"N e boj se turške voj ske, temveč sv. Vida rose! N 
Franc Krnjakl 
Zgodovina, ki je ni mogoče zaobiti 
Crtica iZ davnih časo~ ko je !juli Turan teptal slovensko zem!jo} in začetek konca panonske 
Slovenije ali S lovenijei 
Zgodovinska črtica nagovarja bralca k ra~mevaf!fu časov, o katerib mnogi ne vemo veliko, ker nam niso bili vedno predstav!ieni v 
dubu kritičnih :rgodovinskih izskdkov. Ta do/stva Slovenci kot narod zelo pomaf!fk!iivo po~qjo, kqjti v :rgodovinsko ~anost so bili 
vpeti mnogi ekmenti, ki i~rqjo izpanslavističnih, pa tudi po~~fih jugokomunističnih mitov. Na zalostpa taklna ponazarjaf!fa fe 
vedno določqjo p'!imovni okvir etabliranega slovenskega :rgodovinvp;ga in slavistike. Le venem so se, ali pa se bodo smf!fali, da o 
naselitvi Slovencev iZ Pripjatskih umkov -' o:;jroma f!fihovih prednikov v te krqje, ne poroča noben :rgodovinski vir. 
Za bo!ife ra~mevaf!fe ra:rglab!iaf!fa o Slovencih, slovenski dezeli/ slovenski orsag/Totsag sem se nqjprej lotil turfkih vpadov; v 
drugem delu pa pifem o tem, kako so časovni stroj in nasilne vojafko-politične ra~ere pometk Z :rgodovinsko Slovenijeh. 
Turška šiba 
Strašni časi za Slovence na Štajerskem in v Slovenij eh (današnja hrvaška Slavonija) so nastopili leta 1532, ko je 
turški sultan Sulejman iz Carigrada s 140.000 Turki odrinil proti Dunaju, da bi uničil kralja Ferdinanda 1. Na poti 
se je zaustavil pri Kiseku (madž. Kiiszeg) v bližini današnje avstrijsko-madžarske meje, ki jo je branil Nikolaj 
Jurišič' s 700 branilci ter tam z obleganjem izgubil celih 25 dni. Med tem je Ferdinand I. pri Dunaju zbral 90.000 
pešcev in 30.000 konjenikov, zaradi česar se je turški sultan odločil za vrnitev. Pred tem pa je na deset tisoče 
Turkov pustošilo po Štajerski, predvsem okolico Gradca in celotno Spodnjo Štajersko. Ferdinandove čete niso 
prišle na pomoč slovenskim deželam, ker so njegove nemške čete, takoj ko so izvedele, da Turkov ne bo pred 
Dunaj, odšle domov. 
Turki so se 16. septembra 1532 utaborili pred Mariborom, ki je imel dobro utrjeno obzidje in izurjeno vojsko. 
Istega dne so začeli graditi most čez reko Dravo, ki so ga dokončali tri dni pozneje, prvi pa ga je prečkal sam veliki 
vezir Ibrahim s svojim spremstvom. Naslednji dan je reko Dravo prečkala še glavnina turške vojske na čelu s 
sultanom Sulejmanom, kar je trajalo ves dan. Med tem so turški oddelki pustošili v okolici Maribora in po 
Dravskem polju, pa tudi v smeri proti Celju. Večji oddelek Turkov je celo prečkal reko Savo in vdrl na Kranjsko 
vse do Novega mesta. 22. septembra je bila glavnina Turkov pred Ptujem, ker pa je bil grad močno utrjen, so 
plenili in pustošili po Ptujskem polju in Halozah.' 23. septembra so Turki prispeli do Varaždina v Slovenijeh, kjer 
so se razdelili na dve vojski. Eno je vodil sam sultan Sulejman ob reki Dravi preko Koprivnice, drugo pa je vodil 
veliki vezir Ibrahim ob porečju reke Save. Na svoji poti so Turki izropali in požgali vse vasi in mesta, razen 
utrjenih gradov, v suženjstvo pa so po nekaterih podatkih odpeljali kar 50.000 panonskih Slovencev oz. Bezjakov 
iz Slovenijeh.' Leta 1536 so Turki iz Bosne vdrli v Spodnjo Slovenijeh/Sclavoniae inferior in osvojili grad Požego 
1 Franc Krnjak, Ivanjkovci 49, 2259 Ivanjkovci. 
2 Termin Slovenijeh (namesto hr. Slavonija) sem uporabil po A. Vrameu. 
3 Močvirje, močvara. 
4 Kranjski deželni glavar. 
5 Vasko Simoniti, Turki so v deželi že, Turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju, Mohorjeva družba, Celje 1990, 
str. 135. 
6 Rudolf Horvat, Povijest Hrvatske, knjiga I. Od najstarijeg doba do g.1657, poglavje IX. Kralj Ferdinand l., Zagreb 1924, str. 225. 
123 
ter pet okoliških trdnjav. Kmalu zatem so porazili Ferdirumdove čete še v bitki pri Gorjanih' (1537). Na 
osvojenem območju so kmalu vzpostavili t.i. Požeški sandžak' (1537/38), ki je predstavljal prvo turško upravno-
ozemeljsko enoto v Slovenijeh. Istega leta je padla tudi trdnjava Klis v Dalmaciji, od koder so potem Turki prodrli 
proti zaledju Šibenika in Zadra ter osvojili Vrano in Nadin. 
Leta 1541 so Turki sprožili novo vojno, v kateri so zavzeli ogrsko kraljevsko mesto Budim, ki je postal sedež 
turškega paše. Dve leti zatem so ponovno napadli Slovenij eh ter osvojili Valpovo, Orahovico in Paktac, leta 1544 
Kraljevo Veliko in 1545 še Moslavino oziroma Popovačo. S to vojno so Turki zasedli Slovenij eh do reke Čazme 
(Česme). Kralj Ferdinand je z njimi leta 1547 sklenil pedetni mir in sultanu Sulejmanu za to plačal 30.000 dukatov 
letno. 
Zaradi zaslug pri obrambi pred Turki je dal kralj Ferdinand leta 1546 Mik!ovušu (Nikolaju) Zrinskemu celotno 
Medmurje z mestom Čakovcem. Zrinski so s tem preselili svoj sedež iz ogroženega Zrina v Medmurje. Hrvaški 
zgodovinar Pavličevic o tem piše:» To je druga selitev te velikafkB rodbine odju~e do severozahodne HrvaJkB, po tej poti pa se 
je nedvomno simbolifno selil o tudi hrvaJko <l,odovinsko ime zjuga napodroije Slovenijeh. Ta sprememba je zelo pomembna tudi za 
nadaljnjo pripadnost Medmurja HrvaJki«. (v i!{!'irnikll - To je druga seoba te velikafkB obitelji od ju~e do sjeverozopadne 
HrvatskB, a tim putom se gotovo simbolifki selilo i hrvatsko povijesno ime, s juga napodruije Slavonije. Ta promjena bila je vrlo 
va~a i za dalju pripadnostMedjimurja Hrvatskoj. «9 
Po izteku mirovnega sporazuma so Turki začeli ponovno napadati. Leta 1552 so osvojili Virovitico, potem še 
Čazmo in škofovsko Dobravo, v Posavini pa Ustilonjo, ki je predstavljala zadnjo obrambo vzhodno od Siska. 
Ulama beg je s svojimi Turki prodrl celo do Varaždina in poskušal ogroziti Zagreb, vendar so ga čete Miklavža 
Zrinskega pregnale nazaj. Kljub temu so Turki ustanovili zraven Požeškega še Čazemski sandžak (1557), ki je bil 
obenem najzahodnejši sandžak ter skrajni domet turške zasedbe Slovenijeh. 
Do tega obdobja so ostanki ostanka Hrvaške, ki jih niso zasedali Turki, obsegali zgolj zahodne dele Like. Z 
migracijami prebivalstva in zlasti plemstva so Hrvati dosegli, da sta se )>ostanku ostanka" priključila tudi današnje 
hrvaško Primorje brez otokov in Gorski Kotar. V se to od Turkov nezasedeno ozemlje se je nato v drugi polovici 
16. stoletja priključilo zgornji Slovenijeh. Tam je bil leta 1558 sklican prvi skupni občni zbor ali Veča slovenskega 
in hrvaškega plemstva, ki žal predstavlja začetek konca panonske Slovenije, obenem pa novo rast Hrvaške. Toda 
do končnega propada Slovenij eh je moralo preteči še dvesto 
Tudi sicer so bile razmere v Zgornji Slovenijeh izjemno slabe, saj so Turki venomer vpadali v deželo in po njej 
ropali ter zasužnjevali. Občasno so se precej podobno kot Turki obnašali tudi begunci, ne glede na njihovo 
narodno poreklo. Staroselski Slovenci so jih imenovali uskoki in Predavci. O uskokih nam poroča Janez Vajkard 
Valvasor naslednje: » Vlahi ali Uskoki so dobili ime od besede »skok<<, kar pomeni po krajnskoposkok, kajti pred kakimi 146 
leti (Valvasor je to pisali 1689, op. av.) so uskofili (ali zbežali) Z f!nami in otroki iZ Turfije in prišli na Kranjsko. Zato jim po 
kranjsko pravijo Uskoki, kar i<l,ovarjajo Nemci UsgokBn, tudi Uskoken ali viskoken. KBr je uskok isto kot preskok, pomeni 
Uskok toliko kotPrebe~ika. </0 
O Predavcih govori v latinski spomenici slovenski škof Petretič: »Praedaiocii, hoc est homines catholici Sclavoniae aut 
Croaticae nationis; qui in Turcia olim degentes ftdem servaverunt catholisam«. V zahtevi za separacijo domači Slovenci 
7 Danes kraj v vzhodni Slavoniji blizu flakova. Poveljstvo krščanske vojske je kralj Ferdinand I. poveril uspešnemu vojskovodji in 
bratu ljubljanskega škofa, generalu in kranjskemu deželnemu glavarju, Ivanu Kacijanarju. Ta se v bitki ni izkazal, temveč je 
pobegnil s prizorišča boja. To je plačal z glavo, ko ga je v Kostajnici obglavil hrvaški knez Nikolaj Zrinski, dve leti po porazu, 
leta 1539. 
8 Sandžak je bil pojem za prvotno, najmanjšo upravno enoto. 
9 Dragutin Pavličevič, Povijest Hrvatske, Zagreb 1994, stran 155. 
10 Mirko Rupel, Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, po Valvasorjevem berilu, Mladinska knjiga, Ljubljana 1978, 
prvi ponatis, str. 123. 
124 
zahtevajo razlikovanje med njimi in Predavci ter Vlahi," pri čemer se navaja, da gre za katolike, ki so prišli iz 
turškega dela Slovenij eh. Zanimivo je tudi to, da so bili Predavci pogosto skupaj z Martolozi in Vlahi vključeni v 
turško vojsko. Tisti, ki pa niso sodelovali s Turki, so v Slovenij eh ponekod dobili enake pravice kot Vlahi. O 
Predavcib in njihovem poreklu je govora tudi v poročilu zagrebškega škofa svete slovenske cerkve Benedikta 
Vinkoviča apostolskemu nunciju Casparu Mattheiju, z dne 16. 6. 1640, v katerem pravi, da so Predavci katoliki iz 
Bosne (Catholia qlloqlle Bosnemes Praedavci).12 Tudi v drugem poročilu iz leta 1641 Vinkovič o Predavcib pravi: 
"Bomenses catholia vulgo PraedavCiJ'~ Kar trije zagrebški škofje Ergelski, Vinkovič in Petretič so torej menili, da 
Predavci prihajajo iz turškega cesarstva, v glavnem iz bosanskega pašaluka. 
Kraljestvo Slovenijeh ali Slovensko kraljestvo 13 
V začetku 16. stole* so pripadali prebivalci, ki v takrat nastalih virih v slovenskem jeziku sebe imenujejo 
Slovenci, dvema večnarodnima državnima skupnostma. Prva je bila nadvojvodina Avstrija kot del Svetega 
rimskega cesarstva, s katero so bile povezane notranjeavstrijske dežele. Primož Trubar jih imenuje tudi Zgornje 
slovenske dežele (der obern Windischen Liindem - v nemškem posvetilu h glagolski knjigi Prvi del Novoga lesIamenta, 
1567). Stare karantanske dežele so bile med seboj povezane v državno enoto z imenom Notranja Avstrija, ime 
»Notranja« pa se je nanašalo na starodavno rimsko provinco Notranji Norik. To državno skupnost z glavnim 
mestom Gradec so tvorile vojvodine Koroška (osrednja vojvodina oziroma nadvojvodina z zgodovinskim 
pravom stare Karantanije), Štajerska (vojvodina od leta 1282) in Kranjska (iz mejne grofije oziroma krajine je 
postala vojvodina leta 1364) ter Celjska grofija, ki so imele mednarodno pravno priznan status in svoje deželno 
pravo. Leta 1382 je pripadel Notranji Avstriji tudi Trst, leta 1500 po nasledstveni vojni zgoriškimi grofi za 
dediščino Celjskih knezov, pa tudi Goriška grofija. V tej večnarodni slovensko-nemško-italijansko-furlanski 
državni skupnosti so živeli potomci plemen karantanskih, beneških (venetskih), istrskih, kranjskih in majhnega 
dela panonskih Slovencev (nekako od črte Ptuj-Radgona)." 
Večina potomcev plemena panonskih Slovencev je v tistem obdobju prebivala v drugi večnacionalni državni 
skupnosti, v Ogrskem kraljestvu, pri čemer jih je velika večina živela v njegovem sestavnem delu z imenom 
Kraljestvo Slovenij eh (Regnum Sc1avoniae/Slovenski orsag) med rekami Drava, Donava, Sava, Una in 
Kolpa. Manjši del panonskih Slovencev je živel v Slovenski krajini ali Slovenski okroglini (danes Prekmurje), 
mejnem predelu z avstrijskima deželama Štajersko in Gradiščansko. V delu ogrskega kraljestva (v glavnem v 
današnji Hercegovini) pa so prebivali tudi ostanki dalmatinskih Slovencev, ki so se imenovali Slovinci, svoj jezik 
pa slovinski jezik (zaradi pripadnosti ikavskemu narečju). Del ostankov teh Slovencev je prebival tudi v tistem 
delu Dalmacije, ki je bil pod beneško upravo. Vogrskem kraljestvu so prebivali zraven Slovencev še Hrvati, 
Madžari in zgornji ali vzhodni Sloveni oziroma današnji Slovaki, ki jih je madžarska zasedba Panonije v začetku 
10. stole* ločila od sonarodnjakov na zahodu oz. jugozahodu. Ti so (enako tudi Čehi) imenovali svoje spodnje 
panonske sonarodnjake Slovinci, njihov jezik pa slovinski, da so se tako lahko razlikovali od njih, saj so sami svoj 
jezik prav tako imenovali slovenski, svojo deželo pa Slovenska. 
Po tragični bitki pri Mohaču 29. avgusta 1526 so Turki zasedli pomembne dele ogrskega kraljestva: postopoma 
skoraj vso pravo Hrvaško, spodnjo Slovenijeh/Sclavoniae inferior in precejšen del prave Ogrske. Bosensko 
11 Branko P. Sučevic, Razvilak »vlaških prava« u Varaždinskom generalalu. 
12 Kudelie 2000, 176-177) 
13 Zgodovinopisec Anion Vramec je v svoji Kroniki (1578) prevajal iz lalinščine kol Slovenijeh (Regnum Sclauoniae). 
Kot sinonime je zapisovaliudi Slovenska zemla, Slovenski orsag; prebivalsivo pa imenoval Sloveni, za današnjo Slovenijo je 
uporabljal imena dežel (Kranjska, Štajerska, Koroška). 
14 Približno današnja geografska Prlekija. 
125 
kraljestvo so Turki zasedli že/eta 1463. Hrvati so na svojem saboru v Cetinu, 1. januarja 1527, odločili, da ostanke 
svoje kraljevine pridružijo Avstriji in za kralja izberejo Habsburžana Ferdinanda I., ki naj bi jim pomagal v boju s 
Turki. Ta se je obvezal, da bo za obrambo Hrvaške vzdrževal tisoč konjenikov in dvesto pešcev, da bo skrbel za 
hrvaška mesta in gradove ter spoštoval vse pravice in svoboščine dežele in njenih stanov. Večji del hrvaškega 
plemstva je skupaj s podložniki takrat že pobegnil iz svoje domovine južno od Gozda" v Kraljestvo Slovenij eh, v 
Istro, na Kranjsko, Štajersko in drugam po Evropi. 
Slovensko panonsko plemstvo je, za razliko od plemstva Hrvaške, na svojem občnem zboru Kraljestva 
Slovenijeh, 6. januarja 1527, v Dobravi pri Vrbovcu" za kralja izbralo Jana Zapoljo, pri čemer se je sklicevalo na 
sklepe ogrskega državnega zbora na Rakoškem polju leta 1505, po katerih za kralja ni mogel biti izbran tujec. 
Vodji »slovenske - Zapoljeve stranke" sta bila slovenski ban Krištof Frankopan in škof zagrebške slovenske 
cerkve Simon Erd6dy. Odločitvam obeh zborov je kljub neprestani turški nevarnosti in zasedbi večine ogrskega 
ozemlja sledila vojna med privrženci Zapolje in Habsburžana. Meseca septembra 1527 pa je prišlo do odločilne 
bitke med vojskama Jana Zapolje in Ferdinanda Habsburškega pri mestu Tokaj na Ogrskem. Več sreče je imela 
Ferdinandova vojska, istočasno pa je ob obleganju Varaždina v Slovenij eh umrl tudi slovenski ban Krištof 
Frankopan. Po teh dveh dogodkih je večina plemstva prestopila na stran Habsburžana. Kljub temu vojne še 
vedno ni bilo konec. Erd6dy je leta 1529 obkolil privržence Ferdinanda v Gradcu pri Zagrebu, zatem pa ga je 
slovenski občni zbor (Veča) v Križevcih imenoval za bana Slovenijeh. Naslednje leto so podporniki obeh strank, 
Habsburške in Zapoljine, vendarle sklenili premirje in z boji so končno prenehali. Formalno je bil sicer mir 
sklenjen šele leta 1538 v Velikem Varadinu,17 kjer se je Jan Zapolja odrekel naslovu kralja Slovenij eh in Hrvaške v 
korist Ferdinanda I., ta pa je priznal Zapolji naslov kralj Ogrske in samostojno vladavino v tistem delu Ogrske, ki 
ga je Zapolja dejansko nadziral. 
V opustošenem ostanku Kraljestva Slovenij eh so v drugi polovici 16. stoletja nastale povsem spremenjene 
razmere. »ie leta 1474, po prvih vpadih Tllrkov,je bila S lovenijeh v nekaterih njenih delih tako vp"slošena, da »česlo na deset milj 
široko ni bilo videti niti hiše niti c'1oveka«.18 Pred turškimi vpadi je imela samo križevska županija več kot 12.000 
obdavčenih domov, leta 1543 komaj 1501 dom in leta 1554 samo še borih 376 domov. V tistem delu kraljestva, 
ki ga Turki niso zasedli, Zgornji Slovenijeh / Sclavoniae superior, se je naselilo na deset tisoče, morda 
celo sto tisoče novih prebivalcev, beguncev pred Turki. Med njimi so bili Hrvati s prave Hrvaške, Srbi, 
V1ahl, Mortolozi in delno posrbljeni, delno pohrvateni, delno pa romanizirani Da1matinci. Našteti 
begunci so pripadali v glavnem štokavskim govorom, nekateri tudi čakavskemu govoru. Staroselsko 
slovensko prebivalstvo se preprosto ni moglo upreti tako številčnemu tujejezičnemu vdoru in je postopoma tudi 
samo začelo sprejemati nekatere jezikovne vzorce priseljencev. S tem se je jezik domačinov začel postopoma 
oddaljevati od slovenščine in približevati srbskemu jeziku.Ko je v deželi nastala še strašna lakota, so dozorele vse 
razmere za veliki slovenski kmečki upor. Vramec, ki je bil sodobnik takratnega dogajanja, o tem v svoji Kroniki 
piše: leto 1570 -» Velik i strašengladje bil na S lovenijeh i po vsoj zemle, i vnogo Ijlldi pomre od glada ovo vreme. «Ter leto 1573 
- »Kmeti na S Iovenijeh vstali i zdignoli Sli se bili proti svoje Gospode i Plemenitim Ijlldem, kotere posekoše, obesiše, pomoriše i Ostale 
napokornost dopelaše. « 
Očitno je, da Vramec ni nič prav nič vedel o kmečkem uporu na Hrvaškem in da niti z besedo ni omenil Hrvatov, 
15 Pravzaprav planina, na kateri je bil pogubljen (1097) Petar Svačič, hrva§ki kralj, danes Petrova gora. Po domovinski vojni so 
Hrvati zgodovinski kraj (občina) Vrginmost preimenovali v Gvozd in čez nekaj časa spet v Vrginmost. 
16 Danes Dubrava v bližini Vrbovca. 
17 Oradea, mesto v Romuniji. 
18 A Ivič, Uskočke seobe i slovenska pokrajina, Naselja SAN 18, Ljubljana 1924, str. 177 
19 R. Grujič, Spomenica o srp.-prav. vladičanstvu pakračkom, Pakrac 1930, str. 12 
126 
ki jih je sicer ob drugih priložnostih v svoji Kroniki omenjal. Z njegovega vidika je to povsem logično, saj je do 
upora prišlo med staroselci Slovenci in ne med Hrvati, kot nas danes napačno učijo v naših šolah. Gre seveda za 
veliki slovenski upor, v katerem so sodelovali panonski Slovenci čez reko Sotlo in del štajerskih ter kranjskih 
Slovencev, pod vodstvom Ambroža (Matije) Gubca. 
Avstrijski zgodovinar in arhivar Franz Krones je v 19. stole~u med prvimi pisal o slovenskem kmečkem uporu 
leta 1573 na podlagi arhivskih virov v Gradcu. Takratni upor je izrecno imenoval »slovenska kmečka vstaja" 
oziroma ))ties windischen Baliernau[standes«."" Enako kot Krones imenujeta še dva nemška avtorja iz 19. stoleqa-
Josef von Zahn in Anton Mell- kmečki punt leta 1573 - Slovenska kmečka vstaja (des windischen BauernaujrNhrs in 
Windischen Baliernau[stand).2I Da je dejansko šlo za slovenski kmečki punt in da je bil tudi jezik puntarjev slovenski, 
navaja Peter pI. Radics v svoji razpravi o slovenskem jeziku, ki je bila objavljena v Letopisu Matice Slovenske za 
leto 1879. V tistem delu spisa, ki se nanaša prav na omenjeni kmečki punt, Radics pravi: »Narodna v/ada« upornih 
»vindifkih kmetov«je kta 1573, na ftajersko-hrvatski meji okolo Brefjc postavkna,je upotrebljala pri svojih liradnih opravilih in v 
obliiIi se ve flldi slovenski je~k. V slovenskem je~ci so se sprejemali lidje med zaveiJIike, to je, slovenski so morali prisezati in 
slovenska narolila so se dajala selom. Slovenflina bi bila pOiJIejfe najbtf! flldi liradnije~k »oni cesarski oblasti za vindifke def!k«, 
katero so nameravali ustanoviti kmeqe v Zagrebu, da se jim je posrelilo njih maffevanje. Poberati so hoteli flldi sami vse 
davke in obresti. (Opomba -Akti v deželnem arhiVtl Ljlibljanskem )«.22 
Radics je v svojem pisanju storil samo eno napako, in to zato, ker je izhajal iz stanja v 19. stole~u. Napisal je 
namreč, da je bila Narodna vlada upornikov postavljena na štajersko-hrvaški meji, v resnici pa je bila postavljena 
na štajersko-slovenski (panonski ali ogrski) meji, saj v 16. stole~u tam še ni bilo hrvaške meje. Pravzaprav meje v 
16. stole~u tam sploh ni bilo, na kar opozarja tudi Fran ilešič, ki v zvezi s tem piše - )>pomniti je treba, da meje 
(Slovenijehl Sclavoniae, op. p.) proti Štajerski in Kranjski v 16. stoktjli niso bik dolofene.«23 Zakaj naj bi bila slovenščina 
uradni jezik »oni cesarski oblasti za slovenske (vindifke) dežele<<, katero so nameravali ustanoviti kmeqe v Zagrebu?! Iz 
takratnih primarnih zgodovinskih virov lahko lepo vidimo, da je bil takrat jezik, ki se je govoril v Slovenij eh in 
tudi v Zagrebu slovenski, in ne hrvaški. Slovensko pa so govorili tudi uporniki na Štajerskem in na Kranjskem. 
Logično je torej, da je bil v uporu potem »uradni« jezik slovenski in logično bi bil ta jezik uradni jezik tudi v 
Zagrebu, če bi puntarji zmagali. 
Nič čudnega, da so se torej slovenski kmeqe v Slovenij eh, delu Štajerske in Kranjske, združili ter uprli, saj so živeli 
v strašnem obdobju velike lakote, številnih migracij tujcev (Hrvatov, Vlahov in Srbov), turških vojn in verskega 
nasilja. Ob tem je za nas najpomembnejše to, da je v resnici šlo za veliki slovenski kmečki upor, ki je zajel Slovence 
na obeh straneh»meje<<, ne pa za hrvaško-slovenski upor! Hrvati so morebiti sodelovali le pri zadušitvi tega upora 
v uskoški vojski, saj zanjo ni povsem jasno, ali je šlo za Srbe, Vlahe ali za Hrvate oziroma so v uskoški vojski lahko 
sodelovali pripadniki vseh teh treh narodov. 
Precejšnje žrtve med upornimi slovenskimi kmeti so po porazu puntarjev povzročile lažjo asimilacij o preostalih 
Slovencev v tem delu Slovenijeh. Logično je, da se je po teh dogodkih položaj beguncev, novih naseljencev, 
okrepil, staroselskih Slovencev pa dodatno otežil. Tudi pozneje, v 17. stole~u, je prišlo do več uporov 
20 Franz Krones, AktenmiiBige 8eitriige zur Geschich!e des windischen 8auemaufstandes vom Jahre 1573. In: 8eitriige zur 
Kunde steiermiirkischer Geschich!squellen 5 (1868), S. 3-J4. 
21 Josef von Zahn, Zur Geschich!e des windischen 8auemaufruhrs im Jahre 1573. ln: Steiermiirkische Geschich!sbliitler 6 (1885), 
S. 177-182; Anton Meli, Zum Windischen 8auemaufstand des Jahres 1573. In: 8eitriige zur Kunde s!eiermiirkischer 
Geschichtsquellen 26 (1894), S. 34-02. 
22 Peter pi. Radics, Slovenščina v besedi in pismu, Letopis Matice Slovenske za leto 1879, Lublana 1879, str. 29. 
23 (vir: Casopis za zgodovino in narodopisje, Zgodovinsko društvo v Mariboru, 6. letnik, 1 in 2 snopič, Maribor 1909, str. 109-110. 
Klaie Vjekoslav, Antonii Vramec, Kronika (Monumenta spectantia his!oriam Slavorum meridionalium, Scriptores V., Zagreb 1908, 
Jugoslovanska Akademija znanosti in umetnosti, književno poročilo dr. Frana lIešiča) 
127 
staroselskega slovenskega prebivalstva, vendar nobeden ni bil več tako obsežen in krvav. 
Hrvati so bili v istem obdobju tudi najbolj znani vojaški najemniki (plačanci) na francoskem dvoru kralja Louisa 
XIII.lera 1632, hrvaški konjeniški polk pa se je za plačilo bojeval tudi medleti 1643 in 1667 v obdobju Luisa xrv. 
v Španiji. 
V tem obdobju so slovenske dežele financirale, posravile in vodile obrambo pred Turki v štirih mejnih krajinah: 
Slovenski, Banski, Hrvaški in Morski krajini. Celotna obramba pred Turki je bila poverjena deželnim sranovom 
Koroške, Krajnske in Šrajerske ter preostanku Slovenskega kraljestva oz. Kraljestva Slovenij eh. 
V tem kratkem zgodovinskem pregledu dogajanja v 16. in 17. stoletju je treba omeniti še dejstvo, da so številni 
oddelki Hrvatov sodelovali v tridesetletni vojni na strani papeža in katolikov proti nemškim reformatorjem. Ta 
vojna je trajala odlera 1618 do 1648, v Nemčiji pa se je v zvezi z njo prijel naslednji rek: »Bognas obvarji vojne, 
kuge in Hrvatov<<, zaradi številnih grozodejstev, ki so jih ti izvajali nad protestanti. 
Povzetek 
15. in 16. stoletje je bi'" močno zaiJIamovano s turfkimi vpadi, ki so s seb,!/ prinesli nekty pomembnih mnutkov. To je močno 
migraciJsko prelivaf!ie t.i. ju:fJIega prebivalstva na prostor nekdaf!ie ~odovinske S "'venijeh (br. Slavonije), prav tako pa tudi na 
prostor sedaf!ie S "'venije. Pravzaprav je bilo v tem smislu kar neko/ razlogov za spremembo demogrqfske slike. Eden iiJlled glavnih 
je bil ftiri stoletja prd, koje madzarska krona ustanovila Slovensko zagrebfko Cerkev. Seveda se ustanovitefji fkoft.je niso nadl!Jali 
takfnega preobrata, kot se je ~odil ftiristv kt pOiJIl!Je, kajti kmalu po zavzetju ~odovinske S Iovenijeh so močne madzarske enote 
pokorile pri GoZdu menda zadf!iega hrvafkega kralja Petra Svaliča in zavzek DalmaciJo. Nekako drugi razlogje bilporaz 
Hrvatov kta 1493 na Krbavskem polju. Takrat se je ostanek razbitega hrvafkega pkmstva zatekel v S Iovenijeh in se priselil v 
Zagreb. No/večji premik prebivalstva Z vZhoda 0i: juga na zahod se je ~odil po mohački bitki kta 1526, prav tako fe v ostunka 
tega in nasledf!iega, 17. stoletja (Habsburfko-turfka vojna 1678 in 1695 in velika selitev Hrvatov po umika Evgena S aV,!/skega iZ 
Bosne l 1697). Tudi priselitev velika/ke dru:fjne Zrinskih v Medmutje iZ Zrina v danafnjem Pouf!iu ne smemo zanemariti. 
Avstrijski kralj Ferdinandje namrečMiklavZu Zrinskemu za voja/ke zasluge podarili etu 1546 Med:fjmutje s Čakovcem. 
Ključne besede: Slovenij eh, Turki, Sulejman, Sandžak, Dunaj, Ferdinand, Bosna, Zrinski, Kacijanar, Hrvaška, 
Predavci, uskoki, VIahl,Martolozi, Norik, Panonija, Slovenci, Zapolja, Vramec, Šrajerska, Kranjska 
Literatura 
Andrej Šiško, Anton Vramec in Slovenci, Zbirka slovenskemu narodu, Lipa 2014. 
Viri so citirani sproti v tekstu. 
128