Vestnik. Osebne vesti. Absolvirana učit. kandidatinja gdč: Marija Bitenc je imenovana za suplentinjo v Šmartnem pod Šmarno goro. Na mesto obolelega nadučitelja g. Ivana Vuga, ki jc dobil dopust, je prišla v Nadanje selo kot suplentinja izprašana učiteljska kandidatinja gdč. Ana Pleško. Izprašana učiteljska kandidatinja gdč. Justina Modic je imenovana za provizorično učiteljico v Vipavi. Na mesto obolele učiteljice gdč. Ernestine Jamšek je nameščena na Studencu izprašana otroška vrtnarica gdč. Frančiška Janežič. Izprašana učiteljska kandidatinja gdč. Ivana Smole je imenovana za provizorično učiteljico v Dolenji vasi pri Senožečah. Za suplentinjo v Domžalah je nameščena absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Ana Belič, ker je dobila obolela učiteljica gdč. Terezija Friedrich dopust do konca februarja 1906. Učiteljica gdč. Al. Dostal na Ptujski gori ter učitelj gosp. Al. Bučar pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju sta dobila za to šolsko leto dopust, da se udeležita meščansko-šolskega tečaja v Mariboru, in bode prvoimenovano nadomeščala gdč. Ljudmila Skrbinšek, slednjega pa gosp. Miroslav Rajh. Izprašana otroška vrtnarica gdč. Antonija Kadun ec je imenovana za pomožno učiteljico v Prežganju pri Litiji. Odlikovanje. Upokojeni nadučitelj v Železnikih, gosp. Jožef Levičnik, je dobil od papeža zaslužni križec »Pro ecclesia et Pontifice«. Imenovana je absolvirana kandidatinja Slavka Šturmova za prov. učiteljico v Št. Ferjanu v Brdih. O učiteljskih plačah je razpravljal ta teden kranjski in goriški deželni zbor. Več prihodnjič. Imenovanje v šolski stroki. Izredni profesor dr. Vladimir Milkouicz je imenovan profesorjem zgodovine vztočne Evrope na vseučilišču v Črnovicah. Dr. Milkovveiz je živel svoj čas v Ljubljubljani in je priobčil več razprav med temi tudi razpravo o kranjskih samostanih. Iz štajerskega deželnega šolskega sveta. Ustanovitev privatne nemške šole na Pragarskem se je odobrila. Potem se je pomaknilo več šol iz II. v I. in iz III. v II. plačilni razred. Tu sejezopet pokazala vsa Ijubezen graške gospode za Spod. Štajer. Iz II. v I. plačilni razred je bilo pomaknjenih 30 nemških in samo tri slovenskešole, in sicer take tri, kamor res ne morejo dobiti učitelja, namreč Št. Jernej nad Muto, Razbor pri Slov. gradcu inSve- tina pri Celju. — Za nadučitelja sta bila nameščena Fr. Zemljič v Lučah in Iv. Polak iz Poljčan pri Sv. Duhu v Halozah. Za učitelja-voditelja k Sv. Miklavžu nad Laško je prišel P. Lorbek, dosedaj suplent v S!ivnici pri Celju. Nadalje so nameščeni za stalne učitelje in učiteljice: Makso Dobaj na nemški šoli v Slov. gradcu, Josip Korban iz Žetal v Lučah v Slivnici pri Celju, Matilda Lecker pri Sv. Miklavžu pri Ormožu Marija Požega in pri Sv. IVIarku niže Ptuja Roza R a n d 1. Donesek k ilustraciji gmotnih razmer štajerskega učiteljstva. Na Spodnjem Štajerskem službuje v nekem trgu tovariš, ki ima slučajno tudi posestvo. Njegova žena, ki ima tudi trgovino z mešanim blagom, boleha že 2 leti. Zato mora njen mož poleg posestva nadzorovati tudi trgovino. Gotovo mu nosita posestvo in trgovina več nego njegova služba. Kot učitelj ima ta tovariš tako stanovanje, da bi ga ne piivoščil niti svoji živini. K sreči ima svojo hišo, da lahko stanuje na varnem. Tovariš bi rad opustil trgovino in kmetovanje, če bi mu služba donašala toliko, da bi mogel prcživljati sebe in ženo. Pa mu ne. Zaradi trgovine hočejo sedaj tega tovariša disciplinirati. Ko bi dali učiteljstvu dostojno plačo, bi mu ne treba trgovati in bi ga tudi ne bilo treba disciplinirati. Isti učitelj ima v svojem hlevu žival, ki je za govejo živino neobhodno potrebna. Ta žival služi po štiri krone na dan. Prav toliko nosi dotičnemu učitelju na dan njegova služba . . . Blamaža. Našega tovariša Silvestra v Črnein vrhu sta »Slovenec« in »Domoljub« kruto napadala. Deželni šolski svet v Ljubljani se je oziral na te anonimne ovadbe ter pozvedoval o zadevi celo po orožnikih. Te dni pa je bilo preganjanjc zaključeno s tem-le odlokom okrajnega šolskega sveta: »Der k. k. Landesschulrat hat mit dem Erlafie vom 16. September 1905, Z. 2882, anher eroffnet, dafi er auf Grund der gepflogenen Erhebungen keinen Anlais findet, wegcn der in der Zeitschrift »Slovenec« Nr. 65 ex 1905 gegen Sie erhobenen Amviirfe mit einer Disciplinaruntersuchung vorzugehen«. — Ali bosta »Slovenec« in »Domoljub« tudi to povedala svojim bralcem ter tako vrnila nedolžnemu čast ? — Kakšne dolžnosti bi se rnoral zavedati vsak deželni šolski svet napram vsakomur, ki blati po krivici njegove podrejence ? Prosimo odgovora! (lSolidarnost kranskčho učiteljstva" se imenuje članek, ki ga prijavljajo zadnje »Učitelske Noviny«. Članek govori o IV. dež. učit. skupščini, o znanem discipliniranju delegatov ter poudarja sijajno solidarnost kranjskega učiteljstva, ki se je tako eklatantno izpričala ob priznanju in zaupnicali, priobčenih v našem listu. H koncu pravi članek, da nastopa kranjsko učiteljstvo vzorno in zavestno in da pride le tem potom do kruha. Popravek. Na str. 382. smo z zadnji štev. priobčili poročilo, da ni ministrstvo ugodilo prošnji za podporo »Učit. konviktu.« V predzadnji vrsti tiste notice stoji napačno »kranjsko učiteljstvo«, ko mora pravilno odpasti atribut. Razgled po šolskem svetu. — Izprememba zakona o šolskem nadzorstvu. Po- slanec dr. Schacherl je dne 3. t. m. v štajersketn deže!. zboru utemeljeval svoj predlog o izpremembi zakona o šolskem nadzorstvu. Govornik je napadal klerikalce, ter dokazoval potrebo, da jc treba napade na svobodno šolo ne le odbijati, ampak jih je treba tudi zavračati s protinapadi. Nadalje je treba učitelje ščititi pred preganjanjem, nadzorovalne oblasti pa je treba demokratizirati in stare določbe odpraviti. Zahteval je izpremembo pri zastopstvu učiteljstva v šolskih oblastih v korist učiteljstvu in po možnosti dognati ločitev šole od cerkve. Zdravniki naj dobe pri šol. oblastih sedež in glas. btevilo okrajnih šolskih nadzornikov naj se pomnoži, a plačuje jih naj država. —- Predlog je bil zadostno podprt. Odkazali so ga naučnemu odseku. — Izpremenitev madjarske šole v hrvaško. Šolski svet občine Budakovac je sklenil, da preustroji tamkajšnjo madjarsko šolo v hrvaško. Tudi vlada je odobrila ta sklep. — S srbskega vseučilišča. Kriza, ki je nastala na belgrajskem vseučilišču, kakor smo poročali v zadnjih dveh številkah, se bliža koncu. Pretekli teden so se sestali pooblaščenci akademičnega senata in dijaštva, da se dogovore o izpremembi vseučiliškega štatuta. Kakor pišejo srbski listi, so bila ta pogajanja uspešna. Nadejati se je, da bo kriza skoro rešena in da dijaki v kratkem prično obiskovati predavanja. Izpremenjeni štatut pa uveljavijo šele s prihodnjim šolskim letom. — Z bolgarskega vseufcilišča. Akademični senat vseučilišča v Sredcu je sklenil, da pomilosti vse dijake, ki so bili lansko leto zaradi znanih neredov relegirani. Tako je razpor med akademičnim senatom in dijaštvom sedaj definitivno končan.