cena 8 dinarjev številka 47 (661)
glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva
titovo velenje, 25. novembra 1982
29. november - roistni dan republike
Bilo je že pred mnogimi leti. Vseeno so nam ta štiri leta, in njeni dogodki. zelo zelo blizu. Kot da smo jih sami doživljali.
Ob pripovedovanju ba-bic in dedkov nam zrasejo ušesa in v mislih smo na fronti, v akciji in imamo se za najhrabrejše. A ko se srečamo s sovražnikom iz oči v oči, nas stisne pri srcu: »Kaj zdaj?« Kot prerojeni in polni domislic si začnemo izmišljati vse mogoče. Gre nam kot po maslu. Po dolgem prigo-
varjanju se tudi sovražnik pusti izpeljati in previdno, ter kar se da hitro. se izmuznemo iz njegovega obroča. Srečno smo prišli na cilj in že razmišljamo o novih akcijah. Seveda se vse končajo s podobnim, srečnim koncem.
Toda med vojno ni bilo tako. Marsikatero srečanje s sovražnikom se je tragič-no končalo. Prelili so se potoki krvi našega ljud-stva. naših najboljših fan-tov in deklet. Najhujše in
najbolj sramotno dejanje med vojno je bilo izdaj-stvo. Veliko je bilo teh domačih izobčencev, pre-več za tako majhen narod. Koliko nedolžnih otrok, starcev in žena je bilo pobitih. Koliko izgnanih v taborišča. Ljudje so že skoraj obupali, marsikdo ni videl cilja. Toda pod dobrim vodstvom, ter z voljo in željo ljudstva po svobodi, je bil premagan eden največjih in najhuj-ših sovražnikov.
Rojstvo nove Jugoslavi-
je je bilo mogoče le ob veliki zavesti naših ljudi. hrabrosti borcev, ter do-bre organiziranosti našega vodstva. 29. novembra 1943. leta je vodstvo NOB sklenilo. da bo »Jugoslavi-ja zgrajena na demokratič-nem federativnem načelu, kot državna skupnost ena-kopravnih narodov.«
Vse to se je pod vod-stvom tovariša Tita tudi uresničilo in vsi smo lahko ponosni na naše babice in dedke, ki so dajali življe-nja zato, da mi danes
živimo srečni v svobodi in miru.
Danes si mladi le s težavovali sploh ne, pred-stavljamo vse grozote voj-ne. Vemo pa, da moramo to, kar so nam priborili starejši, ohraniti in še naprej razvijati enotnost in enakopravnost naših narodov. Le tako bomo še nadalje živeli srečni v miru in svobodi.
Renata Vrčkovnik, 1. a Gimnazija
Velenje
Delovni ljudje in občani Šaleške doline bodo z več priložnostnimi slovesnostmi počastili 39. rojstni dan naše domovine.
Zveza kulturnih organi-zacij občine Velenje bo pripravila osrednjo občin-sko svečanost v petek, 26. novembra ob 18. uri v domu kulture v Titovem Velenju. Na svečanost vabijo organizatorji vse občane.
Praznovanje bo po vseh krajevnih skupnostih in šolah. V Šmartnem ob Paki bo svečanost v okviru »Meseca kulture, in sicer v soboto, 27. novembra v tamkajšnjem kulturnem domu, priložnostni pro-gram pa bodo pripravili učenci osnovne šole in moški pevski zbor.
Mozirje
Ob Dnevu republike bodo po vsej Gornji Savinjski doli-ni pripravili vrsto proslav, prireditev in športnih tekmo-vanj, osrednja slovesnost pa bo tokrat v Gornjem gradu. V petek dopoldne se bodo namreč v tem kraju srečali aktivisti Osvobodilne fronte. Ob 9.30 bo v dvorani slav-nostna seja s katero bodo počastili 38. letnico prvih svobodnih volitev in sklica prve delegatske skupščine okrajnega narodnoosvobodil-nega odbora 8. oktobra 1944 v Gornjem gradu. V trajen spomin na te pomembne dogodke bodo odkrili spo-minsko ploščo in na pokopa-lišču še spomenik padlim in žrtvam NOB.
Zatem bo na vrsti zbor aktivistov in borcev NOV mozirske občine. Aktivisti OF se bodo tako srečali prvič po osvoboditvi, obnovili bo-do znanstva, se pogovorili o svojem življenju, težavah in problemih. Prav zaradi tega bodo v petek ustanovili tudi odbor Osvobodilne borbe za Gornjo Savinjsko dolino.
Za29. november rojstnidan nove samoupravne, socia/istične, neuvrščene Jugoslavije iskreno čestitamo vsem
deiovnim ijudem in občanom!
Skupščina občine Velenje
Izvršni svet skupščine občine Velenje
Občinska konferenca SZDL Velenje
Občinski komite ZKS Velenje
Občinski svet ZSS Velenje
Občinski odborZZBNOV Velenje
Občinska konferenca ZSMS Velenje
Občinska konferenca ZRVS Velenje
2. stran ★ rtSkS CaS
ODCETRTKA dočetrtka
Titovo Velenje *25. novembra 1982
OK ZKS Mozirje
Ocena uspešnosti in razmer
S seje zborov skupščine občine Velenje
Z ustreznejšim zaposlovanjem do nadaljnega razvoja
Bolj ko se zaostrujejo razmere na področju gospodarjenja, bolj očitno postaja, da si organizacije združenega dela v občini Velenje zaradi neustrezne kadrovske politi-ke v preteklih letih, sedaj režejo bistveno tanjšo rezino kruha, kot bi bilo možno. Ekstenzivno zaposlovanje vpliva na počasnejši tehnološki razvoj, nizka izobraz-bena struktura zaposlenih pa na model delitve dohodka in na primitivno organizacijo dela. Obenem pa združeno delo ni sposobno zagotoviti kritja vse bolj naraščajočih potreb, do katerih prihaja na področju družbenih dejavnosti.
Kljub intenzivni izgradnji infra-strukture je ta v primerjavi s stop-njo zaposlovanja ter selitvenega in naravnega priliva prebivalstva s svojimi storitvami v stalnem zaostajanju. Tako je bilo od leta 1975 v občini Velenje zgrajeno 8 vrtcev, odstotek zajetja otrok v organiziranem varstvu na mestnein področju pa stagnira na 37 odsto-tkih. Tudi na področju izobraže-vanja so ves čas prisotne težave, saj je bilo denarja dovolj le za izgradnjo zidov ne pa tudi za na-kup izobraževalnih pripomočkov in storitev, ki bi pripomogli k kvalitetnejšemu delu. V letošnjem letu se je število oddelkov na osno-vnih šolah povečalo za devet, vsak nov oddelek pa stane okoli 830000 dinarjev. Posebno vprašanje je osnovno zdravstveno varstvo, saj se zmogljivosti v samem mestu, kjer se koncentracija prebivalstva in zaposlenih že deset let niso povečale. Zdravstvena skupnost Velenje pa mora poleg zavarovan-
Število zaposlenih v gospodar-stvu SR Siovenije se je v devetih mesecih letos povečalo le za 0,7 odstotka, do konca leta pa bo ta odstotek še za desetinko nižji. V začetku leta je bila stopnja neza-poslenosti v SR Sloveniji odstotna, do konca leta pa se bo približala 2 odstotkom (Kosovo blizu 30 odstotkov, Makedonija 24 odstotkov, Črna Gora 15 odstotkov ...)
V Jugoslaviji je blizu 1.000.000
brezposelnih ali 13,5 odstotkov
ob 5.934.000 zaposlenih. Če upo-
števamo še okoli 600.000 naših delavcev zaposlenih v tujini, po-meni, da je okoli 1.600.000 ali 26 odstotkov delavcev izključenih iz proizvodnje ter ustvarjanja do-hodka v državi, kar je brez dvoma ogromen delovni potencial, ki je z vidika nacionalnega gospodarstva neizkori.ščen.
cem v naši občini zagotavljati zdravstveno varstvo še 14000 zavarovancem izven občine in 5000 zavarovancem izven republike. Tudi to je dolg za ekstenzivno zaposlovanje.
Težave pa so seveda še na področju stanovanjske in komunalne izgradnje, pri preskrbi
in še marsikje drugje. V obdobju od leta 1969 do 1979, ko se je kljub opozorilom število zaposle-nih podvojilo in je znašala pov-prečna letna stopnja zaposlovanja 9 odstotkov se je nakopičilo toliko problemov, da bomo njihove poslcdice čutili še nckaj lct. Po-livalili smo sc siccr lahko s pol-
no zaposlenostjo, saj je v občini zaposlenih nad 50 odstotkov pre-bivalstva, relativna brezposelnost pa že desetletje ne presega 1 od-stotek. Tudi prihodnje leto, ko načrtujemo le 1 odstotno rast za-poslenosti, najbrž ne bo prišlo do težjih zaposlitvenih problemov, razen pri nekaterih neprednostnih in neproduktivnih poklicih ter pri teže zaposlivih invalidih. Seveda pa je lahko dejanski položaj bist-veno drugačen, če bo prišlo v or-ganizacijah združennega dela zara-di še težjih ekonomskih razmer do ekonomskih ali celo tehnoloških viškov. Ze letos bomo namreč v Sloveniji dosegli najnižjo stopnjo zaposlenosti v zadnjih 15 letih, v naši občini pa celo v zadnjih 25 letih.
Tekoče potrebe združenega dela so v obdobju januar—september znašale 2313 delavcev. Kar 1900 vseh potreb po delavcih pa nastane zaradi fluktuacije. Kakšni so stroški fluktuacije lahko le oceni-mo, minimalno pa dosegajo 50000 din na nekvalificiranega fluktuan-ta. Dclež zaposlitev NK delavcev in delavcev ozkega profila je v tem obdobju znašal 60 odstotkov. Ker je tudi na področju dodatnega zaposlovanja in zaposlovanja za-radi naravnega odliva delež nekva-lificiranih in priučenih delavcev 54 odstoten, to ni v skladu z resolu-cijskimi usmeritvami sprejetimi v naši občini.
Poglejmo še, kakšna je trenutna izobrazbena stopnja prebivalstva
starega nad 15 let v naši občini. Brez šolske izobrazbe je kar 6916 občanov, z končano osnovno šolo je 8273 prebivalcev, s poklicno šo-lo 11269, z višjo šolo 731 ter z vi-soko šolo 612 prebivalcev. Stevilke opo/arjajo. da je mcd nami prcccj nepismenih in pol-pismcnih. O tcm vprašanju
pa smo doslej sramežljivo mol-čali in smo tako gotovo storili težko popravljivo napako, saj smo, kot je bilo poudarjeno na zadnji seji skupščine, hkrati dopu-ščali veliko mero tolerantnosti pri zniževanju ali vsiljevanju druga-čnih družbenih norm, normativov in zahtevnosti na vseh ravneh komuniciranja, pri vzgoji, izobraževanju, pri kulturi jezika in kulturi nasploh, na področju zdravstvene prosvetljenosti, pri mentaliteti dela, pri samoupra-vljalski družbeni zavesti ter na vseh ravneh odločanja v organiza-cijah združenega dela in v kraje-vnih skupnostih.
Po podatkih zavoda za statistiko SR Stovenije ima občina Velenje najnižjo izobrazbeno strukturo prebivalstva v Sloveniji. Tudi kvali fikacij ska struktura zaposlenih je temu primerna. Lansko leto smo imeli v občini Velenje kar 44,4 odstotka nekvali-ficiranih in polkvalificiranih delav-cev. To pa je celo slabše kot leta 1970, ko je bilo takšnih delavcev 40,6 odstotka.
Kljub samoupravnim spora-zumom, resolucijam, družbenemu dogovoru o kadrovski politiki in drugih zavezujočih aktov, se ka-drovska struktura zaposlenih od leta 1980 ni izboljšala in večji pre-miki v kvalifikacijski strukturi zaposlenih, zlasti v gospodarstvu, niso bili doseženi. V večini tozdov gre zgolj za fiktivno izboljšanje kvalifikacijske strukture v opisih del in nalog, brez učinkov na dejansko spreminjanje izobrazbene strukture zaposlenih ter na povečanje dohodka. Osnovni vzrok za takšno stanje je v prepo-časnem vključevanju sodobne tehnologije in organizacije dela v proizvodni proces.
Prav zaskrbljujoče je na primer, da namerava Gorenje do konca leta v skladu s sanacijskim pro-gramom zaposliti še okoli 300 nek-valificiranih delavcev, saj bodo le tako pozitivno zaključili poslovno leto. Takšna kratkoročna raz-mišljanja in rešitve pa družbi prav-zaprav povzročajo velike stroške, ki jih konec koncev morajo plačati same organizacije združenega dela. Takšno zaposlovanje je posebno nroblematično tudi zato, ker ni ne na področju občine in regije večjih možnosti za pridobitev ne-kvalificiranih delavcev, saj se v srednje šole vključuje več kot 90
odstotkov učencev, ki končajo osnovno šolanje.
Vse omenjene pomanjkljivosti zahtevajo temeljito preobrazbo naše družbenopolitične skupnosti, so menili na seji skupščine, saj
V	SR Sloveniji ima samo občina Hrastnik slabšo — nižjo kvalifikacijsko struktoro delav-cev, kot je v naši občini. V števil-nih občinah odstotek nekvalifici-ranih delavcev stalno pada; na primer vse Ijubljanske občine, Jesenice, Kranj, Trbovlje, Dom-žale, Koper, in Maribor, ki ima samo 20 odstotkov nekvalificira-nih delavcev v združenem delu.
V	izhodiščih dolgoročnega pro-grama gospodarske stabilizacije je eden od temeljnih pogojev našega nadaljnjega razvoja zago-toviti ustrezno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih delavcev ter kadrov, ki so potrebni za uspešen družbeno-ekonomski razvoj ter tehnični napredek.
prihodnost občine ne more sloneti na množici nepismenih, polpisme-nih in nekvalificiranih delavcev. Nekvalificiran delavec namreč ne reproducira vseh svojih potreb in intercsov na področju infrastruk-ture. Zato je potrebno mnogo solidarnosti znotraj občinske skupnosti. Dobro načrtovanje izobraževanja je neposredno odvisno od kadrovskega načrto-vanja. Pri tem so srednjeročni kadrovski plani lahko le osnova za izobraževanje manj zahtevnih poklicev, za načrtovanje izobraže-vanja širših profilov pa bi bili edina zanesljiva podlaga kvalitetni dolgoročni plani kadrovskih potreb. Ti bi potem služili ustrez-nemu poklicnemu usmerjanju mladine. Vendar na tem področju doslej še ni bilo nič narejenega, pa se pred nas vendarle vedno bolj postavlja vprašanje, kaj in kako
K temu dodajmo še to, da so do konca septembra organizacije
združenega dela sporočile 225
dodatnih in nadomestnih potreb
po delavcih I. in II. stopnje izo-brazbe. Generacijski priliv teh stopenj izobrazbe pa znaša v občini Velenje manj kot 50 oseb.
Zaradi ekstenzivnega zaposlo-vanja v preteklih letih se sedaj iz drugih občin vozi v občino Vele-nje na delo 3800 delavcev, ki prestavljajo 20 odstotkov zapo-slenih v občini Velenje — med njimi jih je 45 odstotkov brez strokovne izobrazbe.
Med 3371 delavci drugih na-rodnosti jih niti ena tretjina nima stalnega bivališča v občini Vele-nje (K temu številu ni prištetih 1665 delavcev iz drugih republik, ki so zaposleni v Gorenju o katerih ni podatkov o stalnem prebivališču). Med njimi je več kot 60 odstotkov nekvalificiranih delavcev in delavcev ozkega profi-la.
Čeprav je pritok delovne sile iz drugih republik nekoliko v upadu, še vedno predstavlja polovico novozaposlenih delavcev v občini.
bomo živeli, ko bomo z velikimi napori izkopali zadnji kilogram premoga? Tu je eksistenčno vprašanje mladih, ki jih danes družbeno usmerjemo v poklice in jih klasificiramo v produktivne in neproduktivne, v prednostne in neprednostne ob tem pa nimamo realne zamisli, na katerih pro-gramih bodo produktivno deU'li bodoči tehnologi, programerji, ekonomisti, zdravniki, pro-fesorji ... To pa je vendarle do skrajnosti neodgovorno in nera-zumljivo ravnanje.
B. Z.
Za sredo popoldne je bila v nazarskem delavskem domu sklicana seja občinskega komiteja zveze komunistov Mozirje. Na dnevnem redu je bilo poročanje zadolženih članov komiteja o uresničevanju sklepov 5. seje občinskega komiteja, obravna-v^anje idejno-političnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja v občini Mozirje ter obravnava varnostno-političnih razmer in naloge komunistov na
Ob lanskem praznovanju 75. letnice delovanja kulturnega društva v Šmartnem ob Paki so prizadevni člani sklenili. da bodo od takrat dalje vsako leto v mesecu novembru pripravili me-sec kulture.
Letošnji mesec kulture so pri-čeli folkloristi iz Laškega. V soboto. 27. novembra. bo v kulturnem domu proslava. na kateri bodo nastopili učenci os-novne šole bratov Letonja z recitalom in moški pevski zbor.
L
tem področju.
V četrtek, 25. 11., pa se bodo v prostorih skupščine občine Mozirje na seji zbrali člani občinskega sveta zveze sindikatov. Člani sveta bodo obravnavali rezultate devet-mesečnega gospodarjenja in spre-jeli sklepe in stališča. Med drugim bodo obravnavali tudi program aktivnosti občinske organizacije zveze sindikatov po 10. kongresu ZS Slovenije in ostale zadeve.
4. decembra ob 19. uri bo v njihovem kulturnem hramu na-stopil Janez Hočevar Rifle s predstavo Občinski svetnik Svejk. V soboto. 11. decembra bo Pokaži kaj znaš. Na tej prireditvi bodo predstavili tudi svoje mla-dinsko glasilo. Dva dni kasneje pa bodo odprli v avli osnovne šole likovno razstavo, na kateri bodo predstavili svoja dela do-mači likovni ustvarjalci.
Razstava bo odprta do 20. decembra.
Le s sodobno lehnologijo bomo lahko sledili razvilejše
U i/žskzi^
DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo
Vekos n sub o Titovo Velenje. KoroSka 37 b
TOZD komunalna oskrba TOZD toplotna oskrba TOZD stanovanjska oskrba DSSS
Vljudno naprošamo vse lastnike grobov na pokopališču Škale, da se čimprej zglase v DO VEKOS, tozd Komunalna oskrba, Koroška 37/b, Titovo Velenje — Tehnične službe, zaradi ure-ditve evidence lastništva grobov.
gorenjepromsft ssm
Komisija za delovna razmerja tozd Promet
OGLAŠA
prosta dela in naloge
ŠEFA NABAVNE PANOGE II (2 X) v nabavi
Pogoji:
— visoka ali višja šola tehnične ali ekonomske smeri s tremi oziroma petimi leti delovnih izkušenj v komerciali.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v roku 15 dni od dneva objave oglasa na naslov: Gorenje, Kadrovski sektor, Celjska 5/a, Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za sprejem prijav.
gorenjepromdft sd[rwos
Komisija za delovna razmerja tozd Servis in maloprodaja
OGLAŠA
prosta dela in naloge
POSLOVODJE V PRODAJALNI GORENJE TITOVO VELENJE
Pogoji:
— VKV ali KV trgovec s petimi oziroma desetimi leti delovnih izkušenj na delih in nalogah v trgovini
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazBi in delovnih izkušnjah v roku 8 dni od dneva objave oglasa na naslov: Gorenje, Kadrovski sektor, Celjska 5/a, Titovo Velenje. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za sprejem prijav.
Več bo potrebno storiti za izboljšanje kvalifikacijske strukture
Šmartno ob Paki
Znova mesec kulture
,,NAŠ ČAS", glasilo Sociali-stične zveze delovnega Ijudstva, izdaja Center za infonniranje, propagando in založništvo Vele-nje, p. o., Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
,,NAŠ ČAS" je bil uslanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je i/hajal kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar", kot tednik pa iz-haja ,,Naš čas" od 1. marca 1973.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in gla\ni urednik), Sta-ne Vovk (odgovorni urednik),
Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Taljana Podgoršek, Boris Zako-šek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Ti-tovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Lelna naročnina za in-dividualne naročnike je 360 di-narjev (za inozemstvo 720 dinar-
jev).
Lelna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, de-
lovne skupnosti, družbenopolitič-ne organizacije, samoupravne in-teresne skupnosli in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vna-Prej-
Ziro račun pri SDK, podružni-ca Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture,
tisk in odprema: ČGP Večer, Ma-ribor.
Nenaročenih rokopisov in fo-tografij ne vračamo.
Za .,!Naš čas" se po mnenju se-kretariata za informacijo izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
25. novembra 1982* Titovo Velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
nas cas * stran 3
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje
Glavna naloga povečati proizvodnjo in izvoz
Devetmese^ni rezultati gospodarjenja združenega dela so tudi v obfini Velenje v središču pozornosti. Med kolektivi, ki so ob koncu meseca septembra izkazovali izgubo, je bila tudi Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje, ki — kot je mogoče ugotavljati — ne dosega ciljev, opredeljenih s sanacijskim programom.
Predsednik poslovodnega odbora TGO Gorenje Titovo Velenje Janez Miklavčič je v posebni izjavi za Radio Titovo Velenje in tednik Naš čas ocenil gospodarjenje v obdobju januar— september 1982 ter nanizal naloge, ki jih čakajo v prizadevanjih za dosego kratkoročnih in dolgoročnih ciljev sanacije in gospodarske ustalitve.
Ob ocenjevanju devetmeseč-nih rezultatov gospodarjenja v TGO Gorenje. je med drugim poudaril Janez Miklavčič. je treba upoštevati splošne gospo-darske razmere. ki so ta čas prisotne v Jugoslaviji in ki se seveda odražajo na pogoje in možnosti za gospodarjenje tudi v Gorenju. Zaradi splošnih razmer so letos pretrgani reprodukcijski tokovi. se pravi. da je oskrba z reprodukcijskimi materiali izred-no problematična. Zaradi tega je bilo skozi vse leto veliko motenj in zastojev v proizvodnji. Večkrat so posamezne temeljne organiza-cije združenega dela povsem ustavile proizvodnjo, pri čemer je treba naglasiti, da je šlo pri tem predvsem za tiste temeljne orga-nizacije. ki so pretežni oziroma veliki izvozniki na konvertibilna. tržišča. kot npr. hladilna tehnika, zamrzovalniki itd.
V DEVETIH MESECIH LE DOBRIH 80 % NAČRTOVANE PROIZVODNJE
Oskrba je pravzaprav pogojila tudi rezultate gospodarjenja. TGO Gorenje je dosegla ob koncu septembra komaj nekaj več kot 80 % proizvodnje, načrto-vane za to obdobje. Izpad je posledica težav pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli. Razumljivo je, da se je zaradi tega povečala tudi izguba. Ob polletju jo je bilo za nekaj več kot 180 milijonov dinarjev (kompenzirane izgube — op. uredništva), ob koncu septembra pa se je povečala za 50 milijonov dinarjev. Izguba pa pogojuje tudi številne posledice, kot so nezmožnost ustrezne rasti osebnih dohodkov in rasti po-trebnih sredstev za skupno pora-bo itd.; vse to neposredno občuti-jo tudi delavci.
VISOKA PRIPRAVLJENOST DELAVCEV ZA DELO
Po besedah Janeza Miklavčiča je med delavci TGO Gorenje
velika pripravljenost. da bi v kar največji meri izkoriščali proiz-vodne zmogljivosti. Delavci v proizvodnji so pripravljeni delati
tudi v podaljšanem času. tudi ob sobotah in nedeljah. če bi bilo dovolj reprodukcijskih materia-lov in sestavnih delov.
Sicer so v TGO Gorenje dose-gli v zadnjem času pomembne uspehe pri zmanjševanju stro-škov poslovanja, zlasti še režij-skih stroškov (potovanja, poraba energije, reklama in reprezentan-ca itd.). Ti stroški so na ravni predvidenih.
OSKRBA Z REPRODUKCIJ-SKIMI MATERIALI IN SE-STAVNIMI DELI SE JE ZAD-NJE DNIIZBOIJŠALA
Rezultati letošnjega poslova-nja so v TGO Gorenje odvisni tudi od tega, kako bodo v zad-njem mesecu in pol uspeli oskr-
izboljšala; tako naj bi bilo tudi do konca leta, čeprav za to še ni vseh potrebnih zagotovil. Težava je v tem, ker določenih reprodukcij-skih materialov in sestavnih delov na našem tržišču ni mogo-če kupiti, težave pa so tudi pri uvozu.
Pri tem ne gre prezreti dejstva. da so od 1. junija naprej občutno zmanjšane oziroma omejene pra-vice razpolaganja z ustvarjenimi devizami. TGO Gorenje lahko razpolaga le z 31 % ustvarjenih deviz.
Upoštevaje obveznosti za od-plačevanje obveznosti za najeta posojila iz prejšnjih let, pa tudi iz ietošnjega leta, ostane le nekaj nad 17% deviz za neposreden uvoz reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. To pa ne zadošča za uvoz reprodukcijskih materialov in sestavnih delov, ki jih pri nas ni mogoče kupiti.
Nekaj več kot 80 % doseganje obsega proizvodnje gre pred-vsem na račun đejstva, cla so letos znatno povečali obseg koo-peracij, ki predstavljajo zdaj že skoraj polovico poslovanja TGO Gorenje s tujino. Četrtino po-
Delavci so pripravljeni delati tudi v podaljšanem času, če bi bilo
dovolj reprodukcijskih materialov in sestavnih delov
bovati proizvodnjo z reproduk-cijskimi materiali in sestavnimi deli. Ta se je zadnje dni nekoliko
trebnih reprodukcijskih materia-lov in sestavnih delov pa zagota-vljajo z začasnim uvozom. Le
Gorenje Titovo Velenje — Unis Sarajevo
Dolgoročno poslovno tehnično
sodelovanje
Prejšnji petek, 19. novembra sta namestnik predsednika poslo-vodnega odbora Združene kovin-ske industrije Unis Sarajevo Tvrt-ko Nevjestić in predsednik poslo-vodnega odbora sozda Gorenje Marko Vraničar v Titovem Vele-nju podpisala samoupravni spo-razum o temeljih dolgoročnega poslovnotehničnega sodelovanja med sozdoma UNIS Sarajevo in GORENJE Titovo Velenje.
Gre za prvega v vrsti sporazu-, mov, ki jih želi skleniti sozd Gore-nje z zainteresiranimi drugimi ju-
goslovanskimi sistemi z namenom, da bi v prihodnje medsebojno kar najbolj usklajevali in načrtovali dclo ter razvoj organizacij združe-ncga dela, povezanih v sozdih ter zagotovili delitev dela in spe-cializaeijo, s čimer bi omogočili tudi večjo učinkovitost poslovanja. Cilj pa je prav tako zagotovitev trajne in kontinuirane oskrbe udeleženk samoupravnih sporazu-mov z reprodukcijskimi materiali ter deli za vgradnjo v lastne izdelke in pa za večje vključevanje v med-narodno delitev dela v skupnim
Samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju med sozdoma Unis Sarajevo in Gorenje Titovo Velenje odpira številne novc možnosti za sodelovanje hed ohema sistemoma, tudi naložbene
nastopom ter dopolnjevanjem po-nudbe na tujih tržiščih.
V	sozdu Gorcnje napovedujejo, da bodo že v kratkem podpisaii sa-moupravni sporazum o dolgo-ročnem poslovno tehničnem so-delovanju tudi s sozdom SODA SO iz Tuzle.
V	pctek podpisani samoupravni sporazum med drugim tudi določa, da bosta UNIS in GORENJE za zagotovitev vpliva na razvoj iz-menjala letne in srednjeročne na-črte razvoja, da bi ugotovila de-janske možnosti njihovega uskla-jevanja in uresničevanja. S samou-pravnim sporazumom pa je, med drugim, dogovorjena še udeležba Unisa v deviznem prihodku, ki ga bo ustvarilo Gorenje z izvozom končnih izdelkov.
Hkrati s samoupravnim sporazu-mom o temeljih dolgoročnega pos-lovno tehničnega sodelovanja med Unisom in Gorenje so 19. no-vcmbra v Titovem Velenju pod-pisali tudi aneks. Z njim so določi-li dobave Unisa za potrebe Gore-nja v obdobju 1983—1985. Gre za dobave hladnovaljanih trakov, tesnilnih gum za hladilnike, hladil-niških cevi, emajlov, lakov in razredčil ter kovic.
Ob podpisu samoupravnega sporazuma o dolgoročnem po-slovno tehničnem sodelovanju sta Tvrtko Nevjestić in Marko Vraničar opozorila na pomen sa-moupravnega razreševanja težav, v katcrih je naše gospodarstvo in na uspcšnost prizadevanj za okrepitev sodelovanja in dolgoročno povezo-vanje gospodarstva Slovenije ter liosne in Hercegovine. ^ ^
četrtino potrebnih reprodukcij-skih materialov in sestavnih delov uvozijo s plačili iz ustvarje-nih deviznih prilivov.
Zato je tudi razumljivo. da gre letos vse, kar je sposobno za izvoz. na tuja tržišča. Pri tem so velike težave. tudi zaradi kvalite-te posameznih reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. Ob motnjah pri tovrstni domači oskrbi se je povečal odstotek manj kvalitetnih reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. ki niso sposobni za izvoz.
IZVOZ — TUDI ZA NAPREJ PREDNOSTNA NALOGA
Čeprav izvoznih načrtov TGO Gorenje ne dosega, vzroke za to je treba iskati v nedoseganju načrtovanega obsega proizvod-nje in v slabši kakovosti domačih reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. pa se dosežkov prav gotovo ni treba sramovati. Do konca oktobra je TGO Gore-nje izvozila za konvertibilna trži-šča za blizu 2,5 milijarde dinarjev izdelkov, kar je — kot smo že omenili — manj. kot je predvide-no z načrti, uvozili pa so za nekaj manj kot 1,8 milijarde dinaijev reprodukcijskih materialov in sestavnih delov s tržišč s konver-tibilnim načinom plačevanja oz. manj, kot je bilo planirano.
Izvoz ostaja tudi za naprej prednostna naloga, saj je pogoj za nadaljnji tehnološki razvoj delovne organizacije in uvajanje novih programov, ki bodo do-hodkovno bolj donosni in ki bodo spreminjali strukturo proiz-
vodnje, v kateri bo udeležen večji delež znanja.
Zadnji ukrepi. predvsem dolo-čitev nove vrednosti dinarja in dodatne izvozne spodbude. iz-boljšujejo tudi položaj TGO Gorenje kot pretežnega izvozni-ka. Prav gotovo bodo vplivali na to. da bo zaključek leta 1982 boljši. kot bi bil sicer. Devalvaci-ja dinarja in dodatne "izvozne stimulacije vplivajo na to. da so se cene izdelkov TGO Gorenje na domačem in tujih tržiščih skoraj izenačile.
Seveda pa zaradi že omenjene izvpzne usmerjenosti manjka po-sameznih izdelkov na domačem tržišču, predvsem hladilnikov, zamrzovalnikov in barvnih tele-vizijskih sprejemnikov.
NALOGA 1983: POVEČANJE PROIZVODNJE IN IZVOZA
Prednostna naloga sedanjega trenutka TGO Gorenje je zago-toviti boljšo oskrbo z reproduk-cijskimi materiali in sestavnimi deli, da bi povečali proizvodnjo in izvoz ter dosegli predvideva-nja. zapisana v sanacijskem pro-gramu.
Sicer pripravljajo spremembe in dopolnitve sanacijskega načr-ta, da bi zagotovili večjo proiz-vodnjo in nadaljnje povečanje izvoza. Tržišče je, zagotoviti je treba le zadostne količine kvali-tetnih reprodukcijskih, materia-lov in sestavnih delov.
To pa je, med drugim, odvisno tudi od drugačnega položaja TGO Gorenje kot velikega izvoz-nika. Če bodo še naprej razpola-gali le z okrog 30 % ustvarjenih
deviz. načrtov gotovo ne bodo uspeli uresničiti. Če pa bi se odstotek razpolaganja z devizami povečal na okrog 50 %, pa bi TGO Gorenje lahko izvozila več, kot je predvideno. več izdelkov pa bi bilo na voljo tudi doma. Pričakujejo čimprejšnjo spre-membo predpisov o razpolaga-nju z ustvarjenimi deviznimi sredstvi.
RAZVOJNE USMERITVE
Dolgoročni razvojni cilj TGO Gorenjeje prestrukturiranje pro-grama. ki ga tovarna danes ima.
To pomeni. da bodo imeli v prihodnje vse večjo vlogo in delež novi programi. to so raču-nalništvo, medicinska oprema, industrijsko tehnološka oprema. birotehnika in drugi programi. ki so istočasno tudi veliki porabniki računalniške opreme. To bi omo-gočilo. da bi ob sedanjem progra-mu, to je ob proizvodnji izdelkov tako imenovane bele tehnike in zabavne elektronike. ustvarili večjo akumulacijo. ki je potrebna za nadaljnji razvoj. To pa bo mogoče doseči s kar največjim izkoriščanjem obstoječih proiz-vodnih zmogljivosti. Na ta način se bo bistveno okrepil položaj TGO Gorenje. temeljnih organi-zacij združenega dela in delav-cev, mogoče pa bo zadovoljevati tudi naloge v zvezi z nadaljnjo krepitvijo družbenega in osebne-ga standarda zaposlenih. To pa je tudi ena od nalog, zapisanih v sanacijski program oziroma ena od nalog iz srednjeročnega načr-ta razvoja TGO Gorenje.
Modni salon Velenje
Že dosegli načrtovani izvoz
Letošnje leto je za večino delovnih kolektivov v Šaleški dolini izjemno, saj so se zaradi znanih ukrepov vse-skozi srečujejo s težavami. Sedaj, ko je do konca leta le še dober mesec, si vsekakor povsod prizadevajo, da bi v tem času naredili čimveč. da bi izpolnili sprejete proizvod-ne načrtc ali se jim kar naj-bolj približali. Marsikje ne poznajo prostih sobot, delav-ci pa se odločajo še za udarni-ško delo, s čimer potrjujejo veliko pripravljenost in veli-ko delovno zavest.
Tu moramo omeniti blizu 300 članski kolektiv Modne-ga «alona. ki je že v tem času lahko zadovoljen z doseže-nim. Tudi letos dobro gospo-darijo. Poudarjajo, da jih sedanje zaostrene razmere niso doletele nepripravljenih. ampak so jih predvideli že pred leti. Tako med njimi ni bilo bojazni. da bodo ostali brez prepotrebnih surovin in da bodo morali spreminjati proizvodnjo.
V 10 mesecih so ustvarili. za 160 miltjonov dinarjev ce-totncga prinodka (v primerja-vi z lani so ga povečali za 35 %). V začetku leta so namreč načrtovali. da bodo v 12 mesecih ustvarili blizu 190 milijonov dinarjev celotnega prihodka. sedaj pa napove-dujejo. da bodo to nalogo izpolnili že konec 11 meseca. Ugodno je tudi gibanje po-rabljenih sredstev. saj so rasla počasneje kot celotni priho-dek in dohodek. ki je večji za 37 % v primerjavi z lani.
Nadvse zadovoljni so z izvoznimi dosežki. Že sredi tega meseca so ustvarili načr-tovani izvoz na konvertibilno področje. ki znaša v celotnem prihodku nekaj več kot 10 %. Na klirinško področje so letos izvoztli enake količine izdel-kov kot v preteklem letu. V 10 mesecih so ustvarili za 30 milijonov dinarjev izvoza.
Svoje izdelke v glavnem prodajajo v Zvezno republiko Nemčijo. ki je še vcdno njihov prvi kupec. čeprav
ostaja za kolektiv Modnega salona v zadnjem času vse bolj zanimivo tudi italijansko tržišče. Nove izvozne možno-sti pa se jim kažejo tudi na Švedskem in Nizozemskem.
Po besedah direktorja Marjana Gaberška bodo v glavnem vso proizvodnjo do sredine decembra namenili za izvoz v Zvezno republiko Nemčijo, kar pomeni da bodo za letos načrtovali pro-dajo na tuje presegli približ-no za 15 %. oziroma bodo na zahodno tržišče izdelkov v vrednosti nekaj več kot 200 milijonov dinarjev (to je 10% vrednosti celotnega prihod-ka), zraven tega pa pošiljajo
ogromno prizadevanj, saj je kot smo že zapisali, povpraše-vanje po njihovih izdelkih tako doma kot v tujini nepri-čakovano veliko. Tako je pred dnevi odpeljal prvi to-vornjak za Italijo približno 1500 bund, do meseca sep-tembra 1983 pa imajo prak-tično prodane že vse zmoglji-vosti. Razveseljivo je, da gre v veliki meri za izvoz na zahod, ker imajo že pogodbe za prodaje za več kot 20.000 smučarskih bund. Seveda ne zanemarjajo tudi domačih kupcev, kar ne nazadnje potrjuje tudi trgovina, ki so jo to jesen odprli v Ljubljani. Lastno trgovino pa naj bi v
Zelo spodbudni dosežki
svoje izdelke na klirin.ško področje, (Češkoslovaško), kjer bodo tudi dosegli 10% vrednosti celotnega prihod-ka: torej bo njihov celoten izvoz v letu 1982 znašal več kot 20 % vrednosti celotnega prihodka.
Na področju izvoza so njihovi načrti za leto 1983 še bolj smeli. saj poudarjajo da si bodo prizadevali. da bi bil v naslednjem letu delež izvo-za 30% glede na celotni prihodek.	#
Že sredi decembra bodo samoupravni organi sprejeli delovni načrt za prihodnje leto. Zlasti naj bi predvsem povečali proizvodnjo športne konfekcije. za katero je med kupci tudi največje zanima-nje. Da pa bodo izpolnili pričakovanje kupcev. bo tre-ba tudi v naslednjem letu
prihodnjem letu odprli še v Mariboru. Ugled so si ustva-rili tudi z oblačenjem naših smučarskih reprezentantov in reprezentantk, plavalcev bra-tov Petričev terseveda košar-karske reprezentance.
Da so lahko zadovoljni z delom v tem letu in z ugle-dom. ki so si ga ustvarili s svojimi izdelki med domači-mi in tujimi kupci, da so vse to lahko dosegli, je bila potrebna velika pripravlje-nost ali zavest delavcev, ki so se odrekli predvidenim pros-tim sobotam. Teh ne poznajo več, saj tudi z delom ob sobotah uspešno izpolnjuiejo naloge na področju izvoza, ki je — tega se tudi v tem v glavnem ženskem kolektivu prav dobro zavedajo — naj-večji porok za nemoteno oskrbo s surovinami. S. V.
4- stran ★ 1185 CSS
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
Titovo Velenje *25. novembra 1982
Zavod za urbanizem Velenje
10-letnica delovanja
Fraznovanje dneva republi-ke bodo delavci Zavoda za urbanizem Velenje združili s praznovanjem desetletnice te delovne organizacije. Osred-nja slovesnost ob tej priložno-sti bo danes ob 18. uri, ko bodo v prostorih Zavoda za urbanizem odprli razstavo v obliki fotodokumentacije, s katero bodo predstavili razvoj Velenja in Zavoda za urbani-zem. V počastitev tega jubile-ja pa bodo odprli še razstavo kiparja Janka Dolenca. Ob tej priložnosti bo govoril tudi sekretar medobčinskega sveta ZK Celje Emil Rqjc, program pa bo popestril tudi Rudarski oktet. Razstavo si bodo v prihodnjih desetih dneh lahko ogledali tudi občani Titovega Velenja.
Zavod za urbanizem Vele-nje je bil ustanovljen leta 1972 na pobudo takratnega predsednika SO Velenja Ne-stla Žganka. ki si je prizade-val, da mesto ne bi postalo spalno naselje, ampak da bi razvijali vse tiste vzporedne dejavnosti, ki jih potrebuje delovni človek izven svojega delovnega časa. Zaradi hitre-
ga razvoja občine in samega mesta tako v gospodarskem, sociološkem in demograf-skem pogledu, je bilo iz dneva v dan čutiti potrebo po takšni instituciji, ki bi siste-matično spremljala proble-matiko v prostoru in bila v pomoč upravnim organom na občini. Dve leti po ustano-vitvi je deloval Zavod za urbanizem Velenje kot prora-čunska ustanova. Izdelovali so posamezne elemente v prostorskem in urbanistič-nem planiranju. Prostore so imeli v občinski stavbi, ob ustanovitvi pa je bilo zaposle-nih 6 delavcev. Leta 1974 so se preselili v nove prostore ob Tomšičevi cesti. Kasneje so dogradili paviljonski del, ta-ko da sestavljajo sedaj skupaj z objekti Šolskega centra, Trg mladosti. V letu 1974 se je število zaposlenih v tej delo-vni organizaciji povzpelo na 20, zaradi širjenja programa delovanja. Takrat so bili dani tudi zametki današnje orga-niziranosti v smislu vodenja investicijske dejavnosti. Pri takšni organiziranosti bi lah-ko investitorju opravili vse aktivnosti, ki so potrebne za
pripravo projektiranja, odda-jo del in nadzor do predaje samega objekta. V tistem obdobju so prevzeli tudi del strokovnih opravil za stavbno zemljiško skupnost. Kot po-udarja direktor Zavoda za urbanizem Velenje Adi Mi-klavc je imel velike zasluge za tako uspešen razvoj takratni direktor Rudi Hudovernik.
Zavod se je ves čas svojega razvoja otepal z določenimi problemi. • V zadnjem času jim je uspelo razrešiti proble-me velike fluktuacije, ki so razvijali iz statusno neopre-deljenih razmer. V zadnjem času pa jih tarejo recesijska gibanja. Organizacija zapo-sluje 51 strokovnjakov in za zagotovitev vseh potreb je potrebna realizacija v višini preko 45 milijonov dinarjev.
To pa ni malo, še posebej, če upoštevamo, da gre v tem primeru za tako imenovano prodajo pameti. Zmanjšanje naložb povzroča nezadostno zaposlenost vseh strokovnja-kov tudi v tej delovni organi-zaciji. Direktor Adi Miklavc poudarja, da bo njihova pri-
V prihodnje želijo sodelovanje
marna naloga obdržati kolek-tiv v takšnem obsegu kot je sedaj. saj bodo le tako lahko uresničili zastavljene pro-gramske naloge. Da ne bi prišlo do stagnacije vidijo rešitev v povezovanju s so-rodnimi organizacijami v smislu kompletiranja celovi-tih ponudb na tržišču tako za domači kot tuji trg. Takšna poslovna sodeiovanja oziro-ma združenja so v zadnjem
času že rodila sadove. S takšnimi usmeritvami pa bo-do nadaljevali tudi v prihod-nje. Zavedajo se, da kvalitet-nega premika ne bodo dose-gli čez noč, ampak bo to proces, ki bo trajal več let.
V delovni organizaciji si prizadevajo, da bi storiii res vse, da bi bili konkurenčni na trgu in d_a bi izboljšali svoje storitve. Čeprav poicrivajo pri
uresničitvi neke naložbe sko-raj vse aktivnosti od raziskav do tehnoloških in ekonom-skih elaboratov, planiranja in vodenj investicij, so za velenj-ski in konjiški prostor (pokri-vajo tudi občino Slovenske Konjice, kjer imajo tudi svojo delovno enoto) preveliki in premajhni za samostojno na-stopanje na tržiščih izven naših meja.
M. Zakošek
25 let GIP Vegrad
Delajo na celotnem domačem trgu pa tudi na tujem
Tudi delovna orga-nizacija Vegrad bo prazno-vanje dneva republike združi-la s praznovijnjem pet-indvajsetletnice delovanja. Ta jubilej bodo proslavili simbo-lično. Mladinci bodo priprav-li razstavo, s katero bodo prikazali razvoj te delovne organizacije, v petek pa bo proslava, na kateri bodo pode-iili priznanja delavcem, ki so že dolgo zvesti temu kolekti-vu.
Začetki te delovne organi-zacije so v 25.-članskem kolektivu rudarjev in sobo-pleskarjev, ki so izkoriščali peskolom in prodajali boksit-no rudo. Kasneje so dejav-nost razširili in upravljali ter vzdrževali mestni vodovod in opravljali uslužnostno dejav-nost. Ukvarjati so se začeli tudi z donosnejšimi gradbeni-mi deli. Najprej so opravljali zidarska popravila, leta 1958 pa so začeli že s proizvodnjo. Leta 1959 sejim je priključilo še komunalno podjetje iz Šoštanja in nastala je delovna
organizacija Veko. Prva večja gradbena dela, ki so jih opravljali, jim je naročil Rud-nik lignita Velenje. Dela so opravljali obrtniško. prepro-sto, saj so bili praktično brez potrebnega orodja. Pa vendar stojijo v Titovem Velenju iz obdobja prvih treh let te delovne organizacije nekateri pomembni objekti kot so zgradba občinske skupščine,
hotel Paka, Delavski klub itd.
Obseg del se je večal in leta 1961 so se že preimenovali v Splošno gradbeno podjetje Vegrad. Takrat so vso svojo dejavnost preusmerili v grad-beništvo, del njihove dejav-nosti pa se je odcepil in nastalo je kotpunalno podje-tje. Od tedaj se je začel Ve-grad kot gradbena delovna organizacija vse bolj uvelja-vljati. Kljub pomanjkljivi opremi so se lotevali vse zahtevnejših del v Šaleški dolini in kmalu so si pridobili sloves solidnega in cenenega graditelja. Občinske meje so sčasoma postale pretesne in
podjetje je svojo dejavnost razširilo na mozirsko. žalsko. celjsko in slovenjgraško obči-no.
Leta 1965 je bilo v delovni organizaciji zaposlenih že 400 delavcev, bili pa so še vedno slabo opremljeni. Z velikimi težavami so se srečali v letu 1967, saj so uspeli uresničiti le 13 odstotkov celotnega prihodka na področju velenj-ske občine. Takrat so morali hitro prodreti na širši trg. Najprej so gradili v Zagrebu, nato Karlovcu in Beogradu, prodrli pa so tudi na tuje.
Po letu 1970, ko so prebro-dili težave, so ponovno dose-gali boljše rezultate, leta 1972 pa so pristopili k industriali-zaciji gradnjet Delali so v tujini, kjer so se srečevali s sodobnimi tehnologijami in prav zato so se tudi odločili za takšno pot. Pričeli so uporabljati Omnija plošče, opustili so ometavanje in uveljavljali nove, sodobnejše materiale. Velik korak na področju stanovanjske grad-
V petindvajsetih letih so prešli
nje je bil Ourtinord sistem, leta 1973 pa so pričeli graditi prvi tovarni za izdelavo be-tonskih elementov in beton-ske galanterije. Z elementi Vemont so se hitro uveljavili pri gradnji industrijskih ob-jektov na celotnem jugoslo-vanskem trgu, saj je ta grad-nja izredno hitra, kakovostna pa tudi poceni. Nekaj let kasneje so pristopili že k
i obrtniške k industrijski gradr
drugemu industrijskemu pro-gramu, programu prostorskih elementov, v zadnjem času pa so izdelali še program lahkih konstrukcij, ki je na-menjen gradnji industrijskih objektov.
25-letnico delovanja pra-znujejo delavci Vegrada v času, ko se v združenem delu srečujemo s številnimi težava-mi in tudi gradbenikom ni
lahko, saj je investicijskih vlaganj vse manj in je tudi za gradbenike manj dela. Ven-dar so pred leti že bili v podobnih težavah in takrat so svojo dejavnost razširili na cčloten jugoslovanski trg, prodrli pa so tudi na tuja tržišča, kjer dosegajo lepe rezultate. Ravno to pa bo njihova usmeritev tudi za v prihodnje.
DO EFE
Letos teže do načrtovanih ciljev
V delovni organizaciji Efe ugotavljajo, da je bilo njiho-vo poslovanje v prvih devetih mesecih letošnjega leta manj zadovoljivo, kot so pričako-vali, saj so prodali manj izdelkov kot so si s olani zastavifi. Do tega ni prišlo zaradi moreTiitnega slabšega dela delavcev, temveč zaradi spleta različnih oko-liščin, predvsem pa zmanjšanje osebne porabe.
Težave so se pričele že v začetku leta pri oskrbi z reprodukcijskim materialom. Da ne bi omejevali proizvod-nje, so ga morali takrat, kadar je bil na trgu nakupiti v večjih količinah. To je precej obremenilo obratna sredstva s tem pa tudi likvidnost delovne organizacije. Dodat-no breme so povzročile po-dražitve, ki jih kljub zamrzni-
tvi cen v drugem polletju ni bilo malo. Tako so kljub dobremu delu finančni poka-zatelji bistveno slabši. od predvidenih.
Celotni prihodek so v delo-vni organizaciji v primerjavi z lanskim letom povečali za 21,6 odstotka. Porabljena sredstva so v tem času porasla kar za 28,1 odstotka. Doho-dek se je zato povečal le za 5,9 odstotka in čisti dohodek za 1,1 odstotka. Čeprav je bil primerljivi dohodek višji za 16.4 odstotka, pa vendarle ni dovolj velik, da bi lahko pokril izplačane osebne do-hodke. Tako so se tudi delav-ci te delovne organizacije znašli na listi prekoračiteljev, saj njihovi osebni dohodki, presegajo rast dohodka.
V letošnjem letu so veliko pričakovali od dveh novih
tnvesticij. Uredili so razkla-dalno avtomatiko ter tako sprostili nekaj del, delavce pa zaposlili na novem programu izolativnih elementov. za ka-tere so načrtovali, da bodo ob energetski krizi postali vedno bolj zanimivi. Dela so uspeš-no končali, zaradi zaos-trovanja gospodarskega polo-žaja v domovini ter upadanja življenjske ravni prebivalstva pa je za zdaj zastalo tudi zanimanje za gradnjo. Tako je delno upadlo tudi povpra-ševanje po njihovih proizvo-dih. Prodali so jih sicer neko-liko več kot v lanskem letu. vendar manj kot so načrtova-li
V develih mesecih so v tej delovni organizaciji naredili 32.200.000 enot zidakov kar je podobno lanski proizvod-nji. Izolativnih elementov, ki
jih lani še skoraj niso proizva-jali. so letos naredili 253.000 enot. strojnih ometov 82.400 m2 (kar je za 43 odstotkov več kot lani) in suhih malt 6380 ton, kar je 23,8 odstotkov več kot v preteklem letu.
Čeprav so določene gospo-darske ukrepe pričakovali in nanje niso bili povsem nepri-pravljeni, pa se zavedajo, da tudi prihodnje leto najbrž ne bodo zlahka prodali svojih proizvodov. Zato bodo seve-da poiskali vse notranje re-zerve —. Tako bodo skušali kar najbolj zmanjšati stroške poslovanja ter skrajno racio-nalno razpolagati s surovina-mi in energijo. Predvsem pa bodo storili vse, da bi še bolj racionalno kot doslej izkori-stili delovni čas. Uspeh bo odvisen tudi od nadaljnjih raziskav tržišča, kvalitete iz-delkov ter prodajnih sposob-nosti, saj se zavedajo. da so njihovi proizvodi takšni, ki se prodajajo kupcem Ie enkrat v življenju.
B. Zakošek
25. novembra 1982* Titovo Velenje
NAŠI KRAJIIN LJUDJE
I lllll !!■! III ■■!■!■ I' ■■IHBI'll II
nas cas *stran 5
MALAANKETA
Alojz Selič
Z beležnico. svinčnikom in novinar-sko radovednostjo smo se za današnje srečanje namenili k Alojzu Seliču. avtomehaniku iz Šmartnega ob Paki. Zakaj ravno k njemu boste zvedeli. če boste članek prebrali do konca. Spo-znali boste. da smo našli pravega sogovomika.
Alojz Selič jc prišel v Šmaitno ob Paki pred dobrimi devetimi meseci.
SREČANJE
Tako nam je pripovedoval o sebi: »Osnovnošolske klopi sem gulil v Šentjurju pri Celju. v Ljubljani pa sem obiskoval triletno obrtno meha-nično 5olo. Izučil sem se pri Gradisu Po odsluženem vojaškem roku sem si služil prve denarce pri Avtoobnovi v Ljubljani. Od tanp pa me je življenjska pot vođila v Nemčijo.« Alojz se dobro spominia tistega 4. januarja leta 1969. Starjebil 24 let. V domačem kraju je imel veliko prijaleljev. Med njimi je bil tudi njegov tovariš. ki je prišel za praznike domov. »Pripeljal se je s svojim avtomobilom. V tistih časih imeli svoj avto. je bilo sila imenitno. Pregovonl me je in sem šel z njim. Znal nisem niti besedice nemško. Le dober dan sem znal voščiti. Na frankfurtski postaji nisem vedel ne kod ne kam Kar itmalu sem si našel posel in se naučil govoriti. Bilo je že I. _ ^-lal sem med samimi Nemci. Sestavljal sem stroje. Cel mesec sem
rabil. da sem prišel gor. Vendar to ni bil moj posel. Našel sem si novo delo v Fordovem servisu.« je pripove-doval in nadaljeval: »Treba je bilo začeti delati znova. Vsega se človek nauči. če je treba. Z veliko dobre volje in garanjem sem zlezel na zeleno vejo. Novinci in priseljenci si nismo smeli nikoli ničesar privoščiti. Le dobro delo je bilo naše vodilo. Za vse smo morali prijeti ali pa je bilo bolje. da si se odpravil nazaj domov. Sklenil sem. da bom v tujini le leto dni. Po štirih mesecih sem si prislužil za svoj avtomobil. Od takrat dalje sem se v'ečkrat odpravil domov in tako zapra-vljal težko prislužen denar.«
Po letu dni je naš gost odšel v novo delovno okolje. in sicer v Mercedesov servis. Kot pravi sam, je že dobro govoril nemško, naučiti pa se je hotel čimveč. Tudi tu je ostal le leto dni. Kruh je bil reszelo grenak in zanj seje bilo treba vedno pošteno prepoliti. Vsepovsod. kamor je prišel, je bil vedno novinec. Da je zmogel prema-gati vse to. mu je pomagala trdna volja. pridne roke in veliko veselja do poklica avtomehanika Res redkokdaj najdeš takšnega človeka. ki bi bil zadovoljen s svojim delom. Alojz je nadvse srečcn v svojem poslu.
Zivljenjska pot ga je vodtla znova dalje. 40 km iz Frankfurta se je zaposlil v Fiatovem servisu. Od tam pa je odšel znova drugam. »Splačalo se mi je to večno f prestavljanje. Tako sem spoznal vse vrste avtomobilov. od nemSkih in japonskih do italijanskih. Tujina je lepa le na zunaj. njena
VVZ Velenje in Šoštanj
Zlata poroka Amalije in Jožeta Sedovnika
Vsega se bomo navadili
Pol stoletja dela in razumevanja
Prilagajajo se novemu delovnemu času
Pol stoletja je kratka doba, ali tudi ne. Lahko hitro mine, če jo izpolnjuje nepretrgano deio, boj za preživetje, razumevanje, Ijubezen. Za mlajše je mogoče dolga. Morda težko razumemo 50 let skupnega življenja v časih, ki niso bili rožnati. Gospodarska kriza, težka predvojna in še težja vojna leta, napori pri obnovi porušene domo-vine. Vse prepleteno z delom, odrekanjem, varčevanjem, skrbjo za otroke, tudi zase seveda, pa še kaj. Pravilnika za 50-letnico poro-ke najbrž ni na vsem širnem svetu, pa vendar zlatoporočenci poudar-jajo nekako takole: delo, skrom-nost, medsebojno razumevanje, pa malce sreče z zdravjem seveda.
V soboto sta pred matičarja znova stopila 76-letna Amalija in 78-letni Jože Sedovnik iz Mozirja. Skromno kot pred 50 leti, vendar
oba navdušena nad pozornostjo,
prisrčnostjo, srečna in zadovoljna. Priči sta bili sestri zlatoporočen-cev, čestitali so jima otroci, vnučki seveda, predsednik občinske skup-ščine pa še kdo. Malo so se zatem poveselili, kot se za poroko spo-dobi, ter se nato zbrali v družin-skem krogu. In življenje teče dalje svojo pot.
Kakšna pa je bila ta pot doslej? Z rožicami ni bila ravno postlana, so bili časi pretežki, le v zadnjih letih je bilo že skoraj predobro. ,,Za tiste seveda, ki smo vse življe-nje trdo delali, varčevali, skromno
živeli in znamo lepo življenje prav ceniti," je poudarila mama Mal-čka. „Kako sva se spoznala? Enostavno. Oba sva bila tržana in s tem res ni bilo težav. Sama sem služila, že z osmimi leti sem delala za vsakdanji kos kruha. Možjebil obrtnik, kolarsko delavnico je imel." Pa ne od vsega začetka. ..Najprej sem štiri leta delal v rud-niku, sc tri leta učil in bil še tri leta pomočnik, nato pa 36 let obrt-nik."
Ob poroki je še kar šlo, kasneje pa ni bilo prav rožnato.
Kar sedem let je bilo presneto težko. Odločila sta se za zidanje svojega doma in po dveli letih sta se v hišo že vselila, brez kakršnegakoli dolga, da'se razumemo. Mama je vsa leta svojega služ.enja skrbno varčeva-la. skoraj vsak dinar je bil naložen v trški banki. Nekaj je torej imela
prihranjenega, še več pa je s svojo
varčnostjo pridobila. Trgovec Melavc je znal ceniti njeno pridnost in skrom-nost in jima je omogočil nakup gradbenega materiala po nabavni ceni. Seveda se je precej poznalo, vseeno pa je bilo celih sedem let presneto hudo. Treba je bilo preživeti, čeprav dolgov ni bilo treba vračati, ker jih pač nista imela. Trdo sta delala, mama vsak dan v »taverh«, oče v delavnico. Pričela sta namreč dokupovati zemljo, da bi še doma kai pndelala in laže preživela otroke. Ti so imeli svoj vrtec v očetovi delavnici, mama pa službo pri sosedih. Rodili so se jima štirje. sin je komaj devet let star umrl, ostale pa so tri hčerke. Otroci so bili pridni, pomagaH so
naši zdomci. Vse pogosteje sem se iz tujine vračal med svoje. Vedno težje pa sem se vračal. 13 let sem garal in delal. da sem si ustvaril to, kar imam danes. Med dopustom sem delal pri hiši, preostali čas pa trdo v Nemčiji. Po tolikem času sem imel vsega vrh glave dovolj. V Šmartnem sem imel tudi pri starih starših sina. Zato odločitev pred devetimi meseci, da za vedno ostanem v domovini. ni bila težka,« je sklenil svojo pripoved o delu v tujini Alojz Selič.
Alojz Selič
notranjost, vsakdanji utrip življenja prebivalcev je popolnoma drugačen. Če~hočeš imeti dobro plačo. kaj več zaslužiti. moraš v tujini delati kot avtomat. vestno, hitro in natančno. Rekel sem si: Fant, če greš v Nemčijo. potem moraš veliko zaslužiti. Držal sem se tega svojega načela kot pijanec plota. Zato sem uspel.« pove s pono-som. Le kako ne bi, saj si je skupaj z ženo v Šmartnem ob Paki zgradil novo hišo in sodobno avtomehanično delavnico.
Po dobrih 13 letih se je Alojz vrnil domov. Odločitev je prišla tako rekoč čez noč. »2e od nekdaj sem si želel. da bi bil sam svoj gospodar, imel svojo delavnico. Mladostne žejje so se mi uresničile. Da ni bilo lahko. vedo vsi
V novo okolje se je naš gost dobro vživel. Kot pravi. si je predstavljal povsem drugače. »Mislil sem. da bo težje. Kaj takega, kot sem doživel že po nekaj dneh v Šmartnem — prijazni in dobri sosedje — v tujini nisem dpživel v vseh 13 letih. Tudi delo v delavnici je kar dobro steklo. Od začetka sem imel nekaj težav z delovno silo. Sedai imam zaposlena dva delavca. Zaenkrat mi dela kljub bencinski krizi in pomanjkanju re-zervnih delov ne manjka. Ce bo le šlo tako naprej. bo kar. Kriza je povsod. Tisti, ki ne delajo radi. tudi v Nemčiji tenko piskajo. V tujino se ne bi vrnil za noben denar 4eč. Će st priđen. se da tudi doma dostijno žtveti. Pa še nekaj. med svojimi si. kar je tudi nekaj vredno.« pravi Alojz Selič.
Seveda našega klepeta ne bi mogli kinčiti brez vprašanja: kaj pa prosti čas? Nanj je naš sogovornik odgovoril: »Tega je presneto malo. Popravljamo. vse vrste avtomobilov in včasih se pri katerem dlje zadržimo. Delavnico imam odprto od 8. do 16. ure. Treba je postoriti še to in ono okoli hiše Povsod samo delo Če pa le imam kakšno urico. jo namenim ghisbi oztroma plcsu. skratka razvedrilu.«
od šeste ure zjutraj pa do pol petih popoldne, saj so nekate-re službe že prešle na delovni čas od 8. do 16. ure. To pa seveda pomeni, kar dve uri več. Izkoristili bodo vse rezer-ve, vendar poudarjajo, da brez nadur, doslej jih niso imeli, ne bo šlo. Dežurstva bodo težko organizirali, saj so ženski kolektiv. ki ima veliko> porodniških in bolniških do-pustov, vendar so nov delovni čas sprejeli z razumevanjem in se prilagodili novim potre-bam.
Vendar pa so opazili. da so nekateri starši podaljšani de-lovni čas vrtcev izkoristili in vodijo otroke v vrtec zjutraj normalno tako kot prej pred šesto uro, ponje pa prihajajo po tretji uri. Tega seveda ne bodo dovoiili, saj jim podalj-šano delo povzroča precej.š-njc stroške .. .
Dežurstva so morali uvesti v vseh enotah, kljub temu, da je število otrok, kijim morajo zagotavljati podaljšano var-stvo majhno. Od 1500 otrok.
kolikor jih obiskuje enote vzgojno varstvenega zavoda Velenje, jih je bilo na primer 15. novembra do 15.30 v vrtcih 95, do 16.30 pa le deset. V Šoštanju pa ostaja v podaljšanem varstvu v vsaki enoti le po nekaj otrok zato so se odločili, da bo v Sošta-nju dežurna le ena enota. Posebno težavo predstavlja družinsko varstvo, vendar pa so se z vsemi varuhinjami uspeli dogovoriti, da bodo pripravljene varovati otroke dlje. Seveda pa bo to nadurno delo.
V velenjskem in šoštanj-skem vrtcu upajo, da se bodo lahko bolje organizirali, ko bodo vse delovne organizaci-je premaknile delovni čas in ko bodo dejansko lahko ugo-tovili kakšne so potrebe po podaljšanem varstvu po po-sameznih enotah. Že sedaj pa je za vse otroke, ki potrebuje-jo varstvo, dobro poskrblje-no, saj so poleg varstva zago-tovili tudi popoldansko mali-co.	M.Zakošek
Življenjskc vedrine še vedno ne manjka
kolikor so mogli. Radi so ju iineli, kot
ju imajo še danes. »Vsi so pri kruhu, a
vseeno cenijo najino skromnost, naju spoštujejo. radi naju imajo in še vedno pomagajo, če je treba, naju pa razve-seljuje šest vnučkov.« je pribila ma-ma.
Med vojno je bilo še posebej hudo. Oba sta pomagala partizanom. Mama je večkrat nosila živež v košu iz Velenja in do Kokarij. oče pa naprej partizanom. Nekaj mesecev sem bil partizan. ob osvoboditvi Gornje Sa-vinjske doline pa sem dobil ukaz. da moram domov in za partizane napra-viti 200 parov smuči. Naročila žal nisem izpolnil. Nemci so vdrli nazaj na osvobojeno ozemlje in s smučmi ni bilo nič.
»Naporni časi so vse čakali po
vojni, pa vseeno smo preživeli in dočakali lepe in vedre dni. Le zdravje je zadnje čase bolj borno in tudi leta so tu. Zdravstvenim težavam in ope-racijam se sicer tudi prej nisva mogla izogniti, šlo pa je vendarle. Će sva se kdaj kregala? Med zidanjem hiše kar precej. kasneje pa skoraj ni omembe vredno. Smo pač ljudje z vsemi svojimi muhami. Če je bil eden siten. je potrpel drugi in tudi če sva se kaj sporekla, nisva impla niti za en cel dan »nhega« obdobja.«
Veliko, veliko zdravja in še mnogo skupnih let, Malčka in Pepi.
J. P.
Veliko delovnih organiza-cij v občini Velenje je že prešlo na nov delovni čas, ki so se mu prilagodili tudi v vrtcih naše občine. Tako so že s 15. novembrom v vseh enotah velenjskega in šo-štanjskega vzgojno varstvene-ga zavoda uredili dežurstva
do 16. ure 30 minut oziroma do 18. ure 30 minut. Na začetku so se seveda srečevali z mnogimi težavami, saj niso imeli predstave, koliko otrok bo ostajalo dlje v varstvu.
Vrtci morajo biti še vedno odprti od pete ure zjutraj, saj številni starši še vedno delajo
V vseh enotah velenjskega in šoštanjskega \zgojno varstvenega zavoda so poskrbeli za podaijšano varstvo
Nov delovni čas v občinskih in drugih organih in marsikateri delovni organizaciji je ponekod povzročil pravo zmedo. Vendar le v tistih okoljih, kjer se na spremembo niso dobro pripravili. Nekateri delavci seveda negoduje-jo, drugim je kasnejše prihajanje v službo po volji. Kljub temu pasmo vsi enakega mnenja — bil je že skrajni čas. Tudi to je stabilizacija. In kaj menijo o tem občani?
Lidija Hudarin, frizerka: ,,Nov delovni čas mi povsem ustreza. Na delo prihajamo uro kasneje. Delati
Ivan Kersnik
činski upravni organi delajo od 8. do 16. ure. Tako si lahko vsaj kaj uredim, ko se vrnem z nočne izme-ne. Prej sem za vsako maienkost rabil redni dopust. Pri vsem tem pa je najpomembnejše to, da bomo kaj prihranili in se šli resnično stabilizacijo."
Marija Juvan, višja n.edicinska sestra: ,,2e prej bi morali pričeti delati po novem. V službo priha-jam ob 7. uri zjutraj. Pozimi mi nov delovni čas kar ustreza. Poleti bo nekoliko težje. Zmanjkalo mi bo časa za vrt in za kakšno ljubiteljsko dejavnost. Gotovo pa bomo na ta način povečali delovno storilnost. To pa je za današnje ča-se pomembno. Tako se bomo res vključili v stabilizacijska prizadeva-nja. Res pa je, da nam bo nov de-lovni čas povsem spremenil življenjske navade. Še nekaj časa bo težko. Ko pa se bomo tudi tega navadili, ne bo več negodovanj. Vsake nove stvari se navadimo, tudi te se bomo. I e nekaj časa ra-bimo."
Marija Jtivan
Nedeljko Lokalovič, teracer:
,,Zaposlen sem na Vegradu. Delam na gradbišču, zato še delam po sta-rem. Narava dela nam ne dopušča, da bi prihajali v službo nekoliko kasneje. Zena je gospodinja, zatoz varstvom nimam težav. Prepričan pa sem, da bodo v mnogih deiovnih organizacijah, ki delajo po novem, precej bolje delali. Mislim, da s to akcijo že nekoliko kasnimo, saj so v drugih deželah delavci že prej prihajali v službo tako. Vsaka akci-ja bi morala potekati usklajeno. Ze dalj časa smo vedeli, da bomo prišli na nov delovni čas, pa kljub temu so se ponekod nanj premalo dobro pripravili. Vsak začetek je težak."
Nedeljko Lokalovič
Alenka Podgoršek, višja uprav-na delavka: ,,Na splošno menim, da je bil prehod na nov delovni čas nekoliko prehiter. Vse stvari, ki po-tekajo vzporedno, bi morale biti tu-di rešene in usklajene. Tako so po-nekod zopet „zaspali". Tu mislim na prevoze na delo, otroško varst-vo, prehrano. Meni osebno nov de-lovni čas povsem ne ustreza. Pred-vsem zaradi tega, ker se v Titovo Velenje vozim iz Šmartnega ob Paki. Z vožnjo tako dnevnoizgub-
Alenka Podgoršek
ljam dve uri. Ob vsem tem bi pove-dala še to, da vsi avtobusi na progi Šmartno ob Paki—Velenje vozijo po stari cesti in s tem je izguba časa ogromna. Delam v občinski upravi, torej od 8. do 16. ure, ob sredah pa do 18. ure. Ko pridem dotnov, me poleg gospodinjskega dela in vrta čaka še delo z dvema šoloobvezni-ma otrokoma. Eden je prvošolček. Oba z možem sva aktivna tudi v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v kraju. Vaje in sestanki so največkrat popoldne ali zvečer. Nov delovni čas pa nama bo ljubi-teljsko dejavnost in politično delo precej zavrl.
Lidija Hudarin
pričnem ob pol sedmih zjutraj, končam pa ob pol osmih zvečer. Z varstvom nimam težav. Prepiičana sem, da bomo marsikaj privarčeva-li na ta način — predvsem pa iz-boljšali delovno storilnost. Več bo-mo delali in bolje. To pa je cilj na-ših prizadevanj. Spremenile se bo-do naše življenjske navade. Tudi teh se bomo kmalu navadili, saj ni nič težko, če je treba. Mislim, da bi morali nov delovni čas uvesti že mnogo prej."
Ivan Kersnik, rudarski nadzor-nik: „Zaposlen sem na Rudniku lignita Velenje. V naši delovni organizaciji še nismo pričeli delati po novem. Delam na tri izmene. Meni je pravzaprav vseeno. Neko-liko težje je res za zaposlene gospo-dinje in matere. Navajeni smo biii pač začeti delati ob šesti uri zjutraj, zato se bo težje navaditi. Bo že šlo. Kosili bomo kasneje. Težave, ki spremljajo nov delovni čas, bomo že kako premagali. Prav je, da ob-

6. stran ★ fjjjS CaS
ODTUINTAM
Titovo Velenje *25. novembra 1982
Vekos — tozd Stanovanjska oskrba
Občina Mozirje
Postanite naš
dopisnik
Vodno gospodarstvo
Veliko potreb in malo
denarja
Razvoj vodnega gospodarstva je nedvomno močno pomemben, v veliki meri pa odvisen od delova-nja temeljnih vodnih skupnosti. Te samoupravne skupnosti, orga-nizirane so samo na našem pod-ročju, omogočajo neposredno sodelovanje delegatov pri razreše-vanju številnih vodno-gospodar-skih problemov. V okviru temeljnih skupnosti se zbirajo tudi dodatna sredstva, s katerimi razpolagajo izključno njeni organi. Samoupravno delovanje bo seveda treba še okrepiti, zato bodo v mozirski občini izoblikovali neka-tere spremembe, da bi ljudi še bolj spodbudili k neposrednemu sodelovanju.
Organi skupnosli so v lctošnjem letu smotrno razreševali nekatere ključne probleme, pri čemer jih je seveda oviralo pomanjkanje sred-stev. Doslej so v mozirski občini za vodno skupnost prispevali višjo stopnjo kot drugod, od oktobra dalje pa so jo znižali in se s tem
izenačili s sosednjimi občinami. Sredstva za višje kategorije vodo-tokov se zbirajo na območni vodni skupnosti, ki je v letošnjem letu za mozirsko občino načrtovala 9 milijonov in 200.000 dinarjev.
Dela so v letošnjem letu izvajali skladno s sprejetim načrtom. Jasno seveda je, da so potrebe pri urejanju in vzdrževanju vodotokov veliko večje, kot je na voljo sred-stev. Na podlagi dolgoletnih izku-šenj skromna sredstva usmerjajo na tista mesta kjer so ukrepi naj-nujnejši. Za dela na objektih in naravnih strugah so letos doslej skupno namenili nekaj manj kot devet milijonov dinarjev, pri terenskih ogledih pa so ocenili, da je potreb vsaj za 14 milijonov. Se vedno so povsem neurejene raz-mere na Dreti od Nazarij do Gornjega grada, na Savinji od
Spodnje Rečice do Radmirja, na Savinji v Nazarjih in na nekaterih drugih manjših in hudourniških vodotokih. Pereč problem je tudi premalo sprotno in preveč površno izvajanje del.
J. P.
Tozd Kemija najboljši
Poslovni uspehi gospodarstva mozirske občine so po devetih me-secih precej manj ugodni kot so bili ob polletju, seveda pa ob tem ne smemo pozabiti nekaterih spodbud-nih dosežkov. Med vsemi so naj-boljše rezultate dosegli v temeljni organizaciji Kemija, saj so ustvarili kar za 87,6 odstotka več dohodka, kot v enakem lanskem obdobju. Za prav toliko se je ob enakem številu zaposlenih povečala produktivnost, ekonomičnost za 9,3 in delež za po-slovni sklad za 74,7. Ze v tem ob-dobju so bistveno presegli letne na-črte in se uspešno vključili v izvoz na konvertibilno tržišče.
Zelo uspešni so bili tudi v Modni konfekciji Elkroj. Načrte za to ob-dobje so presegli in bodo zagotovo uresničili tudi letni načrt, izvoz na konvertibilni trg pa so v primerjavi z lanskim letom povečali kar 72 odstotkov. Dobri sotudi prvi rezul-tati poslovnega sodelovanja z de-lovno organizacijo Mladost iz po-bratene Čajetine, ki pa bodo še boljši, ko bodo zmogljivosti vcelo-ti izkoriščene. Letne načrte bodo izpolnili tudi v Ijubenskem Kovi-narstvu, čeprav poudarjajo, da so jih v tem četrtletju pestile mnoge te-žave v proizvodnji rezkalnega orodja za zobate vence in zvarjen-
ce, primanjkovalo pa je tudi nekaj materialov. Brez tega bi bili rezul-tati še boljši.
Dobro je poslovala tudi gostin-ska delovna organizacija Turist, saj so presegli načrte, izboljšali eko-nomičnost in povečali celotni prihodek. Zaskrbljujoče jedejstvo, da so v poletni sezoni razpoložljive nočitvene zmogljivosti izkoristili le 21-odstotno. 5e vedno torej ostaja najpomembnejša naloga privabiti v dolino več turistov. Znova so stekli tudi razgovori o povezovanju go-stinstva v mozirski občinni, zlasti v Logarski dolini in na področju Sol-čavskega v celoti. Tudi trgovska de-lovna organizacija Savinja je dosegla boljše rezultate od občin-skega povprečja, zaradi znanih te-žav in sprememb pa zaostajajo za letnimi načrti.
Vrsta delovnih organizacij je po-slovala znatno slabše. V DO VEZ so sicer precej povečali dohodek, čisti dohodek in družbeni proizvod, pestijo pa jih številni drugi pro-blemi. Med njimi je predvsem ne-likvidnost, izražena tudi v visokih kreditih za obratna sredstva, ki so ob devetih mesecih presegli 20 mili-jonov dinarjev. Tudi letni načrt so dosegli komaj polovično. Najslabše
rezultate in 2.268.000 dinarjev izgube je prigospodarila delovna skupnost poslovne skupnosti Razvoj Mozirje. Kljub ukrepom družbenega varstva se poslovanje ne izboljšuje in bo slabo tudi ob koncu leta. Bistveno slabše rezul-tate kot ob polletju so dosegli v tozdu Gradbenik na Ljubnem, znatno večji je le izvoz. Enako velja za temeljno organizacijo Mali go-spodinjski aparati, kjer pa so z iz-vozom na konvertibilni trg iztržili dvakrat več kot lani v enakem ob-dobju.
V lesni industriji Gorenje-Glin Nazarje so v lanskem devetmesečju prigospodarili 20 milijonov dinar-jev izgube, letos pa se z njo ne sre-čujejo. Manj uspešni so pri dosega-nju načrtovanih ciljev, močno naraščajo zaloge, uspešno pa so se vključili v izvozna prizadevanja, saj znaša pokritje izvoza z uvozom 187,7 odstotka. Fizični obseg proizvdonje in načrte so uresničili tudi v Gozdnem gospodarstvu, slabši pa so ekonomski rezultati. Nekoliko slabše je poslovala tudi gornjegrajska Smreka, saj so se zmanjšali celo izvozni prihodki gle-de na lansko primerjalno obdobje.
J.P.
Vse več dolžnikov
(Ne)zaščiteni Soštanj ali trije
vlomi v eni noči
Dokaj pogosti vlomi (zadnji trije v noči od 17. na 18. novem-ber) dokazujejo, da o varnosti pred vlomi celo v najožjem sredi-šču mesta nekaj ni v redu. Tatovi so se torej, bodisi da gre za organi-zirano skupino ali posameznika, v eni sami noči lotili vlomov v bencinsko črpalko ter MERXO VI trgovini Zelenjavo in Blagovnico.
Bencinska črpalka in trgovina z zelenjavo sta na Kajuhovi cesti, Blagovnica pa na Trgu svobode v najstrožjem središču mesta.
Medtem ko so pred leti bili vlomilci bolj nćklonjeni trafiki na avtobusni postaji, pa so se letos odločili za večje »podviee« v večiih lokalih. Zanimivo je. da je to letos že drugi vlom v zelenjavno trgovino. v Blagovnico pa celo v obdobju dobrega meseca. Ob tem se nehote vsiljuje vprašanje. kako so večji družbeni lokali zaščiteni in njihovi varnostni mehanizmi sploh zanesljivi z razmeroma tako lahkomi v/omi v te objekte. Kaže. da je zadnje čase ponoči zelo vprašljiva zuščila in nedotakljivost raznih lokalov. ko je mesto brez stalneg'a nadzora. saj je najbližja postaja milice v Titovem Velenju.
Kraje so bile in bodo tudi v bodoče. morda še hujše. vendar tako pogostih vlomov v družbene objekte v Šoštanju le ne gre
podcenjevati. Morda je vzrok tudi v tem. ker v Šoštanju ni več postaje milice in verjetno tudi ne nočnih obhodov po mestu. Še zlasti pa bi bilo treba razmisliti o tem. kako so vhodi in okna v trgovske lokale sploh zaščiteni pred tako lahki mi in preprostimi vlomi. Samo steklena ali vrata z lesenimi okviri in steklenimi vložki se dajo verjetno zlahka odpreti ali celo razbiti brez večjega ropota.
Spominjam se. da so bili nekoč lokali zaščiteni pred tatovi z železnimi mrežami in roloji. Seve-da sodobni arhitekti teh zaščitnih in varnostnih pripomočkov za čas. ko so lokali zaprti, ne projektirajo več. saj se v glavnem zadovoljujejo z nefunkcionalnimi steklenimi vrati. ki pa niso dovolj odporna proti vlomilcem. Da pa so tatovi lahko prišli v trgovino skozi okna pa tudi ni moč verjeti. saj so po zadnjem vlomu v blagovnico z železnimi prečkami zaščitili tudi najmanjše okenske odprtine.
Torej je varnostni sistem trgov-skih in drugih lokalov v Soštanju zelo pereč problem. kateremu bo v bodoče verjetno treba posvetiti več pozornosti z dodatno zaščito ali pa s pogostejšimi nočnimi obhodi in nadzorom lokalov po mestu.
V K.
Mislinja
Nevsakdanji jurček
Zavedamo se, da je to odgovorna naloga in prav zaradi nje bomo morali v prihodnje kadrom name-niti še več pozornosti."
Kaj pa je negativno vplivalo na poslovanje?
„Predvsem stanarina, ker z razpoložljivimi sredstvi nikakor ne moremo opraviti vseh vzdrževalnih del v družbenih stanovanjih. Nara-šča tudi število dolžnikov za stana-rino in opravljene komunalne usluge. Lani je bilo v enakem ob-dobju 0,7 odstotkov dolžnikov, letos pa že 2,3. Stevilka res ni pre-tirano velika, vendar pomeni 1.250.000 dinarjev. Stanje se bo zagotovo izboljšalo s prehodom na avtomatsko obdelavo podatkov. Težave nam povzroča tudi pomanjkanje najrazličnejših mate-rialov. Seveda se tudi zavedamo naših notranjih slabosti, ki smo jih skrbno proučili in jih bomo skuša-li čimprej odpraviti. Posebno po-zornost pa bomo namenili pošte-nim odnosom s stanovalci. Nekaj težav imamo tudi ob selitvah v nova stanovanja. Stanovalci nam-reč ne kažejo nobenega navduše-nja, da bi bivše s'^novanje uredili tako, da bi se nov stanovalec v njem počutil prijetno. Ob takšnih primerih se skušamo s stanovalci pogovoriti, vendar žal nismo ve-dno uspešni."
Stanovalci se večkrat pritožuje-jo, da dela prepočasi opravljate? •
„Priznam. Pri odpravi poškodb skušamo biti selektivni. Trenutno bi bilo nujno, da bi število toplo-vodnih serviserjev in vodovodnih instalaterjev podvojili, vendar sa-mo trenutno, ker izven kurilne sezone ne bi imeli dela. Po konča-nem ogrevanju smo letos v skladu z načrti popravili vrsto okvar, stanovalce pa smo večkrat opozorili naj nam sporočijo more-bitne poškodbe, vendar se jih je odzvalo zelo malo. Sedaj, ko bi naprave morale normalno delova-ti, pa se srečujemo s pritiski, živčnostjo, obljubami in celo grdo se včasih gledamo. Letos smo sicer na tem področju dosegli pomem-ben napredek. Seveda se bomo tu-di v bodoče trudili, da bi izboljšali odnos naših delavcev do stanoval-cev, pričakujemo pa tudi več strpnosti z njihove strani.
Samo še nekaj. V Vekosu ima-mo dežurno službo za vse dejavno-sti. Izven delovnega časa nas lahko
uporabniki kličejo na telefonsko številko 851-411, seveda le v upra-vičenih primerih, saj nam bodo s tem omogočili pravočasno popra-vilo okvar."
B. Mugerle
Med letošnjo bogato in pestro gobjo sezono so se dogajale tudi takšne »posebne stvari«. Franci Oder iz Misli-nje, ki je tudi drugače znan kot vnet gobar, je našel pod obronki Pohorja tudi tega jurčka posebneža svoje vrste. Jurček je namreč rasel narav-nost iz grla razbite steklenice »Radenske«. Zanimivost in naključje je zlasti to, da je bilo v stekienici samo prgišče zemlje. To pa je bilo hkrati tudi dovolj, da so našli gobji trosi pot tudi v takšno »težko dostopno mesto« od koder je potem vzklil tale krepki jur-ček.
Besedilo in slika: Silvo Jaš
Tudi v Vekosovih temeljnih or-ganizacijah združenega dela so prejšnji mesec pregledali devetme-sečno poslovanje. Osnovna ugotovitev je bila, da so se po svo-jih močeh trudili za kar najboljše rezultate gospodarjenja. Poudariti je seveda treba, da zaostrene gospodarske razmere niso obšle tudi kolektiv, ki deluje na komu-nalnem in stanovanjskem po-dročju. Tembolj zato, ker je ta de-javnost podrejena vedno strožjim družbenim kriterijem in nenehni kritiki uporabnikov. Morda je prav to ugodno vplivalo na razvoj, saj se v celoti zavedajo tudi lastnih slabosti, ki izvirajo iz discipline in organizacije dela, izkoriščanja delovnega časa, prihranka materi-ala in podobno.
Direktor tozda Stanovanjska oskrba MIHAEL URANJEK je takole ocenil devetmesečno poslo-vanje: ,,VeIja poudariti, da ustva-rji.mo del dohodka v svobodni menjavi na osnovi samoupravnega sporazuma z občinskimi interesni-mi skupnostmi, drugi del pa z vzdrževanjem družbenega stano-vanjskega fonda v občini z lastni-mi zmogljivostmi. Področje stano-vanjske oskrbe pesti vrsta lastnih težav, ki izvirajo iz preteklosti in jih čez noč ni mogoče odpraviti. Sem sodijo organizacija dela, kadrovski sestav, delovna discipli-na. Se posebno pereči so proble-mi, povezani z neposrednim delom s stanovalci, ogromnimi potrebami na področju vzdrževanja stano-vanjskega fonda, omejenimi fi-nančnimi sredstvi in neprimerno razpreditvijo sredstev stanovanjske skupnosti za opravljanje dejavno-sti.
Vrednost potrebnih vzdrževalnih del za prihodnje leto presega 150
milijonov dinarjev, vemo pa, da je bilo za takšna dela letos načrtova-nih (ne pa tudi na voljo) 20 milijo-nov. Delali smo v skladu s potrje-nimi načrti, naše najvišje postavke pa so bile odpravljanje vodovo-dnih okvar, popravila in zamenja-ve radiatorjev ter popravila ravnih streh. Tudi trenutno imamo največ dela z notranjimi napeljavami toplovodnega omrežja v krajevnih skupnostih Center — desni breg in Soštanj.
Do konca leta moramo in bomo namenili največ pozornosti boljši organizaciji dela, strokovnemu usposabljanju delavcev za posebna opravila, ustrezni opremljenosti z orodjem in drugimi delovnimi sredstvi, pravočasni pripravi pro-gramov za vzdrževalna dela v družbenih stanovanjih in zagota-vljanju najpotrebnejših finančnih sredstev. Tozd Stanovanjska oskr-ba je v devetih mesecih ustvaril za 65 odstotkov več celotnega priho-dka kot v enakem lanskem obdo-bju, letni načrt je bil dosežen 73-odstotno, v tem obdobju pa smo dosegli samo 56 odstotkov načrto-vanega dohodka in 53 odstotkov čistega dohodka. Temeljni orga-nizaciji so letos priključili servisno skupino Toplovoda in vse snažilke delovne organizacije Vekos. Zara-di slabe kvalifikacijske sestave je povprečni osebni dohodek tozda Stanovanjska oskrba dosegel 12.290 dinarjev, kar pa je glede na ležko delo vendarle premalo. Prav zato bomo z novimi merili še pose-bej poudarili neposredno fizično inštalatersko delo. Naša temeljna organizacija je letos že pričela uresničevati izhodišče, da mora znotraj zidov stanovanjskega ob-jekta skrbeti za vsa dogajanja, odpravo pomanjkljivosti in okvar.
V Jenkovi ulici delavci Stanovanjske oskrbe opravljajo zaključna dela pri toplifikaciji.
Zakaj tako?
Avtomobili na pločnik, pešci na zelenice
Medtem ko se povsod trudijo vzgajati krajane, še posebej pa šol-sko mladino, da ne bi hodili po zelenicah pred javnimi in sta-novanjskimi zgradbami, je v Soštanju ravno narobe, čeprav so Šoštanjčani za to najmanj krivi.
Krajevna skupnost Soštanj je skupaj s Kajuhovim domom pred leti uredila v samem središču mesta za Kajuhovim domom velik asfal-tiran parkirni prostor za večje število avtomobilov. Ta je v glav-nem prazen, medtem ko so pločni-ki polni različnih vozil, od osebnih do traktorjev in celo tovornjakov, tako da glede parkiranja v Sošta-nju ni vse tako, kot bi moralo biti.
vozila na cesti, pol pa na pločniku tako, da so pešci vendarle lahko hodili po eni polovici pločnika. Se-daj pa je naenkrat nekdo ves pločnik pred tema lokaloma name-nil za avtomobile, pešce pa celo s posebnim prometnim znakom usmeril na zelenico, čeprav je v neposredni bližini na drugi strani ceste za Kajuhovim domom že prej omenjen velik parkirni prostor prazen. Gre vsekakor za izjemen primer urejanja parkirnih prosto-rov na pločniku, pa čeprav morajo pešci zato na teptanje zelenice, kar prikazuje tudi naša fotografija —
kar pa nikakor ni vzgojno še manj oa koristno.
Prizadeti pešci kakor tudi pred-stavniki krajevne skupnosti upajo, da bo pristojni organ prometni znak, ki usmerja pešce na zelenico, umaknil in vsaj polovico pločnika zopet namenil pešcem, kot je to bilo poprej. Končno gre za to, da bo zelenica resnično zelenica pred javno zgradbo v okras, ne pa poteptano zemljišče, ki ne sodi v središče Soštanja.
V. K.
Še zlasti pa so bili pešci preseneče-ni in začudeni, ko so pred dnevi na Kaiuhovi cesti ves pločnik pred sa-mopostrežno trgovino in slaščičar-no namenili izključno za parkiranje avtomobilov. Sicer so avtomobili na tem delu pločnika parkirali že prej, vendar le tako, da je bilo pol
m-

2b. novembra 1982* Titovo Velenje
PRAZNlCNEČESTITKE
nas cas * stran 7
U mhćSL
DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo
Vekos n. siib o Tilovo Velenje, Korošku 37 b
TOZD komunalna oskrba TOZD toplotna oskrba TOZD stanovanjskn oskrba DSSS
/
OBVESTILO UPORABIMIKOM
Da bi čimbolj ugodili potrebam in željam uporabnikov komunalne in stanovanjske oskrbe smo v DO „VEKOS" uvedli naslednje novosti:
1.	Vse okvare in motnje, ki se pojavijo na komunalnih siste-mih in napravah kot tudi v družbenih stanovanjih, je potrebno prijaviti dežurni službi DO, ki je v dispečarskem centru tozd Toplotna oskrba na Koroški 3/a, telefon 851-411. Dežurstvo je organizirano 24 ur na dan.
2.	Vse uporabnike, ki svoje finančne obveznosti poravnajo v blagajni DO ,,VEKOS", obveščamo, da so uradne ure za stranke od 15. 11. 1982 dalje od 7.-10. in od 10.30 do 13. ure, ob sredah pa od 1. —10. in od 10.30 do 15. ure.
3.	V tajništvih tozd, DSSS in DO smo pripravili knjige pri-pomb in pritožb na izvajanje komunalno-stanovanjske dejav-nosti. Umestnim pripombam in pritožbam bomo radi prisluh-nili in v okviru naših možnosti nepravilnosti tudi odpravili.
Rudnik lignita Velenje
n sol. o., Velenjt
fi
REK Titovo Velenje RUDNIK LIGNITA VELENJE Kadrovsko-splošni sektor Delavski svet DO Rudnik lignita Velenje
RAZPISUJE
dela in naloge
1.	VODJA GOSPODARSKEGA SEKTORJA, član poslo-vodnega odbora
2.	VODJA JAMOMERSKO-HIDROLOŠKE SLUŽBE -
delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
ad. 1.:
—	visoka izobrazba ekonomske smeri
—	5 ^t delovnih izkušenj
—	organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z Ijudmi
—	znanje enega svetovnega jezika
Ad. 2.:
—	najmanj srednja izobrazba rudarske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj pri delu v metanskih jamah
—	strokovni izpit za delo v metanskih jamah
—	sposobnost dela z Ijudmi, vodenja in organiziranja dela
—	znanje enega svetovnega jezika
Kandidati naj vložijo pismene prijave na razis z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba, DO RLV, pod oznako ,,za razpisno komi-sijo DO RLV", Prešernova 5, Titovo Velenje.
Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijavljene kandi-date bomo pismeno obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Razpisna komisija zbora delavcev TOZD OSNOVNE ŠOLE XIV. DIVIZIJE
Kidričeva 19 Titovo Velenje
ponovno razpisuje
prosta dela in naloge
RAVNATELJA TOZD OSNOVNE ŠOLE XIV. DIVIZIJE
Kandidat mora izpolnjevati splošne z zakonom o osnovni šoli, z zakonom o združenem in družbenim dogovorom o uresni-čevanju kadrovske politike v občini Velenje določene pogoje in je:
—	učitelj, ki izpolnjuje pogoje 96. člena zakona o osnovni šoli,
—	vzgojitelj, ki ima višjo izobrazbo vzgojiteljske smeri,
—	šolski svetovalni ali drugi strokovni delavec v vzgojno-izobraževalnem delu, ki ima ustrezno visoko ali višjo izo-brazbo.
Poleg omenjenih mora kandidat izpolnjevati še naslednje po-goje:
—	da ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobra-ževalnem delu — na področju specialne pedagogike, za delo z otroki z motnjami v razvoju,
—	da ima opravljen strokovni izpit,
—	da ima aktiven in pozitiven odnos do pridobitev sociali-stične revolucije, do samoupravljanja, do pridobitev NOB, do krepitve in razvijanja bratstva in enotnosti naših naro-dov in narodnosti, do politike neuvrščanja ter interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe,
—	da ima strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog v tozd.
Za razpisana dela in naloge velja 4-letna mandatna doba.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v zaprti kuverti in z oznako ,,za razpisno komisijo". Rok za prijavo je 20 dni od dneva ohjave dalje, o sklepu zbora delavcev pa bodo kandidati obveščeni naj-kasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
gorenjegp
OB DNEVU REPUBUKE ISKRENE ČESTITKE!
gorenje
Tozd Kuhalni aparati
Tozd Stedilniki
Tozd Pralna tehnika
Tozd Hladilna tehnika
Tozd Zamrzovalniki
Tozd Elektronika Titovo Velenje
Tozd Elektronika Ptuj
Tozd Elektronika Ptuj
Tozd Pohištvo
Tozd Embalažnica
Tozd Plastika
Tozd Galvana
Tozd Vzdrževanje
Tozd Orodjarna
Tozd Avtopark
Tozd Kondenzatorji Rogatec
Tozd Kompresorji Črnomelj
Tozd Gradbeni elementi
Tozd MGA Nazarje
Tozd' Gostinska enota
Delovna skupnost skupnih služb
s. stran ★ nas cas
MLADIDOPISNIKI
Titovo Veienje * 25. novembra 1982
Za koga smo nabirali
Bilo je krasno nedeljsko jutro in mladi iz Pake smo se polnoštevilno zbrali na dogovorjenem mestu. Z rokavicami, v delovnih plaščih, v škornjih .... Začeli smo svoj po-hod proti staremu železju. Vedeli smo za mnoga „črna" odlagališča po gozdovih, ob reki, . . . Vedeli smo, da bomo našli mnogo starih štedilnikov, hladilnikov, avtomo-bilskih školjk in druge bele tehni-ke. Pljunili smo v roke in se zag-nali v vsak rob, kjer je bilo kaj že-lezja. Vlačili smo, nosili, vozili na vozičku . . . Kup, sprva majhen, je postajal vse večji, kar nam je vlivalo voljo. Ko smo opravili s črnimi odlagališči, smo se odpravi-li še po hišah, kjer smo prav tako dobili razne štedilnike, pralne stroje, hladilnike, . . . Proti koncu popoldneva, ko smo končali naše delo, je bil kup ob cesti ogromen. Z občutkom, da smo opravili ne-kaj koristnega in si bomo s tem železjem tudi prislužiii nekaj de-narja, smo se razkropili po domo-vih.
Toda kako smo se motili, ko smo mislili, da bo vse železje osta-lo lepo na kupu in bo le naše!! 2e slabe pol ure za tem, ko smo se razšli, se je pri kupu ustavil rdeč „fičko," iz katerega je stopil sta-rejši- moški. Nekaj časa je hodil okrog kupa in brskal po njem, nato je vzel majhno otroško kolo (bilo je brez sedeža!), ga naložil v avto in se odpeljal. „Dobro!" smo si mislili tisti, ki smo ga videli: „To otroško kolo pa res ni imelo velike teže. Naj ga ima, če ga res tako rabi!" Toda kmalu potem smo pri kupu zagledali drugega moškega — potreboval je ploščo iz elekt-ričnega štedilnika in jo odnesel. ,,Naj bo! Jo je pač slučajno rabil in jo je vzel!" smo se tolažili. A v nedeljo popoldne se je pri kupu zvrstiio še najmanj 10 ljudi — vsak je potreboval kakšno malen-kost ... V nas sta rasla jeza in razočaranje. Pa ko se je stemnilo, smo lahko brez skrbi pozabili na naš kup — „naše bogastvo". Bili smo prepričani, da bo vsaj ponoči imel mir. A slika nedeljskega po-poldneva se je ponavljala . . . Kup se je počasi a vztrajno manjšal.
V sredo zjutraj pa nas je zadel pravi šok. Ko smo se peljali v šolo,
smo iz avtobusa zagledali, kako ob našem kupu stoji-tovornjak, nanj pa sta dva nalagala nek štedilnik, na tovornjaku pa je že bil naložen radiator, s katerim smo se pošteno namučili, da smo ga privlekli do kupa. Edino, kar nam je preosta-
10,	je bilo to, da smo nemočno zrli skozi šipo avtobusa, ki je peljal dalje. V nas pa sta nezadržno rasla razočaranje in gnev. Vse naše delo, ves naš trud je bil zamar,. Našega kupa je ostala le še polovica. Od-peljali so nam vse tiste stvari, ki so bile nekaj vredne.
ZAKAJ? Če smo koga opozori-
11,	naj ne jemlje železja s kupa, ali naj da določeno vsoto (verjemite, da so bile le-te smešno nizke), smo dobili v odgovor: ,,Kaj si pa misli-te?! Saj to železje je vendar ležalo po gozdovih, kar se še točno vidi, tor^j imam do njega pravico tako jaz, kot vi!" Zanima nas, zakaj se te pravice niso zavedali že prej, ko je železje ležalo po gozdovih? ,Jim ni bilo nerodno še sedaj? Ob tem, ker so z našega kupa odnašali kos za kosom, razmetavali in brskali po njem, ob tem bi jim pač moralo biti nerodno. Mogoče so bili prej preveč „fini" in niso želeli, da bi kdo videl, da se je voznik mer-cedesa us'avil pri nekem starem štedilniku? Zato se je tudi k naše-mu kupu pripeljal v temi . . .
Končno smo se s poslovno enoto „Surovina" v Titovem Velenju dogovorili za odvoz železa. Koliko bomo s tem zaslužili? Bo toliko, da bomo lahko kupili vsaj en lopar za namizni tenis in povrhu še eno žogico? Ves denar, ki bi ga zaslužili, smo namreč nameravali porabiti za manjkajoče športne rekvizite. A vse to bodo ostali le gradovi v oblakih . . .
Ostala pa bo vsaj zavest, da smo očistili okolje in marsikomu omo-gočili kakšen rezervni del, s tem, ko ga je našel na našem kupu . . . Bila pa je to koristna šola za nas in lahko ste prepričani, da se zlepa ne bomo več pustili ujeti na limanice. Bomo raje čas, namesto da bi ga prebili ob z biranju železja, upora-bili kako drugače — tako, da nam vsaj ne bo povzročalo jeze in razo-čaranja nad nemoralnostjo ljudi.
OO ZSMS Paka
Radio klub Hinko Košir
Izreden uspeh
Ekipa radiokluba „Hinko Ko-šir" Velenje iz Titovega Velenja je letos meseca julija zasedla 2. mesto v mednarodnem tekmovanju „ALPE — ADRIJA". Za ta uspeh je radioklub prejel pokal in diplo-mo. Omenim naj, da je pokal s tekmovanja ,,Alpe-Adrija" prvi v Sloveniji.
11-članska ekipa se je povzpela na 1619 m visoko Visočico v pogor-ju Velebita. V deseturnem tekmovanju vzpostavljanj radio-amaterskiii zvez na UKV področju je bilo pri 256 zvezah doseženih 72216 točk, kar je le 3000 točk manj od prvoplasiranega in 18000 točk več od tretjeplasiranega.
Ta rezultat je uspeh temeljitih priprav celotne ekipe in tudi osta-iih, ki so delali pri organizaciji ekspedicije. Naj omenim, da je tekmovanje v času stabilizacije in da je klub potrošil za ta namen le 1800 dinarjev. Stroški so bili v glav-nem: gorivo za agregat in del tehnične opreme. Ostali del stro-
škov so krili člani sami. Največ za-slug pri ekspediciji pa ima delovna organizacija HPH Titovo Velenje, ki nam je dala na razpolago svoj kombi-bus, čeprav ga za svojo de-javnost nujno potrebuje. Zato se tudi najlepše zahvaljujemo temu kolektivu.
Poleg odličnega rezultata si je ekipa pridobila veliko prepotrebnih izkušenj in dokazala, da se s slabšo opremo in marljivim delom lahko bori za najvišja mesta, napram številnim tehnično bolje opremlje-nim klubom v Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in drugimi po Evropi.
Tudi v „zimskem" času radio-klub ne bo miroval, izboljšuje si opremo na podlagi lastnih izkušenj in znanja. Pričeli se bodo radio-amaterski tečaji na osnovnih šolah, kakor tudi na RŠC. V spomladan-skih dneh je v programu treniranje ekip pionirjev v „lovu na lisico".
Janez TERBOVŠEK YU3UBA
Postrv z obročem
Potočna postrv ujeta letos v reki Mislinji najbrž ne bi bila čisto nič posebnega, če se ne bi razlikovala od normalnih po nečem. Na fotografiji jasno izstopa jekleni obroček, ki ga ima riba v sredini trupa. Nihče, niti avtor, ki jo je tudi uplenil, se ni vprašal od kod obroč. Obstajata namreč samo dve možnosti, da ga je dobila nase zgolj naklučno ali pa, da se je nad postrvjo izživljal kakšni brezsrčnež. Postrv je bila uplenjena na umetno muho, dolžina je bila 25 cm in po njeni borbenosti sodeč niti najmanj ni kazala tistega. kar se je potem videlo, ko je bila »na suhem«.
Silvo Jaš
Vsak si srečo kuje sam
„Ekspresni vlak: Pula, Trst. Milano, Torino, Grenobelj, Pa-■ ■ ■ t četrti peron — levo." Stopam po peronu in zbegano iščem pravi vlak. Okrog mene vr-vež ljudi. Smeh. Pogovor. Kriča-nje. in iaz sama s svojimi mislimi in . . . . strahom. Moja prva nalo-ga, moja prva glasbena reportaža v tujini. Sedim na vlaku in gledam za domovino, ki mi izginja izpred oči. Zdi se mi, kot da bi mi rada zaželela srečno pot. Da, saj to sre-čo res potrebujem.
Mimo mene vrvijo polja, trav-
niki, nebotičniki, mostovi.....
jaz pa sem vsa zaverovana v svojo nalogo. Po dolgih letih šolanja, dalcč od doma, po dolgih letih učenja, učenja in spet učenja se mi urcsničujejo dolgoletne sanje. Bli-žam se življenjskemu cilju. Da, vlak se ustavi in z vso svojo opre-mo, kamero, fotoaparatom, beležkami in osebno prtljago se oziram naokrog in iščem znani obraz, čeprav vem, da ga zastonj iščem. In takrat se mi v srce prvič zapiči igla osamljenosti, zbega-nosti, ko ne veš ne kam ne kod. A ne, zdaj ne bom obupala. Ozrem se naokrog in na koncu perona zagledam taksi. Kako tuje se mi vse zdi! Odpeljem se do ogrom-nega stadiona, nabitega z ljudmi.
Ogromno jih je. Kričijo. Ploskajo in se smejijo. Pogledam proti odru in tu, da tu so že slavni Rolingi. Ko-maj se prebijem do svojega, skopo odmerjenega komentatorskega mesta in slavni koncert se začne. Slikam, sneman., zapisujem in ko-mentiram ta edinstveni nastop. Ne morem si zamisliti, da ravno jaz, novinarka, skoraj brez izkušenj, komentiram svetovno znani dogo-dek. Koncerta je konec in sama ostanem z vsemi svojimi magneto-fonskimi zapiski, beležkami. Joj, koliko dela je še! Pišem članek in sanjam o domovini. Oh, kje, kje si? Končujem. Moja prva nalogaje dobro opravljena in moj življenjski cilj je že bliže. Srečna se vračam v domovino, domovino, brez katere ni življenja.
Da, takšne so moje sanje. Pri-znam, nisem skromna in vem, zave-dam se, da takšnega cilja najbrž ne bom dosegla. Novinarja — krasen poklic, a v njem je tudi polno sla-bih strani, ki se jih na vso srečo zavedam. Daleč od doma si, vedno v nevarnosti, a vedno povezan z novimi dogodki, z novimi ljudmi, z novimi državami. Da, vse to so sanje, a sanje, ki bi jih rada, resni-čno rada uresničila.
Danijela Brišnik 8. a Gustava Šiliha
lamj' OŠ
Naše mesto
Smeh olruk, šepet, nemir, koraki, kot da mali so vojaki v uličicah teh, kjer kraljuje smeh, svetel smeh v Ijudeh.
A vendar tod Ijudje hodijo
na delo pod zemljo.
kjer na ustnicah zamira smeh.
kjer radost in življenje
sta na tleh.
a vendar sreča je v teh Ijudeh.
Sreča. ker doma jih čaka lopel dom.
sreča. ker doma jih čaka vamost in toplina.
kjer doma je Ijubezen. delo in milina. In tam,
kjer dan za dnem hodijo Ijudje.
tam. kjer cvetje nikdar ne ovene,
tam, kjer ob spominu nanj v očeh se biser zaiskri, da, tam, ponosno z dvignjeno glavo stoji — TITO
Danijela Brišnik 8. a, OŠ Gustava Šiliha
Ampak, mami!
Oh, ti starši! Včasih se obnašajo kot dojenčki, včasih pa so nadvse pametni in pretirano strogi. Kaj je vzrok njihovemu obnašanju, se navadno sploh ne ve. Če jih hočeš razumeti, moraš biti tak psiholog, da mu ni para. Posebno naša dva imata nestanovitno obnašanje. Včasih se razjezita kot vihar nad morjem, včasih pa sta prijazna in mila kot spomladansko sonce, ki pokuka izza oblakov. No, pa naj opišem dogodek maminega nestanovitnega obnašanja. „Stan-ka, Stankica, prosim, pojdi v trgovino!" me sladko pokliče ma-mi. Ampak, mami! ji obupano re-čem, toda mami se ne da: ,,No, Stani, pojdi no v trgovino, saj si lahko kupiš čokolado." „Ampak, mami!" rečem zdaj že bolj jezno.
,,Nič ampak, v trgovino boš šla, saj si lahko kupiš še kornet. No pojdi no, a ne vidiš, da me bolijo noge. Ves dan sem pospravljala, ti pa ne moreš iti v trgovino namesto me-ne," reče mami. „Ampak, mami!" rečem in zamahnem z roko, kajti spet mi hoče seči v besedo: „Mami, a ne vidiš, da pospravljam?" se zadcrem. ,,A pospravljaš? Saj sem
pospravila jaz malo prej!" reče začudeno. No, zdaj me pa že jezi „Seveda si, ampak si potem spet ta-ko razmetala. Ni čudno, da te res bolijo noge."
„Ampak, Stanka!" rečezačude-no. Toda tudi jaz se ne dam: „Nič, ampak, zdaj boš lepo ti šla v trgovi-no, jaz pa bom pospravila!" ,,Nak, s tem pa ne bo nič, ti boš meni
ukazovala, zato boš zdaj pospravi-la in šla v trgovino," je odločila in odšla iz sobe, ne da bi še kaj pripomnila. Ta je pa dobra, zdaj moram pospraviti in iti v trgovino. Pa naj bo, me bo potem vsaj pusti-, la k prijateljici. Upam, vsaj, da me bo! Ko sem vse pospravila in že prišla iz trgovine, sem vprašala ma-mi. če lahko grem k prijateljici. ,,Kaj, kam bi šla?" strogo vpraša. ,,K prijateljici," rečem vsa obupa-na, ker že čutim, da s tem ne bo nič. ,,To pa ne. K nobeni prijateljici ne boš šla, za kazen!" je odločila. „Ampak, mami!" zatarnam prose-če: ,,Nič, ampak, ne boš šla pa pi-ka. Enkrat si pa lahko doma, ved-no greš h kaki bandi, da se tam derete in skačete kot hipiji."
Zdaj mi je pa dosti: ,,Kaj pa sem sploh naredila, da me ne pustiš k prijateljici?'' Mami pa odurno z je-zo: ,,Kaj si naredila? Zdaj še sprašuješ, očitala si mi, da nisem pospravila stanovanja, celo rekla si, da sem ga razmetala!"
„Ampak, mami." ,,Nič, ampak, ti ne veš, kako me je prizadelo in užalilo, da mi lastna hči očita, da
nisem pospravila stanovanja," je
rekla na robu solz. „Toda, mami, saj nisem mislila tako hudo.
Ampak, kar je res, je res. Sploh pa mi zaradi tega ni treba dati kazni, to je nasploh noro," rečem tolažil-no, toda mamo s tem razburim. „Kaj, zdaj se boš še norčevala. Noro, noro, le kje si pobrala to besedo? Da se mi takoj zgubiš ven
in da te ne vidim domov pred pol osmo uro. Čuješ, smrklja, zgubi se mi ven!" Kaj sem hotela? Na brzi-no sem se oblekla, obula in rekla adijo. Pred pol osmo pa me ni bilo domov. Ko pa sem prišla domov, me vpraša mami: ,, Kje si hodila ta-ko dolgo?" ,,Ja, pri prijateljici sem bila," ji pojasnim. Mami pa se spet razjezi: ,,.la, ti si vedno pri kaki divjaški prijateljici!" „Ampak, mami!" jo skušam pomiriti: ,,Nič ampak, vseeno bi lahko prišla prej domov." Jaz pa ji pojasnim: ,,Saj si mi rekla, da sem lahko do pol osmih!" Zdaj pa mami pojasnjuje:
,,To je bilo izrečeno v jezi, zdaj se mi pa takoi zgubi spat, nobenega filma ne boš gledala!" No ja. Kaj
scm hotela. Šla sem v sobo, vendar ne spat. Čez čas pride mami: ,,Sta-ni, še ne spiš? Ravno prav! Greš lahko gledat film, pridi, dober film jc — kriminalka." mi pojasni. Zdaj mi pa mami gre res na živce. Šla sem gledat film. Res je bil pri-ma. Potem pa sem se hitro spravila spat, da mi mami spet ne bi očitala, zakaj tako dolgo bedim, da to ni zdravo, da se s tem kvarijo oči itd.
Tisti dan je bila mami res nestanovitnega vedenja. Oh, ti Iju-bi starši, zdaj jih pa razumi, če moreš!
Stanka Frišek, 8. b OŠ Gustava Šiliha Titovo Velenje
Dan je bil poln pričakovanj
Ko sem se zjutraj zbudil in pogledal skozi okno v megleno ju-tro, sem bil zelo vesel. Vedel sem, da bo lepo sončno jutro. Imeli smo nartlreč športni dan. Tekmovali smo v raznih atletskih disciplinah, kot so skok v višino, skok v dalji-no, v metu medicinke in teku na 60 in 600 metrov.
Na stadion smo prišli veseli in polni pričakovanj. Oblekli smo se v telovadno opremo. Tako pripravljeni smo odšli na igrišče. Tedaj so po zvočniku zazvenele besede tovarišice, ki poučuje tele-sno vzgojo. Povedala je, da bodo tekmovali v disciplinah, za katere smo že bili določeni. Tekmoval
sem v metu medicinke, ki je pa žal nisem vrgel daleč. Drugi tek-movalci so se bolje odrezali kot jaz. Bil sem razočaran nad svojim na-stopom.
Po končanem tekmovanju v metu medicinke, sem odšel na dru-gi konec igrišča, kjer so moji
sošolci tekmovali v drugih ve-ščinah. Glasno sem bodril svoje sošolce, zato mi je na koncu zmanjkalo glasu. Dan je bil zame lep in poln pričakovanj.
Dejan Zupanc 5. a rared OŠ Gustava Šiliha
Titovo Velenje
Filmsko gledališče v decembru
OSVAJANJE SVOBO-DE:
29. novembra — jugoslovan-ski. vojna drama; režija: Zdravko Šotra; glavne vloge: Radko Polič, Ivo Gregtirević. Gordana Kosa-nović.
V jeseni leia 1944 še vedno trujajo boji z ostanki sovražnih skupin. Glavni junak (Radko Polič) išče v plamenih lastnega doma izgubljenega sina. ki mi ga naposled tudi najdejo. Sodeluje v razlašianju boržuazije in vojnih izkoriščevalcev, v sekanju drv v planini. .. To je zgodba preplete-na z zgodovinskimi momenti iz leta 1944.
RYANOVA HČI
6. decembra — ameriški, lju-bezenska drama; režija: David Leenn; glavne vloge: Robert Mitshum. Sara Mayls.
Tilm predsiavlja vzburljiv mo-zaik Ijubezni. predsodkov, strasti in sovraštva, ki vse razdira in uničuje. Z eno besedo: gre za osupljivo Ijubezensko dramo.
GLORIA:
13. decembra — ameriška drama; režija — John Cassave-tes, v glavni vlogi: Gena Row-lands.
DOBITNIK I. NAGRADE »ZLATI LEV« NA FESTIVA-LU V BENETKAH. 1980 UDE-LEŽENEC FESTA 1981. NO-MINACIJA GLAVNE IGRAL-KE ZA NAGRADO »OSCAR«
Prostitutka Glorica reši pred maščevanjem mafije sedemletnega
Tilm jepoln akcije, negotovosti, pretresljivih scen ob čudoviti glas-bi Billa Contija.
TRIJE BRATJE:
20. decembra — italijanski. drama; režija: Francesco Rosi; v
nmmmm Iz filma Gloria
Tila. sina jvojega soseda. katerega vsa družina je bila likvidirana zaradi grehov očeta. ki je vodi! računovodstvo ene maftjaške »dru-žine«.
glavnih vlogah: Philippe Noriet. Michele Placido.
Tilm je pripoved o treli brutih in njihovih družinah, ko se ob mate-rini smrti vrnejo v rodni kruj
Glavne osebe v tem uvzvrstnem upu so sodnik, učitelj in delavec, ob njih pa še stari oče in vnukinja.
Režiser nam z njihovimi usodami govori o našem življenju, smrti. osamljenosti. govori nam o naši potrebi po zaupanju in upanju hkrati. Razlićni sloji, različni pogledi na svet in različna obdobja našega življenja.
DERSU UZALA:
27. decembra — japonski-ru-ski. drama; režija: Akira Kurosa-va; v glavnih vlogah: Jurij Slo-min, Maksim Munzuk; OSCAR ZA NAJBOLJŠI TUJI FILM LETA. 1975. PRVA NAGRA-DA V MOSKVI LETA 1975. FILM SO PRIKAZALI NA FESTU 76.
V času prodora carske Rusije na dalnji vzho'l v začetku tega sloletja je ruski ojicir Arsenjev opravljal merjenje in proučevanje v Sibiriji. na Kamčatki in Koman-dorskih otokih. Med proučeva-njem tlore. favne. običajev tn življenja prebivalcev tajge. se je spoprijateljil z lovcem Dersu Uzu-lom.
Tibn govori o njihovem prijateljstvu in o č'ovekovi sposob-nosti da živi v ikhidu : naruvo.
25. novembra 1982* Titovo Velenje
NAŠIKRAJIIN LJUDJE
nas cas ★ stran 9
Krajevna skupnost Gaberke
Prednostni nalogi: kanalizacija in iskanje vodnega zajetja
Meglena in hladna jutra nas vse bolj opozarjajo na zimo. V marsikateri krajevni skupnosti občine Velenje so krajani uresničili že vse načr-tovane naloge ali hitijo opra-viti še nekatera zaključna dela. V ietu, ki so mu šteti dnevi, so mnoge postale bo-gatejše za ta ali oni objekt, v drugih pa se na večji »ho-ruk« pripravljajo za prihod-nje leto. Kaj pa krajani Gaberk?
»Največjo skrb smo v tem letu namenili planskim doku-mentom, spremembi in do-polnitvi zazidalnega načrta. Ta je bil sprejet že leta 1974, vendar je v enem delu krajev-ne skupnosti predvideval vr-stne hiše. Za te pa ni bilo zanimanja. Ni nam preostalo drugega kot da smo skupaj z zavodom za urbanizem pri-pravilispremembo in razširili zazidalno območje. Tako bo lahko sedaj v Gaberkah zida-lo približno 80 graditeljev individualne stanovanjske hi-še. Razširitev hkrati omogoča gradnjo stanovanjskega in kmečkega posiopja vsem kmetom na našem območju.« nam je pojasnil predsednik sveta krajevne skupnosti Ga-berke Slavko Ramšak.
Končno so letos pričeli Gaberčani z deli pri ureditvi večnamenskega športnega igrišča. Zapisali so ga že v referendumski program 1970—75. Kako da so pričeli zuresničevanjem te načrtova-ne naloge šele sedaj? »Vso pozornost smo v preteklih le-tih namenili pomembnejšim stvarem. kot je gradnja doma
družbenopolitičnih organiza-cij s trgovino. Na ovire smo naleteli tudi pri pridobitvi zemljišča. Čeprav smo sedaj z urejanjem igrišča šele na začetku, so se krajani že pridno vključili v akcijo, zlasti mladinci. Na dveh delovnih . akcijah so pridno vihteli krampe in lopate ter naredili vsa glavna zemeljska dela,« je pohvalil prizadeva-nja Gabrčanov Slavko Ram-šak. Za igrišče so v tem letu namenili okoli 800 tisoč di-narjev.
Bolj kot kaj drugega pa krajane Gaberk pestijo mno-ge težave. Začnejo se že z malo večjim nalivom. Po-dročje te krajevne skupnosti je ponekod precej zamočvir-jeno, odvodnjavanja, odtoka odvečnih voda pa do sedaj še niso rešili. Ob vsakih obilnej-ših padavinah je del glavne kraievne ceste poplavljene, trt stanovanjske hiše pa ogro-žene. Reševanja težav so se lotili skupaj z Vekosom in Rekom. Kanalizacija je v krajevni skupnosti Gaberke poglavje zase. Zazidalne par-cele so le delno komunalno
urejene. Vsak novograditelj
je reševal to težavo po svoje. Največkrat pač tako, da je kanal za odpadne vode spe-Ijal v obcestni jarek. Neureje-ne kanalizacijske poti povzro-čajo med krajani precej hude krvi in negodovanj. S spreje-tjem sprememb zazidalnega načrta se bo uredilo tudi to.
Preskrba s pitno vodo po-staja v Gaberkah vse večja in pereča težava. Vodo sedaj črpajo v Škalah in vsako leto
porabijo kar okoli 100 tisoč dinarjev za plačilo električne energije. Vodovod je star 10 let, okvare so vse pogostejše in zaradi tega je večkrat motena preskrba s pitno vodo.« V ta srednjeročni program smo zapisali iskanje novega vodovodnega zajetja. To bo naša prednostna nalo-ga prihodnje leto. Edina možnost, ki se nam ponuja v tem trenutku, v prihodnje ne bo prinesla prave rešitve. Velunjski greben, od koder bi lahko črpali vodo, je preda-leč,« je poudaril naš sogovor-nik. Poleg vsega tega so Gaberčani v letu 1982 skrbeli za redno vzdrževanje krajev-nih cest.
V zadnjem času se krajani te krajevne skupnosti marlji-vo pripravljajo na volitve novih članov skupščine in sveta krajevne skupnosti. Vendar so prizadevni le neka-teri. »Res je težav še veliko. Denarja imamo malo, da bi lahko vse želje in zahteve krajanov uresničili. Letos smo imeli na voljo le milijon 540 tisoč dinarjev. Naše kra-jane delo v organih krajevne skupnosti kaj malo zanima. Mnogi so prepričani, da se bodo težave rešile same od sebe, ali pa jim jih bodo drugi. Tako pa v prihodnje zagotovo ne bo šlo. V teh časih si moramo prav vsi prizadevati pomagati k hitrej-šemu napredku svoje krajev-ne skupnosti in narediti čim-več. Denarja bo v prihodnje še manj.« je kritično končal pogovor Slavko Ramšak.
Krajevna konferenca SZDL KS Center-Levi breg
Niso dosegli načrtovanega
V krajevni konferenci so-cialistične zveze Center — levi breg ugotavljajo, da je njihova aktivnost in vloga nekoli-ko upadla. Razen družbenopoli-tične aktivnosti ne beležijo vidnej-ših rezultatov, niti predlogov in spodbud s strani krajanov — čla-nov socialistične zveze. Vzrokov za takšno stanje je bržkone več, zanesljivo pa je tudi to, da se v tej razviti krajevni skupnosti pojavlja najmanj problemov, ki bi terjali obsežnejše akcije. Zlasti zato, ker imajo urbano-komunalna in ne-katera druga vprašanja rešena. To pa seveda ne pomeni, da so povsem brez problemov, ki bi jih morali sproti reševati zlasti v zad-njem času, ko tudi krajani terjajo hitre in uspešne akcije.
„Čeprav smo že v preteklem letu močno spremenili naš odnos do dela, pa smo v letošnjem juliju, ko smo ocenjevali naša prizadevanja ugotovili, da na nobenem področju nismo dosegli na-črtovanega. Razen redkih izjem hišni sveti slabo delajo, pa tudi povezava med soseskami ni naj-boljša. Premalo je spodbud in konkretnih predlogov za reševanje odprtih vprašanj. Drži seveda tudi, da se predsedniki hišnih svetov srečujejo z vrsto težav, zlasti ne-aktivnostio stanovalcev. Z delom delegacij prav tako nismo naj-bolj zadovoljni. Res je, da se redno udeležujejo skup-ščin in na njih aktivno sodeluje-jo, njihova aktivnost v krajevni
skupnosti pa je vendarle premajh-na. Da bi stanje na vseh omenjenih in drugih področjih izboljšali, bo predsedstvo krajevne konference SZDL predlagalo izoblikovanje načrtne in temeljite usmeritve kra-jevne konference ter nalog
,,Nismo dosegli nafrtovanega", meni predsednik Peter Tratnik.
skupščine krajevne skupnosti in vseh njenih organov. Poživiti bo treba delo družbeno-političnih or-ganizacij, zlasti zveze komunistov in mladine ter organizirati društvo prijateljev mladine. Poiskati bomo morali primerne oblike dela hišnih svetov in sosesk in nenazadnje opraviti kadrovske spremembe
povsod tam, kjer so neaktivni. Moram poudariti, da je med naj-bolj aktivnimi dejavniki, v za-dnjem času pa še posebej, svet potrošnikov naše krajevne skupnosti," je sklenil razmišljanje predsednik krajevne konference SZDL Center — levi breg PETER TRATNIK.
Prav v teh dneh potekajo po vseh krajevnih konferencah SZDL občine Velenje priprave na pro-gramske konference, seveda tudi v kraievni skupnosti Center — levi breg. Osrednja točka programske konference, ki bo 7. decembra, bo ocena dosedanjega dela ter bodoče naloge krajevne konference. Priča-kujejo, da bodo na osnovi široke razprave lahko dopolnili predlaga-na stališča in se dogovorili, kako v praksi uresničevati načela dogo-varjanja in sporazumevanja. Pre-cej pozornosti bodo namenili delu družbeno-političnih organizacij, delegacij ter organov skupščine krajevne skupnosti. Posebej bodo ocenili delo sveta potrošnikov, še zlasti sedaj, ko dobiva vse pomembnejšo vlogo v vsakdanjem življenju. Predvsem želijo analizi-rati posebnosti trga mesta Titovo Velenje, odkpd takšna potrošniška mrzlica, kakšna je kupna moč, ka-ko je s preskrbo in podobno. Vprašanj je torej več kot dovolj, vprašanje je le kako se jih bodo lotili. Upajmo, da vsaj tako uspešno kot doslej.
B. Mugerle
Borci v KS Center—Desni breg
Radi bi razvili prapor
Borčevska organizacija v kra-jevni skupnosti Center-desni breg, ki ima nad 180 članov, je dobro delala že v preteklosti, v sedanjem mandatnem obdobju pa so borci svojo dejavnost še popestrili. Delo imajo zgledno organizirano, zato tudi uspeiiov ne manjka. Največ pozornosti posvečajo predvsem svojim članom — borcem, zlasti tistim z nižjimi dohodki in bolnim, ki so najbolj potrebni pomoči. Obiskujejo jih na domovih ali v bolnišnici ter jim, običajno ob novem letu, izročijo skromno denarno pomoč. Močno si tudi prizadevajo, da bi čimveč bolnih in slabotnih članov lahko poslali na zdravljenje v razna zdravilišča, žal pa jim to zaradi pomanjkanja de-narja večkrat ne uspe.
Tudi občasni izleti med letom niso redkost. V še posebej lepem spominu jim je ostal izlet v Novo Gorico, kjer so bili gostje tam-kajšnjega občinskega odbora. Seznanili so se z lepotami tega kraja in z zgodovino NOB na tem področju. Zato so se ob slovesu domenili, da bodo borci Nove Gorice vrnili obisk in se seznanili z vojno preteklostjo Saleške doline.
Pri organizaciji izletov jim pri-skočijo na pomoč delovne organi-zacije. Prav Rudnik je eden tistih, ki jim je pomagal in jim dal na voljo dva avtobusa.
Pretežni del svoje dejavnosti borci namenjajo sodelovanju z
Lutkarice šoštanjskega vzgojnovarstvenega zavoda
Marljivo se pripravljajo na novo predstavo
Lutke so že dalj časa učinkovito vzgojno in učno sredstvo, ne le v vzgojnovarstvenih zavodih, ampak še kje drugje. Z njimi pa se naši otroci tudi kulturno izobražujejo.
Poleg amaterskega lutkovnega gledališča in lutkovne skupine velenjskih vzgojnovarstvenih zavo-dov, so prizadevne tudi lutkarice šoštanjskih vrtcev. O njihovem de-lu je na kratko spregovorila vodja te lutkovne skupine Helga Novak. Takole pravi: ,,Našo skupino smo ustanovile pred približno sedmimi leti. Do sedaj smo naštudirale štiri samostojne lutkovne igrice, s katerimi smo se predstavile otrokom po krajevnih skupnostih naše občine največkrat ob novem letu. Internih pa je seve-da še veliko več. Vsako igrico igra-mo dve leti. Enkrat nastopamo z njo v nekaterih krajevnih skupno-stih, naslednje leto v drugih. Lutka je dober didaktični pripomoček in se za takšno obliko kulturnega izobraževanja našega mladeža kaj rade odločamo."
Pred letom dni so šoštanjske lutkarice nastopile na občinski re-viji, udeležile pa so se tudi sklepne prireditve slovenskih lutkarjev v Mirni, kjer so kritiki dokaj dobro ocenili njthov nastop. Predstavile so se z lutkovno igrico Kako je ho-
Helga Novak
tel medved zvezde od blizu videti. Seveda moramo povedati, da članice te lutkovne skupine ne nastopajo le ob novoletnih prire-ditvah, ampak so se predstavile otrokom že skoraj v vseh kraje-vnih skupnostih tudi med 'etom. „Spoznale smo že vsako krajevno skupnost naše občine, se srečale z raznovrstnim občinstvom, doživele marsikaj. Najbolje so nas sprejeli v oddaljenih in manjših krajevnih skupnostih. Poleg otrok, ki so naš vložen trud nagradili z burnim ploskanjem, smo s predstavo bile zadovoljne tudi članice same.
Otroci znajo biti zelo kritični gle-dalci, zato se raje odločamo za bolj čustvene igrice. Te so otro-kom ponavadi zelo blizu. Pripravi-mo jih najpogosteje tako, da naša mladež, občinstvo v dvorani, igra z nami," je dodala Helga Novak.
Delo z lutkami je dokaj napo-rno. Če izdelujejo članice lutkovne skupine vse same, je to še toliko težje. Šoštanjske lutkarice izdelu-jejo same svoje „igralce", pripra-vijo sceno, igrice same glasbeno opremijo. S kakšno lutkovno igri-co bodo nastopile, odločijo same. Naredijo več predlogov in izberejo najboljšega. Takšno zgodbico, ki ne bo predolga in bo pritegnila čimveč mladih gledalcev. Vendar, kot pravi naša sogovornica, jim ni bilo nikoli žal časa za to dejavnost, saj otroci znajo poplačati ves trud.
Pri svojem delu se srečujejo z vrsto težav. ,,Naš kolektiv je zelo majhen. Le 12 vzgojiteljic je zapo-slenih v šoštanjskih vrtcih. Lutko-vna skupina šteje sedem članic, mladih mamic in gospodinj. Zato se večkrat zgodi, da katera manj-ka. Tako se z lutkovno dejavnost-jo pri nas ukvarjamo kar vse. Os-rednji del skupine seveda sestavlja-jo starejše vzgojiteljice. Poleg tega je med lutkaricami precej vozačic. Na težave naletimo že pri samem
iskanju primerne zgodbice. Igrice so napisane zelo komplicirano. Za našo mladež pa so najprimernejše enostavne, kratke lutkovne pred-stave. Manjka nam tudi nekaj rek-vizitov. Ker smo same ženske, nam tehnična izvedba povzroči kar nekaj preglavic," je povedala Hel-ga Novak. Za lutkovno predstavo ni dovolj le vsebina igrice, ampak kako znajo igralke občinstvo pritegniti. Zato ta dejavnost zahte-va res veliko iznajdljivosti in mno-go dela. Tega pa pri naših lutkari-cah ne manjka. Pa še nekaj jih ta-re — pomanjkanje časa. Delo v vrtcih jih popolnoma zaposli, zato jim za takšno ljubiteljsko delo ostane le malo časa.
Vsem težavam navkljub, se bo-do, po besedah vodje skupine Hel-ge Novak, še naprej ukvarjale z lutkami. Ravno v tem času se vneto pripravljajo na novo pred-stavo, in sicer Hankino iglo, ki bo zagotovo znova navdušila našo mladež. Kot pravijo, se bodo tudi v prihodnje odpravile na gostova-nja, čeprav je sedaj nekoliko težje s prevozom. Rade se bodo odzvale vsakemu vabilu. Precej pozornosti bodo članice lutkovne skupine šo-štanjskih vzgojnovarstvenih zavo-dov namenile izobraževanju, pred-vsem mlajše članice.
Zvonko Štenberger
vsemi družbeno-političnimi organizacijami v kraju. Dobro sodelujejo predvsem s pionirji osnovne šole Miha Pintar-Toledo. To je lepo vidno ob različnih priložnostih kot je Kurirčkova pošta, obrambni dan in podobno. Aktivnost posameznih borcev se kaže tudi v tem, da mnogi aktivno delujejo v najrazličnejših organizacijah. Ob vsej tej raznoliki
dejavnosti borčevske organizacije je potrebno zapisati, da nimajo svojih lastnih prostorov. Nujno bi jih potrebovali predvsem zaradi obsežne dokumentacije, ki jo imajo sedaj shranjeno po svojih domovih. Zdaj ne kaže, da bi jih kaj kmalu pridobili, zato bodo še naprej gostje v prostorih krajevne skupnosti.
Med drugim nam je predsednik borčevske * organizacije Center-desni breg Zvonko Štenberger
zaupal, da si že dolgo želijo lastni prapor. „Za vsako organizacijo predstavlja prapor poseben simbol, seveda tudi za našo. Dolgoletna želja se nam bo sedaj končno izpolnila, saj nam je skup-ščina krajevne skupnosti v ta namen odobrila deset tisoč dinar-jev,' nekaj potrebnega denarja pa bomo prispevali sami.
Naše nadaljnje delo bo tudi v prihodnje temeljilo na preteklih izkušnjah in programu, ki smo ga sprejeli za to mandatno obdobje. Razumljivo je, da bomo pri tem dosledno upoštevali sprejete gospodarske ukrepe. To seveda ne pomeni, da bo naše delo v pri-hodnje nazadovalo. Nasprotno, še bolj si bomo prizadevali, da bi zastavljene naloge uresničili. S po-močjo drugih dejavnikov in celotne družbe nam bo to zanesljivo uspelo," je povedal Zvonko Šte nberger.
B. M.
Rdeča dvorana Titovo Velenje
SMUČARSKI PLES
Če se še niste odločili, kako bi preživeli konec tedna, vas Rdeča dvorana vabi v nedeljo, 28. novembra, na smučarski ples. Začel se bo ob 20. uri, igral pa vam bo ansambel MODRINA!
smučarski sejem
V Rdeči dvorani so včeraj odprli smučarski sejem rabljene in nove opreme. Danes in jutri bo sejem odprt od 9. do 19. ure, v soboto od 7. do 13. ure.
Opremo boste lahko prodali sami, ali pa s posredovanjem smučarskega kluba Velenje.
LVabi vas kolektiv Rdeče dvorane
1
!»
i' <»
i' <>-
10. stran ★ fiaS C9S
ODTUINTAM
Titovo Velenje *25. novembra 1982
Na krilih Jata in Kolede v Ameriko
Po dvanajstih dneh spef dorne
K Niagarskim slapov.im smo se pripelfaTi Jele na večer. Niaga-ra, le 58 km dolga obmejna reka, povezuje jezeri Erie in Ontario. Mesto Niagara Falls nas je sprejelo v lučeh, spravljalo se je k počitku. Na drugerr bregu reke so utirpale reklamne Iuči istoi-mensKega kanaaskega mesia. Most čez Niagaro bi bil dovolj trden za nas, pa vendarle nismo mogli čezenj. Na kanadski strani pada vodovje 900 m široko in 78 m globoko, ameriški slap je manjši in pada preko brzic. Šumenje padajočih voda nam je polnilo ušesa. V mraku sem strmel v bele pramene slapov. Kmalu so na kanadski strani prižgali žaromete. Niagarski sla-povi so zažareli tudi v barvah.
Zgodaj zjutraj smo bili že v Washingtonu. Glavno mesto Združenih držav in mi Koledniki smo bili enako dremavi.
Arlington! Kdo bi preštel bele nagrobne kamne gričevnatega Arlingtona? Tu je v kamen
vklesan spomin na vojake, ki so padali za Ameriko na tujih tleh. V Vietnamu je padlo 57.939 Američanov. Tu počivata brata
Kennedyja. Robertov grob za-znamuje preprost bel križ in marmorna ploščica z letnicama 1925—1968. Med nagrobniki te neme vojske žarijo drevesa v jesenskih barvah. Generalom in admiralom so kot drugod po svetu tudi v Arlingtonu vlili bronaste konjenike in izklesali večje kamne. Spomnil sem se na
Trento, na rjaste železne križe na grobovih avstroogrske vojske. Cez Arlington vzletavajo letala z bližnjega letališča, v Trenti šumi Soča mimo vojaških grobov. Stasiti črni povelinik straže je jel ukazovati dvema belima vojako-ma ob menjavi straže. Razmišlja-nje se je umaknilo radovednosti.
Po širokem stopnišču smo se vzpeli k Lincolnovemu spomeni-ku. Bil je sin siromašne družine. Na Mississipiju je splavaril in videl vklenjene črnce na trgu sužnjev. Predsednik Lincoln je razglasil osvoboditev sužnjev.-Legendarni državnik je bil žrtev atentata Ie nekaj tednov po končani državljanski vojni.
Pred Belo hišo je bila dolga vrsta. Nismo se zdrenjali vanjo, časa ni bilo na pretek. V Kapital sedež Senata in Kongresa smo pa le stopili. Med kipe in podobe ameriških predsednikov se je pomešal vrvež radovednih turi-stov.
Vstopili smo tudi v kongresno knjižnico. Knjige so pod streho v treh poslopiih. Najstarejša je knjižmca Thomasa Jeffersona, zgrajena v italijanskem renesanč-nem stilu ob koncu 19. stoletja. Notranjščino krasijo mnoge skulpture, freske in mozaiki, dela petdesetih ameriških umetnikov. Katalog premore 23 milijonov kartic, pri naročilu knjige že pomaga računalnik. Knjižna polica kongresne knjižnice bi bila dolga 532 mili. Tukaj hrani-jo 35 milijonov rokopisov ameri-
ških predsednikov, uglednih pi-sateljev, umetnikov in znanstve-nikov. Bili smo na galeriji pod visoko kupolo in se zvedavo ogledovali. Pod nami je bila okrogla čitalnica z 212 sedeži.
V narodnem letalskem in ve-soljskem muzeju bi lahko prebili ves dan. Letalo bratov VVright, pionirjev letalstva, ima vedno kopico občudovalcev. Prvi VVrightov let je trajal 59 sekund, poletel pa je 260 m. Tu je letalo Spirit of St. Ronis, s katerim je Lindberg preletel Atlantik. Polet je trajal 33 ur in 39 minut. V nekem prostoru je bilo letalo iz 1. svetovne vojne blizu bojišča pri Verdunu. Drugo svetovno vojno predstavljajo letala petih držav. Le kdo bi naštel vse moderne krilatce v službi sodobnega boga Marsa? Tu so zbrani vsi naši vsemirski znanci: Apollo, lunarni modul, Skylab in drugih Colum-bija še manjka v tej druščini vesoljskih ladij.
Apolo in Sojuz sta me spomni-la na srečnejše čase sodelovanja med velesilama. Skozi stekleno steno se je v ozadju črtal Kapitol, pred njim, pod muzejsko streho je miroval mesečev modul.
Na poti v narodno umetnostno galerijo sem bil spet na trdnih tleh. Pogled na jesensko barvitost je umiril duha. Pripravljen sem bil za vstop v hram umetnosti. V galeriji je blizu sto razstavnih prostorov. Morali smo že hiteti skozi sobane. Ob sliki Vincenta van Gogha je mlad fant sedel
Konec nastopa v slovenskem kulturnem domu v Clevelandu
pred slikarskim stojalom in kopi-ral umetnino. V vsakem prostoru je list s kratkimi podatki o umetninah. Ko zapuščaš galerijo, lahko iz teh listov zložiš pravcati katalog ne da bi dal zanj en sam samcat cent. Največje mesto sveta nas je sprejelo že v lučeh, toda avtobus se je ustavil v predmestnem hotelu Kennedy. Naše težke zaboje z nošami smo odložili kar v hotelsko vežo.
Jutro flam je prineslo razoča-ranje. Kar tri dragocene ure smo prečepeli v hotelu. Novi receptor je bil gluh za dogovor prejšnjega večera. Morali bi seči globlje v žep pa bi dobili avtobus. V New Yorku pa toliko zanimivega! Peljali smo se mimo pokopališča, kamnite pustinje s tovarniškim
ozadjem. Preko mostu čez Hud-son, smo se bližali mestu. Rad bi izstopil v kitajski četrti, vendar se je že začelo odštevanje naših ur v Ameriki. Vrvež pred trgovinami s kitajskimi pismenkami. Neki človek je ležal pred pragom trgovine. Kmalu nas je črni šofer stresel pred obalo, kjer pristaja ladjica, ki vozi h kipu Svobode. Tokrat se nismo želeli srečati z njo. Bolj so nas mikala visoka poslopja Manhatta. Na Floridi so nas organizatotji zavarovali z listki s kratkim zapisom kam sodimo, če bi le zablodili. Sredi Nevv Yorka pa smo veselo in brezskrbno zakoračili po ulicah med trgovine. Pot iz mesta nas je peljala sozi Harlem, skozi glavno arterijo črnske četrti. V njegovo
notranjost, v njegove ulićice nismo mogli. Trgovina s starina-mi je bila kar na cesti. Na prodaj so bili oguljeni stoli in različna krama, med njo je sameval kavč, ki je kazal rebra. Kaj bi mogel reči drugega o Harlemu, obreme-nil me je s črnogledimi mislimi. Doklej bodo Iiudje še v getih?
Let čez Atlantik je bil miren. Moja sopotnica Amerikanka, doma iz Titove Korenice, mi je pripovodovala o Ameriki. Delo-dajalee ne plačuje zamujenih minut, trdo moraš delati. Danilo se je že, pozdravljali so nas vrhovi naših gora. Bmik se mi je zdel nekoliko manjši kot je bil pred dvanajstimi dnevi.
Karel Kordeš
Žirija je bila radodarna s točkami
Kar znaš — to veljaš
Veliko zanimanje
V nedeljo zvečer je bila dvorana doma kulture v Tito-vem Velenju dobesedno na-bito polna. Stalnih sedežev je bilo premalo, prinesti so morali še dodatne, nekateri pa so celo stali, samo, da bi videli in slišali, kako se bodo izkazali nastopajoči na oddaji K.ar znaš — to veljaš. Obisk je pctrdil, da so takšne prire-ditve priljubljene med obča-ni, hkrati pa je pokazala oddaja, še prej pa avdicija, da je med nami veliko nadarje-nih pevcev, instrumentali-stov, kantavtorjev, humori-stov, recitatorjev, pesni-kov...
Kar znaš — to veljaš je javna radijska oddaja, ki jo vsak mesec pripravlja ekipa Kulturno zabavnega progra-ma Radia Ljubljana. Oddaja
vvelenjskemdomukulture.ki
so jo organizirali skupaj z Radiom Titovo Velenje, je bila tretja v tej sezoni, zvrstilo pa se jih bo še pet.
Zanimanje zanjo je bilo med občani, zlasti mladimi, zelo veliko, saj je na avdicijo
prišlo kar 31 skupin ali posa-meznikov. Za nedeljski na-stop pa jih je posebna stro-kovna žirija izbrala petnajst, vendar jih je nastopilo štiri-najst. Kar deset nastopajočih je bilo iz Šaleške doline, preostali pa so bili iz Vinske gore, Mute, Boštanja :n Čr-nomlja.
Vsak nastop je ocenjevala 7-članska žirija, ki so jo izbrali med gledalci v dvorani. Z ocenami je bila radodarna, pa tudi zelo navdušena nad nastopajočimi, saj je samo štiri nastopajoče ocenila z manj kot štiridesetimi točka-mi, od možnih petdeset. Naj-bolj izviren je bil za žirijo nastop Staneta Vegija iz Dravograda. Zapel je lastno pesem z naslovom Vsakdanje življenje, lahko pa bi se imenovala tudi Alkohol. Po-vedal je, da je pesem sestavil mimogrede, no, tudi žirija je . Vegiju mimogrede prisodila prvo mesto. Morda bi si ga bil zaslužil kdo drug. Toda okusi'so pač različni. Vegi, oblečeri v pleskarja, je za svoj
S pevsko humorističnim nastopom in igranjem na kitaro je 28-letni Stane Vegi najbolj navdušil žirijo gledalcev. V .vroči' dvorani se je hladil s pivom. No, bil je obziren do žirije, saj ga je samo nekajkrat srknil.
pevsko humoristični nastop prejel 48 točk. Le dve točki manj je dobila 14-letna Kse-nija Riček iz Titovega Vele-nja, ki je ob spremljavi an-sambla zapela pesem Mrtva reka, 45 točk sta prejela mlada Velenjčana Mlinar— Dolinar, ki sta skupaj zaigra-la oziroma zapela pesem Šola, itd.
Za nagrado bo Stane Vegi nastopil še na finalni oddaji, predvidoma maja v Ljublja-ni, kjer bodo izbrali AMA-
TERJA LETA. Na tej prav tako javni radijski oddaji bo nastopilo osem najboljših, ki jih je in jih še bo izbrala žirija gledalcev v posameznih kra-jih, poleg tega pa še petnajst skupin ali posameznikov, ki jih bo izbrala posebna stro-kovna žirija. Prav lahko se zgodi, da bo na sklepni prireditvi poleg Staneta Vegi-ja nastopil še kdo od tistih, ki so se nam predstavili v ne-deljskem večeru v velenjskem domu kulture. Organizatorji so po končani oddaji dejali, da je bila prireditev v Tito-vem Velenju boljša od prvih dveh. Torej upanje je.
Iz Vinske Gore so prišli Šentjanški fantje
Sonja Toth in Helena Cebul iz Šoštanja sta povedali, da zelo radi pojeta pa tudi nastopata. Že večkrat sta nastopili na raznih prireditvah. Ob spremljavi Sonje je Helena zapela pesem Bil je lep večer.
Kitarista Mlinar in Dolinar vadita skupaj, kot sta povedala le ob koncu tedna, ko nimata pouka.
25. novembra 1982^Titovo Velenje__ZA PRAZNIK	_fiaS CSS ★ stran 11
5.
Domovina
Všumenju vetrov, v iskanju neznanih svetov, povsod si z mano. Tu si in čutim te.
Nekoč si odšla, davno je že tega, ne vem zakaj, a vem, da te ni bilo.
Takrat sem spoznala, kaj mi pomeniš, iskala sem te in te našla.
V bučanju valov, v šepetanju listja, povsod si z mano. Tu si in čutim te.
Brigita Ceglar Gimnazija
Vzbrsteia si iz krvi, domovina
Devetintrideset let je minilo, odkar so bile sredi besnenja doslej najbolj uničujoče vojne vihre, v osrčju Bosne, v Jajcu, sprejete zgodovinske odlo-čitve, pomembne za vse nas.
Ob razmišljanju, kaj zapisati ob tako pomeinbni obletnici, sem prišla do zaključka, da nima pome-na ponavljati sklepov, sprejetih na tem zaseda-nju, pa opisovati težkih pogojev in okoliščin, v katerih se je zbralo 142 delegatov, preprosto zato, ker so ohranjeni dokumen-ti, ki nam pričajo o tem. Slednje pa si lahko in moramo od časa do časa tudi sami prebrati. Bolje bo razmišljati o tisti rdeči niti, ki povezuje yseh teh devetintrideset let. Doga-janja sredi katerih smo, zlasti pa težave in proble-mi s katerimi se srečujemo vsak dan, nas prisiljujejo, da pričnemo razmišljati o našem obnašanju do avnoj-ske dediščine.
Navajeni smo se bohoti-ti in hvaliti z lovorikami, ki smo si jih krvavo priborili v preteklosti. Mi smo si priborili te lovorike, mi se lahko hvalimo z njimi, toda kdo nam daje pravico, da na njih tudi spimo, da dopuščamo protijugoslo-vanskim silam, da rušijo temelje, postavljene v ti-stih zadnjih novembrskih dneh pred 39-leti, da spod-kopavajo bratstvo in enot-nost jugoslovanskih naro-dov, priborjeno z enotno in neomajno voljo. Zgovoren dokaz za to je sovražno delovanje na Kosovem, ki ruši našo družbeno uredi-tev in slogo med narodi.
Devetintrideset let trde-ga dela in ustvarjanja je bilo potrebno, da smo si iz krvaveče in porušene do-movine zgradili novo, lep-šo. Ponašamo se s tem, vendar pa premalo čuvamo pridobitve revolucije in premalo cenimo žrtve, ki so Uile potrebne za to.
Dora Tertinek
Njen in naš rojstni dan
Po štirih letih krvavega boja se je naša država rešila izpod tujega jarma. Gozdovi so prenehali je-čati in posijalo je svobod-no sonce. Zapele so ptice tako lepo kot še nikdar prej. Z golimi rokami smo začeli graditi novo sociali-stično Jugoslavijo. Gradili smo hiše, mostove in ceste. Pri tem delu nas je sprem-ljala vedno brezskrbna in glasna pesem, ki se je dvigala visoko pod nebo. Tovariš TITO nas je vodil in mi smo stopali po nje-govih stopinjah. Izseljenci so se vrnili iz drugih dr-žav, koncentracijskih ta-borišč in partizani so se vrnili na svoje domove, veliko pa se jih ni nikoli vrnilo. Marsikoga je pre-treslo, ko je zvedel, da so mu vse domače pobili, njegov ljubi dom pa zaž-gali. Vendar mu je neka
misel vedno govorila: »Glavo pokonci! Moram živeti in se boriti naprej!« In uspelo mu je. Na prejšnjem pogorišču si je ustvaril topel dom in dru-žino in postal je srečen.
Starejši imajo veliko proti nam, mladim. Res je, da smo drugačni, kot so bili oni. Mi živimo veliko svobodneje in enakoprav-no.'Poslušamo radi rok, disko in oblačimo se ne-' kam čudno. Vendar v naših srcih gori plamen bitk in če bi morali, bi prijeli za puške in branili našo mater domovino. Mi se zavedamo, kako drago-cen je mir, čeprav ne vemo kako je bilo prej, ko so nas tlačili sovražniki. Tudi naše mesto smo morali graditi, ga gradimo saj ni nikoli dograjeno. Dobili smo nove tovarne, šole in
še veliko pomembnih us-tanov. Pri nasje industrija kar precej visoko razvita. K temu razvoju sta predv-sem pripomogli termo-elektrarna tn tovarna us-nja. Termoelektrarna poši-lja energijo po celi Jugo-slaviji, tovarna usnja pa nam izdeluje usnje in tople ter kvalitetne plašče. Veliko ljudi iz našega
mestaje tu zaposleno.
Letos tretjič praznuje-mo dan republike brez našega dragega tovariša TITA. Zadnji boj z bolez-nijo je bil edini, v katerem on ni zmagal. Vendar nas spremlja njegov ideal, ki bo vedno živel z nami. Vsi smo se trdno odločili, da bomo šli po njegovi poti socializma in to nam mora uspeti.
Milena Auberšek, 1. a Gimnazija
Naša proslava
V spominu na ustanovi-tev naše republike smo imeli svojo proslavo. Na-stopal je pevski zbor. Za-pel je lepe pesmi. Na vrsti so bile recitacije o domo-vini. Eno sem povedai tudi jaz. Potem smo zai-grali dve zgodbici: Zrcalce in Lisica kmetica. Nato smo zapeli pionirsko him-no. Proslava mi je bila všeč.
Boris Holešek 2. b razred, OŠ A. Askerc.
***
Pred nami je praznik republike. Mi smo že im.eli proslavo v razredu. Imeli smo recitacije, prizorčke, pel je tudi pevski zbor.
Pevski zbor je vodil Jernej.
Na proslavi je bilo zelo lepo. ker je bilo veliko recitacij in prizorčkov. Tu-di zato mi je bilo všeč, ker je pel pevski zbor. Na koncu smo vsi skupaj zapeli še pionifsko himno.
Petra Oder 2. b razred
★★★
Devetindvajsetega no-vembra je dan republike.
Proslavo smo naredili sa-mi. Nastopali so tisti, ki so hoteli. Moja prijateljica je pozabila copate. Nastopal je zbor. Bili so nam zelo všeč. zato smo jim ploska-li. Zboru je dirigiral Jer-nej. Ko je bilo proslave konec, smo zapeli pionir-sko himno. Bilo mi je zelo všeč, zato si še želim take proslave.
Mojca Ontč 2. b razred
★★★
29. novembra je dan republike. V našem razre-du smo imeli proslavo že 22. novembra. Na proslavi je nastopil zbor s pesmijo Rastejo trave in misli.
Nekateri so tudi recitirali.
Bili sta tudi dve dramati-zaciji z naslovi Zrcalce in Lisica kmetica. Takih pro-slav si še želim.
Delegati
Nadi Mihelec 2. b razred
Q
12. stran ★ n3S C3S
PRAZNIČNEČESTITKE
Titovo Velenje *25. novembra 1982

Za 39. rojstnidan sociaiistične, samoupravne, neuvrščene Jugoslavije - 29. november iskreno čestitajo delavke in delavci Gorenja vsem delovnim Ijudem in občanom širom po Jugoslavijil
gorenje
GORENJE
Sestavljena organizacija združenega dela Titovo Velenje
GORENJETGO
Tovarna gospodinjske opreme Titovo Velenje
GORENJEFECRO
Tovarna kovinskih izdelkov Slovenj Gradec
GORENJEMUTA
Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta
GORENJE (J/IETALPLAST
Industrijsko podjetje Ruše
GORENJEVARSTROJ
Industrija in montaža Lendava
GORENJE ELRAD
Tovarna elektronike, elektromehanike, anten in kablov Gornja Radgona
GORENJEMURAL
Tovarna aluminijastih radiatorjev in odlivkov Mursko Središče
GORENJE FTU SOMBOR
Tovarna termičnih naprav Sombor
GORENJE PETAR DRAPŠIN
Industrija pohištva Kikinda
GORENJEGLIN
Lesna industrija Nazarje
GORENJETIKI
Elektrostrojno podjetje Ljubljana
GORENJEMIV ALFA
Strojna industrija Vranje
GORENJE RAZISKAVEIN RAZVOJ
Titovo Velenje
GORENJE PROMET SERVIS
Titovo Velenje
GORENJEINTERNA BANKA
Titovo Vclenje
25. novembra 1982 * Titovo Velenje
PRAZNIČNEČESTITKE
nas cas * Stran 13
Ob 29. novembru - rojstnem dnevu socialistične, samoupravne, neuvrščene Jugoslavije čestitajo vsem delovnim Ijudem in občanom občine Velenje!
DružbenopoHtične organizacije in samoupravni organi Rudarsko e/ektroenergetskega kombinata Titovo Velenje
Rudarsko elektroenergetski
kombinat Titovo Velenje
Delovne organizacije
RUDNIK LIGNITA VELENJE
Tozd Jama Preloge Tozd Jama Pesje Tozd Jama Skale Tozd Jamska mehanizacija Tozd Jamski transport Tozd Jamske gradnje Tozd Priprave
Tozd Klasirnica Tozd Zunanja dejavnost Tozd Gradbena dejavnost Tozd Mizarska dejavnost DS Zračenje DS Kopalnica DS skupnih služb
TERMOELEKTRARNE
ŠOŠTANJ
TozdTEŠI Tozd Vzdrževanje TozdTEŠH
Tozd Inženirmg DS Družbena prehrana DS skupnih služb
ELEKTROSTROJNA
OPREMA
Tozd Strojni obrati Tozd Elektro obrati Tozd Vodovodno toplovodni obrati Tozd Krovsko ključavničarski obrati DS skupnih služb
SIPAK
Tozd Plastični izdelki
Tozd Kovinski izdelki in galanterija
DS skupnih služb
AVTOPREVOZNISTVOIN SERVIS ELEKTROFILTRSKIELEMENTI TISKARNA
Delovne skupnosti sestavljene organizacije DR UŽB ENI STAN DARD, ZAVAR 0VAN J E
AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV
SKUPNESLUŽBE
14. stran ★ nEkS CSS
PRAZNIČNE ČESTITKE
Titovo Velenje *25. novembra 1982
Proizvodnja modne konfekcije Mozirje
Za 29. november - dan RepubHke
iskreno čestita vsem delovnim Ijudem in občanom Mozirjain Velenja
gorenje glin industrija

Gorenje
LAJ nazarje Nazarje
Delavci tozdov ŽAGARSTVO,
STAVBNO POHIŠTVO, IVERNA,
ENERGETIKAIN VZDRŽEVANJE ter DSSS
čestitamo vsem delovnim l/udem in občanom širom po Jugoslaviji za 29. november -rojstnidan nove Jugoslavije!
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE
Gozdno gospodarstvo Nazarje
Za2S. november - rojstnidan nove
Jugoslavije iskreno čestitamo vsem delovnim Ijudem m o&šmom oMs'n Mozirje in
Vsem delovnim ijudem
in občanom občine Mozirje
ter vsem deiovnim Ijudem
in občanom širom po naši
domovini čestitamo za 29. november -dan Repubiike!
Skupščina občine Mozirje Izvršni svet skupščine občine Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje Občinski svet ZSS Mozirje Občinski komite ZKS Mozirje
Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca ZSMS Mozirje Občinska konferenca ZRVS Mozirje Samoupravne interesne skupnosti z območja občine Mozirje
Pridružujemo se čestitkam delovnim Ijudem in občanom občine Mozirje za29. november - dan Republike
Delavci
Montažne gradnje SMREKA Gornji grad
Z željo, da bis skupnimi močmi tudi vprihodnje slavili novezmagena vseh področjih življenja in dela se pridružujejo čestitkam za rojstnidan nove Jugoslavije - 29. november
delavci
KOVINARSTVA LJUBN0 OB SAVINJI
GOSTINSKO PODJETJE TURIST NAZARJE
Za 29. november — dan Republike iskreno čestitamo vsem delovnim Ijudem in občanom občine Mozirje.
SAVINJA'Trgovska DO MOZIRJE
Za 29. november - dan Republike čestitamo vsem delovnim Ijudem in občanom občine Mozirje!
Z željopo sodelovanju iskreno čestitamo vsem zadružnim deiavcem in članom ter vsem deiovnim Ijudem in občanom občine Mozirje za dan Repubiike - 29. november!
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
Vsem debvnim Ijudem in občanom občine Mozirje čestitaza
dan republike - 29. mmmberm jim želinovih dehvnih zmag
CINKARNA GELJE
stozdsm KEW|JA MOZIRJE

25. novembra 1982★ Titovo Velenje _ PRAZNlCNE ČESTITKE	fiaS C8S ★ stran 15
Termoelektrarne Soštanj
Za racionalno porabo premoga
Visoka obratovalna pripra-vljenost naprav v šoštanjskih Termoelektrarnah, tem naj-večjem slovenskem proizva-jalcu električne energije, je letos znova prišla do izraza. Proizvodnja električne ener-gije je spet nađ predvideno z elektroenergetsko bilanco. Naprave v šoštanjskih Ter-moelektrarnah so morale že na začetku leta obratovati zaradi velikih potreb po elek-trični energiji iz termoelek-trarn s polno močjo. Tako je tudi od 6. novembra naprej, potem, ko so znova zaustavili Nuklearno elektrarno Krško. Na dan dajajo zdaj v omrežje od 12 do 15 milijonov k\Vh električne nerrgije.
NOVEMBRSKl FLAN: 269 MILIJONOV KVVH ELEK-TRIČNE ENERGIJE
Medtem ko so v obdobju januar—oktober proizvedli 3 milijarde 200 milijonov kWh električne energije (ali 23,6 % več, kot je določala elektro-energetska bilanca za to ob-dobje) in za to pokurili 4.305.000 ton premoga, so do 15. novembra proizvedli na-daljnjih 186 milijonov kWh električne energije, za kar so porabili 243.000 ton premoga (pri čemer pa so za 59.900 ton zmanjšali zaloge premoga na deponiji). 15. novembra je bilo na deponiji le 397.000 ton premoga, računajo pa. da se bo zaloga v mesecu no-vembru še nadalje zmanjšala.
Z elektroenergetsko bilan-co za mesec november pa je
predvideno, da morajo v šoštanjskih Termoelektrar-nah proizvesti 269 milijonov kWh električne energije; planske naloge pa bodo, sodeč po proizvodnji v prvi polovici meseca, zagotovo dosegli in presegli.
PRIZADEVANJA ZA KAR NAJVEČJO OBRATOVAL-NO USPOSOBLJENOST NAPRAV
Po rednih remontih, ki so jih bili opravili na blokih 1,2, 3 in 5, si zdaj zaposleni v šoštanjskih Termoelektrar-nah prizadevajo, da bi zago-tovili kar največjo obratoval-no usposobljenost in pripra-vljenost naprav. Se pravi, da bi bile šoštanjske Termoelek-trarne resnično vsak trenutek v celoti pripravljene za obra-tovanje s polno močjo.
Ob tem pa, podobno kot v vsem slovenskem elektrogos-podarstvu, teče tudi v Šošta-nju, zaradi nedoseganja načr-tovanega skupnega prihodka, akcija za iskanje notranjih rezerv in varčevanje, da bi, kolikor je le mogoče, omilili izpad skupnega prihodka.
ZA RACIONALNEJŠO PO-RABO PREMOGA
V šoštanjskih Termoelek-trarnah že nekaj časa razmiš-ljajo o nadaljnjem razvoju delovne organizacije, v tej zvezi pa zlasti še o zamenjavi prvih treh blokov, zgrajenih pred 26. leti, skupne moči 135 MW. Te enote so tehnološko že zastarele, v njih pa porabi-
jo za proizvodnjo kWh elek-trične energije do tretjine več premoga kot v zadnjih dneh, najsodobnejših enotah. V blokih 4 in 5, moči 275 MW in 345 MW, porabijo za kWh električne energije okrog 2.600 cal, v prvih treh blokih pa kar okrog 3.200 cal. V prizadevanjih, da bi z razpo-ložljivo energijo kar najbolj varčevali, so razmišljanja o racionalni porabi premogov za potrebe termoelektrarn razumljiva in na mestu. V ilustracijo: za potrebe šoštanj-skih Termoelektrarn bodo letos slovenski, hrvaški in bosanski rudniki poslali v Šoštanj že blizu 1 milijon ton
premoga!
Razmišljanja gredo v sme-ri, da bi za nadomestilo za prve tri bloke zgradili tehno-loško sodobno proizvodno enoto, moči okrog 150 MW. To bi bila kombinirana eno-ta, se pravi, da bi proizvajala električno in toplotno energi-jo. In ker je treba novo proiz-vodno enoto zgraditi prej. predno bi porušili stare blo-ke, v Šoštanju pa so že zdaj na tesnem s prostorom, manj-ka pa tudi tehnološke voae, računajo na to, da bi novo enoto za proizvodnjo elektri-čne in toplotne energije zgra-dili v bližini Celja. Le-ta bi zagotavljala zraven električne
energije tudi potrebno toplot-no energijo za daljinsko ogre-vanje Celja in njegove okoli-ce. Seveda pa bo, kot poudar-jajo v šoštanjskih Termoelek-trarnah, zagotovo minilo naj-manj 10 let, da bi ta nova 150 MW enota začela obrato-vati. Razrešiti bo treba še prenekatero vprašanje v zvezi z lokacijo, soviaganji, velikos-tjo odvzema toplotne energi-je. Sicer pa vsa ta vprašanja strokovno obdeluje Tozd In-ženiring šoštanjskih Termo-elektrarn
UVELJAVITEV TOZDA INŽENIRING TEŠ
Tozd Inženiring šoštanj-skih Termoelektrarn, ki so ga
bili ustanovtli z namenom, da bi znanje in izkušnje, pridob-Ijene pri gradnji objektov v Saleški dolini. ponudili tudi drugim, dokončuje zdaj grad-njo Toplarne Ljubljana, ki je v operativni fazi izgradnje. V Trbovljahvodijopripravljalna dela za gradnjo termoelek-trarne — toplarne, prav tako tudi v Mariboru. Sodelujejo pa tudt pri gradnji vseh termoenergetskih objektov, ki jih gradi SR Slovenija v Bosni za zagotovitev električ-ne energije (Tuzla B, Uglje-vik) itd.
Sicer pa je Tozd Inženi-ring, ki ustvari dve tretjini skupnega prihodka zunaj šo-štanjskih Termoelektrarn] v okviru delovne organizacije odgovoren za izvajalske nalo-ge na področju razširjene reprodukcije.
Vso pozornost namenjajo, med drugim, zaščiti okolja. V tej zvezi razmišljajo o spre-membi sistema odpepeljeva-nja in zagotovitve čistih voda. Nov $istem bo, v primerjavi z zdajšnjim, ki je enostaven in poceni, zagotovo bistveno dražji in zahtevnejši.
Delavci šoštanjskih Termoelektrarn česti-tajo vsem delovnim ljudem in občanom za 39. rojstni dan sociali-stične, samoupravne, neuvrščene Jugoslavi-je — 29. november!
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
Temeljna organizacija združenega dela
T0VARNA USNJA Š0ŠTANJ
Ustanovljena leta 1788
Pridružujemo se čestitkam
delovnim Ijudem in občanom
občine Velenje
za 29. november -dan Republike!
Delavcigradbenega industrijskega podjetja VEGRAD Titovo Velenje na gradbiščib širom po Jugoslaviji; v Iraku, Zvezni republiki Nemčiji in Nemški demokratičnirepubliki čestitajo vsem našim delovnim Ijudem in občanom za rojstnidan nove socialistične Jugoslavije - 29. november!
Gradbeno industrijsko
mm | naa UldUUGII
Zb Lrl p°dietie
■■■■ 1 Titovo Velenje
TRG0VSKA IN PR0IZV0DNA
fgraj D0 ERA
TIT0V0 VELENJE
VSEM DELOVNIM LJUDEMIN
0BČAN0M ČEST/TAM0 ZA PRAZN/K REPUBUKE -29. NOVEMBER!
Delavke in delavci
T0ZD Maloprodaja	T0K Koplas
T0ZD Veleprodaja	T0ZD Vino
T0K Kmetijstvo	D S S S
16. stran » H8S C3S
PRAZNIČNE ČESTITKE
Titovo Velenje ★ 25. novembra 1982
10LET
zavod za urbanizem velenje
63320 TITOVO VELENJE TRG MLADOSTI 2
•	Projektiranje gradbenih objektov
•	Prostorsko in urbanistično projektiranje
•	inženiring (organizacija in nadzor
gradnje)
Za dan Repuhlike -
PSL nuvemher čestitamo vsem deiovnim Ijudem in občanom
ohčine Veienje!
!V!ERX - D0 Potrošnik Celje
TOZD PRODAJE SOŠTANJ
Vsem delovnim Ijudem občanom
Šaleške doline iskreno čestitamo za 29. november - praznik RepubHke!
Ijubljanska banka
Temeljna banka Velenje
TEMELJNA BANKA VELENJE
iskreno čestitamo irsem deiovnim ijudem in občanom
občin Veienje
in Mozirje za 29. november -praznik Repubike!
Turistična, gostinska in propagandna delovna orga-nizacija
PAKATitovo Velenje
Tozd Turizem in rekreacija — Tozd Gostinstvo — Tozd Ekonomska propaganda — Delovna skupnost skupnih služb
Vsem delovnim Ijudem in občanom občine Velenje ter vsem delovnim Ijudem in občanom širom po Jugoslaviji čestitamo za dan republike — 29. novem-ber!
Vsem delovnim Ijudem in občanom občin Velenje in Mozirje iskreno čestitamo za den Republike -29. november in jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag in pridobitev!
SAVINJSKO ŠALEŠKA
MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ' ZBORNICA TIT0V0 VELENJE
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
LJUBLJANA
TOZD
GRADBENA ENOTA
CELJE
česiita
vsem delovnim tjudem in občanom
Šaleške dotineza29. NOVEMBER -PRAZNiK REPUBUKE!
25. novembra 1982*Titovo Velenje
PRAZNIČNE ČESTITKE
nas cas * Stran 17
FARMiN
!).' !il! !l(j |J. o.
63320 Titovo Vek-t.je' Prežihova 1 Jujosljvija |
FARMIN
TIT0V0
VELENJE
FARMIN
poslovna skupnost r. o.
63320 Titovn Velenjc Prežihova 1 Jugoslavija
Poslovna skupnost za iz-gradnjo in montažo objektov za proizvodnjo hrane
Projektiranje • Izgradnja objektov po sistemu .»na ključ« • Proizvodnja tehno-loške opreme • Izvajanje komercialnih poslov pri pro-metu blaga in storitev
Skupaj s članicami čestita-mo vsem delovnim ljudem in občanom za 29. november — praznik Republike!
U mkAL
00 za komunalno in stanovanjsko oskrbo
Vekos n. sub. o. Titovo Velehje, Koroška 37 b
TOZD komunalna oskrba TOZD toplotna oskrba TOZD stanovanjska oskrba DSSS
Ob 39. rojstnem
dnevu Republike -
29. novembru
čestitamo vsem občanom!
Delavci delovne organizacije
„VEKOS"
Titovo Velenje

fetfe otfie n. sot. o.
Cestno podjetje Celje
Delavci
Cestnega podjeta Celje
iskreno čestitajo vsem delovnim Ijudem in občanom občin Velenje in Mozirje za 29. november - dan Hepublikel
Zlatarne Celje
ZLATARNE CELJE
Vsem delovnim Ijudem in občanom čestitamo za 39. rojstnidan nove Jugoslavije
Priporočamo se za obisk prodajaln v Titovem Velenju in Slovenj Gradcu

velenjska kooperactja građbeno-obrtna zadruga p. o titovo velenie. celjska 36a
Iskreno čestitamo vsem delovnim lju-dem in občanom Šaleške doline za dan Republike — 29. november!
Delavci
ZDRAVSTVENEGA CENTRA
VELENJE
čestitamo delovnim Ijudem in občanom občin Velenje in Mozirje za praznik Republike - 29. november!
Delavci
HPH Titovo Velenje
Podjetja za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo, čestitajo delovnim Ijudem in občanom Velenje za dan Republike -29. november!

zavarovaina
skupnost
triglav
OBMOČNA SKUPNOST CELJE
Ob dnevu Republike - 29. novembru
čestitamo vsem delovnim Ijudem in občanom občin Velenje in Mozirje!
nama tozd
veleblagovnica tit0v0 velenje
Kolektiv tozda Veleblagovnica NAMA Titovo Velenje iskreno čestita vsem delovnim Ijudem in obcanom za dan Republike - 29. november!
Čestitkam delovnim Ijudem in občanom za dan RepubHke - 29. november se pridružujejo delavci
PROJEKTIVNEGA
BIR0JA VELENJE
celje
Podjetje za urejanje voda IMIVO CELJE
s tozdi Vodno gospodarstvo Celje, Vodne in nizke gradnje Celje in Projekt inženeringom Ljubljana ter DSSS
iskreno čestita vsem delovnim Ijudem in občanom Šaleške in Gornje Savinjske doline za praznik Republike — 29. novem-ber!	_
(ims
VELENJSKA PLASTIKA TITOVO VELENJE
Proizvodni program
-	modni gumbi in zaponke,
-	kovinski in leseni ročaji za pohištveno industrijo,
-	avtomatiza rolete,
-	mehanizmi za pomična vrata,
-	natron lepilni trak,
-	sitotisk,
-	različni izdelki iz plastike,
-	čelade,
-	kadi za podvodno masažo,
-	jambori in
-	jadralne deske.
Delavke in delavci Veplasa iskreno čestitajo delovnim Ijudem in občanom občine Velenje ob prazniku Republike -29. novembru!
EK0 - Elektro in kovinarska oprema
Titovo Velenje Tozd VzdriB1,a„ja
Tozd Serijska proizvodnja Tozd Inštalacije Tozd Tehnološka oprema Delovna skupnost Tozd Komerciala - promet skupnih služb
Iskreno čestitamo vsem delovnim
Ijudem in občanom
za dan Republike - 29. november!
EMONA - KMETIJSKI K0MBINAT PTUJ
T0ZD TRŽNICA TIT0V0 VELENJE
Pfidružujemo se čestitkam delovmm Ijudem in občanom zapraznik Republike - 29. november!
Prodajno servisna organizacija
Prodajalna _ Titovo Velenje
Vsem delovnim Ijudem in občanom iskreno čestitamo za praznik Republike - 29. november!
ELJE
v f
18. stran ★ H9S C3S
NAGRADNA KRIŽANKA
Titovo Velenje ★25. novembra 1982
Nagradna križanka MERX
Med reševalce oagradne križanke MERX boroo razdelili 5 knjižnih nagrad:
T. nagrada: knjiga v vrednosti cca 350 din: 2. nagrada: knjiga v vrednosti cea 300 din; 3. nagrada: knjtga v vrednosti cca 250 din: 4. nagrada: knjiga v vrednosti cca 200 din: 5. nagrada: knjiga v vrednosticca 150 din.
Rešitev (izrezane križanke) pošljite do ponedeljka, 6. decembra 1982naUredništvoNašegačasa. 63320TitovoV'eteaje.Foitova 10 -i oznako na ovojnici »Nagradna križanka Mfc'RV«.
25. novembra 1982 * Titovo Velenje	VAS OBVESCEVALEC	nas ca	S ★ stran 19
			
KOLEDAR
Četrtek, 25. novembra — Katari-na
Petek, 26. novembra — Konrad Sobota, 27. novembra — Bernar-da
Nedelja, 28. novembra — Jaka Ponedeljek, 29. novembra — Dan
republike
Torek, 30. novembra — Andraž Sreda, 1. decembra — Marjan Četrtek,'2. decembra — Branka Petek, 3. decembra — Franček Sobota, 4. decembra — Barbka Nedeija, 5. decembra — Stojan Ponedeljek, 6. decembra — Mi-klavž
Torek, 7. decembra — Ambrož Sreda, 8. decembra — Marinka
MAL! OGLAS!
ZDOMKA išče malo garsonjero — nujno! Cenjene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Garsonjera«.
V DOPOLDANSKEM ČASU vzamem v varstvo dva otroka. Naslov v upravi lista. PRODAM gradbeno parcelo primerno za obrtnike ob glavni cesti. Naslov v uredništvu. PRODAM tovorni avto TAM-4500. V račun vzamem tudi osebni avto. Naslov v uredništvu. PRODAM skoraj novo spalnico. Cena po dogovoru. Informacije vsak dan, razen nedelje, od 6.30 do 14.30 po telefonu 850-275. PRODAM DAF-55 v voznem stanju in registriran. Cena po dogovoru. Anton Jakob, Titov trg 7 b, Titovo Velenje. NEDOGRAJENO HIŠO s 7000 m2 zemlje v Sv. Florjanu prodam. Rudi Petek, cesta V/5, Titovo Velenje.
SEDEŽNO GARNITURO (tro-sed in dva foteija) prodam. Marija Klep, Lokovica 14, §o-štanj.
PRODAM osebni avto zastava 750. Cena 6.500,00 din. Štefan Bestjanič, Paka 73 b, Titovo Velenje.
SEDEŽNO GARNITURO PRODAM, Veljka Vlahoviča 41, Titovo Velenje, Dušan Hribar. ELEKTROINSTALACIJE KONČIČ Jenkova 6, Titovo Velenje. Delo opravimo hitro in kvalitetno. Po potrebi nabavimo tudi material.
CITROEN GS CLUB 1220, letnik 1975, bele barve, registri-ran do junija 1983, prodam. Informacije po telefonu 850-773 od 17. do 20. ure. INŠTRUIRAM KLAVIR IN GLASBENO teorijo. MONIKA VIDEC, Stantetova 6, Titovo Velenje. (Nasproti bencinske črpalke v Šaleku)
GRADBENO PARCELO 833 m2 na Polzeli z vso potrebno dokumentacijo prodam za 35 M. Naslov v uredništvu. GS PALLAS, avgust 1978, in otroško posteljico z jogijem pro-dam. Kotnik. Cankarjeva 1 b, telefon 851 —446 popoldne. OBČANI!
Vsi, ki ste se poročili v letih 1947 — 1952! Dobimo se, da skupaj proslavimo v Gaberkah pri Janezu 4. 12. 1982 ob 18. uri. Prijave sprejema Bife upokojen-cev v Šoštanju ali po telefonu 881-066 do 29. 11. 1982.
K/NO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 25. 11. ob 18. in 20. uri: TRI ŠVEDINJE - zahodno-nemški, seksi. V gl. vlogi: Uta Knepke
Petek, 26. 11. ob 18. in 20. uri: HOLLYWOOD ALI PROPAD
—	ameriški, komedija. V gl. vlogi: Jerry Lewis
Petek, 26. 11. ob 10. uri: SENCE ENEGA POLETJA - francoski, erotski. V gl. vlogi: Don Dunlop Sobota in nedelja, 27., 28. 11. ob 18. in 20. uri: SENCE ENEGA POLETJA — francoski, erotski. V gl. vlogi: Don Dunlop Nedelja, 28. 11. ob 16. uri: GRBASTI KONJIČEK - ruski, risanka. (MATINEJA) Ponedeljek. 29. 11. ob 18. in 20. uri: KOTORSKI MORNARJI
—	jugoslovanskt, vojnt. V gl. vlogi: Igor Galo
Torek in sreda, 30. 11. in 1. 12. ob 18. in 20 uri: DUH V POSTELJI
—	italiiansko-ŠDanski. liubezen-ska komedija. V gl. vl: Lilli Carati Četrtek, I. 12. ob 18. in 20. uri: OSVAJANJE SVOBODE — jugoslovanski, vojni. V gl. vlogi: Radko Polič
Petek, 3. 12. ob 10. uri: NEZA-DRŽNI OSKAR - zahodno-nemški, komedija. V gl. vlogi: Walter Kraus
Petek. 3. 12. ob 18. in 20. uri: VOHUN, KI ME JE LJUBIL — ameriški, vohunski. V gl. vlogi: Roger Moore
Sobota in nedelja, 4., 5. 12. ob 18. in 20. uri: NEZADRŽNI OS-KAR — zahodnonemški, kome-dija. V gl. vlogi: Walter Kraus Ponedeljek, 6. 12. ob 18. in 20. uri: SAVAMALA —jugoslovan-ski, drama. V gl. vlogi: Ljubiša Samardžić
Torek, 7. 12. ob 18. in 20. uri: RYANOVA HČI - ameriški, ljubezenska drama. V gl. vlogi: Robert Mitchum Sreda in četrtek, 8., 9. 12. ob 18. in 20. uri: OBLEČENA ZA UBIJANJE — ameriški. triler. V gl. vlogi: Michael Chine
DOM KULTURE VELE-NJE
Četrtek, 25. 11. ob 20. uri: HOL-LYWOOD ALl PROPAD -ameriški, komedija. V gl. vlogi: Jerry Lewis
Nedelja, 28. 11. ob 10. uri: KONJICEK GRBAVČEK -ruski, risanka. (MATINEJA) Ponedeljek, 29. 11. ob 20. uri: OSVAJANJE SVOBODE -jugoslovanski, vojni. V gl. vlogi: Radko Polič
Četrtek, 2. 12. ob 20. uri: VO-HUN, KI ME JE LJUBIL -ameriški, vohunski. V gl. vlogi: Roger Moore
Ponedeljek, 6. 12. ob 20. uri: RYANOVA HČI — ameriški, ljubezenska drama. V gl. vlogi: Robert Mitchum
KINO ŠMARTNO OB PA-KI
Petek, 26. 11. ob 19. uri: SENCE ENEGA POLETJA — francoski, erotski. V gl. vlogi: Don Dunlop Nedelja, 28. 11. ob 13.30: KON-JIČEK GRBAVČEK — ruski. risanka. (MATINEJA) Torek, 30. 11. ob 19. uri: RAZSE-LJENA OSEBA — slovenski, družbena drama. V gl. vlogi: Matjaž Višnar
Petek, 3. 12. ob 19. uri: RYANO-VA HČI — ameriški, ljubezen-ska drama. V gl. vlogi: Robert Mitchum
Torek, 7. 12. ob 19. uri: VOHUN, KI ME JE LJUBIL — ameriški, vohunski. V gl. vlogi: Roger Moore
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 27. 11. ob 19.30: HOL-LYWOOD ALI PROPAD — ameriški, komedija. V gl. vlogi: Jerry Lcwis
Sobota, 27. 11. ob 15.30.: KON-JIČEK GRBAVČEK - ruski risanka. (OTROŠKA MATINE-JA)
Nedelja, 28. 11. ob 17.30 in 19.30: DUH V POSTELJI - italijan-sko-španski, ljub. komedija. V gl. vl: Lilli Carati
Ponedeljek, 29. 11. ob 19.30: RAZSELJENA OSEBA — slo-venski, družbena drama. V gl. vlogi: Matjaž Višnar Sreda, 1. 12. ob 19.30: SENCE ENEGA POLETJA — francoski, erotski. V gl. vlogi: Don Dunlop Sobota 4. 12. ob 19.30: RYANO-VA HCI — ameriški, drama. V gl. vlogi: Robert Mitchum Nedelja, 5. 12. ob 17.30 in 19.30: VOHUN, KI ME JE LJUBIL — ameriški, vohunski. V gl. vlogi Roger Moore
Ponedeljek, 6. 12. ob 19.30 NEZADRZNI OSKAR - za hodnonemški, komedija. V gl vlogi: Walter Kraus Sreda, 8. 12. ob 19.30: SAVA MALA — jugoslovanski, drama V gl. vlogi: Ljubiša Samardžić
ZAHVALA
Ob nenadni tzgubi drage žene, mame, stare mame in prababice
Neže TURINEK
po domače MATEVŽEVE MAME iz Lepe njive
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in številnim prijateljem ter znancem za
darovane vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja zdravnikom zdravstvenega doma Šoštanj, posebno dr. Menihu, pevcem za
zapete žalostinke, ter godbi Zarja Šoštanj za zaiarane žalostinke in venec. Prisrčna hvala delovnim organizacijam ELKROJ-TOZD ŠOŠTANJ, TGO GORENJE-TOZD AVTOPARK. tovarišu Milošu Volku za poslovilne besede, duhovniku Štusu za pogrebni obred
in poslovilne besede.
Za nesebično pomoč se zahvaljujemo družinam Petkovnik, Brusnjak. Štrigl, Anžej, Vrčkovnik.
Pirečnik ter Faniki Goličnik.
ŽALUJOČI : mož Peter, sin Jože z ženo, hčerka Marija z možem ter vnuki, vnukinja in pravnukinja.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše drage mame, babice in prababice
Antonije CAS
iz Šoštanja, Cankarjeva 4
seiskrenozahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedom. znancem.govorniku tovarišu Milošu Volku. Lokoviškim pevcem. sodelavcem Merxa, sodelavcem Rek — APS, vsem. ki so darovali vence in cvetje tn jo pospremih na zadnjt pott. Hvala tudi duhovniku za pogrebni obred in ganljtve poslovilne besede.
Žalujoči: VSI NJENI
GiBANJE P.
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ POROKE:
Rudolf URBANC, roj. 1956, transporter, Letuš 133 in Anica MERZLAK, roj. 1961, sestavljal-ka, Sv. Florjan pri Šoštanju 30; Srečko RIHTER, roj. 1961, kali-lec, Šentjanž 47 in Vera MERZE-LAK, roj. 1963, sestavljalka. Šentjanž 47; Radivoj NADVEŽ-NIK, roj. 1957. električar, Šo-štanj, Aškerčeva 3/b in Darja VOLK, roj. 1959, teleprinterist-ka, Šoštanj, Levstikova 8.
SMRTI:
Frančišek GOLIČNIK, kmet, Bele vode 27, star 66 let; Helena KUMŠE, gospodinja, Obrežje 40, stara 73 let; Neža JUVAN, družinska upokojenka, Topolšica 131, stara 78 let; Franc DOŠLER upokojenec, Sotensko pri Šmarju 4, star 75 let; Frančišek ŠUMAH, upokojenec, Kaplja vas 55, star 73 let; Janez ŽABERL, upokoje-nec, Vrhe 5/a, star 63 let; Janez KREBS, kmet, Gornji jrad 135, star 79 let; Ana BOŽIC, družin-ska upokojenka. Gornji Grad 31, stara 71 let; Stefan VEŠELKO, upokojenec, Kasaze 46, star 79 let; Janez PAVLIĆ, upokojenec, Prožinska vas 95, star 65 let; Dušan ZIDARIC, invalidski upokojenec, Celje, Jurčičeva 6. star 68 let; Alojz PINTER. prev-žitkar, Dolga vas 19, star 73 let; Jožefa ŽAGER, družinska upo-kojenka, Liboje 115, stara 82 let; Antonija ČAS, upokojenka, Šo-štanj, Cankarjeva 4, stara 80 let.
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELENJE Četrtek, 25. novembra — dr.
Grošelj (dnevni), dr. Zičkar (nočni)
Petek, 26. novembra — dr. Nat-kova, (dnevna), dr. Lešnikova (nočna)
Sobota, 27. novembra — dr.
Pustovrh (glavni), dr. Prenc (not-ranji)
Nedelja, 28. novembra — dr.
Pustovrh (Glavni), dr. Prenc (not-ranji)
Ponedeljek, 29. novembra — dr.
Koren (glavni), dr. Prenc (notra-nji)
Torek, 30. novembra — dr. Ko-
ren (glavni), dr. Prenc (notranji)
Sreda, 1. decembra — dr. Zupančič (dnevni), dr. Grošelj (nočni)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek, 25. ovembra — dr.
Lazar
Petek, 26. novembra — dr. Pirtovšek
Sobota, 27. novembra — dr. Pirtovšek
Nedelja, 28. novembra — dr. Pirtovšek
Ponedeljek^ 29. novembra — dr. Stupar
Torek, 30. novembra — dr. Stu-par
Sreda, 1. decembra — dr. Menih
Četrtek, 2. decetnbra — dr. Me-
nih
Petek, 3. decembra— dr. Menih Sobota, 4. decembra — dr. Me-
nih
Nedelja, 5. decembra — dr. La-
zar
Ponedeljek, 6. decembra — dr.
Lazar
Torek, 7. decembra — dr. Lazar Sreda, 8. decembra — dr. Pir-
tovšek
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VE-
LENJF,
Od 8. do 12. ure v zobni ambu-lanti Zdravstvenega doma Titovo Velenje, sicer v pripravljenosti na domu:
Sobota, 27. novembra — dr.
Teodor Gorogranc, Cesta X/29, Titovo Velenje
Nedelja, 28. novembra — dr. Teodor Gorogranc, Cesta X/29, Titovo Velenje
Ponedeljek, 29. novembra — dr. Miloš Ležaič, Prešernova 9/b, Ti-tovo Velenje
Torek, 30. novembra — dr. Mi-loš Ležaič, Prešernova 9/b, Titovo Velenje
VETERINARJI V VETERINAR-SKI POSTAJI ŠOŠTANJ
Od petka 26. novembra do četrtka 2. decembra — Franc Blat-nik, dipl. vet., Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 852-253
Od petka 3. decembra do četrtka 9. decembra — Ivo Zagožen, dipl. vet., Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, telefon 851-381
CENJENI POTROŠNIKII
V	mesecu decembru bomo prilagodili odpiralni čas trgovin v širšo ponudbo blaga vašim željam po nakupu.
V	Titovem Velenju bodo odprte ob sobotah do 19. ure naslednje trgovine:
—	Blagovnica ERA STANDARD z ŽIVILI
—	ERA - CENTER
—	Veleblagovnica NAMA
—	Trgovina MERX na Gorici
V	Šoštanju bo odprta do 19. ure
—	Blagovnica MERX.
1. decembra bomo spremenili odpiralni čas trgovin s teh-ničnim in industrijskim blagom, tako, da jih bomo odpirali eno uro kasneje, in sicer ob 8. uri. Hvala za vaše zaupanje!
TGP — Turizem, gostinstvo, propaganda Titovo Velenje PAKA
ZA VAS:
—	Vsak četrtek, petek in soboto disko „Rdeča vrtnica" v prostorih kegljišča hotela Paka
—	Vsak petek in soboto ples v restavraciji hotela Paka
—	Od 24. do 28. novembra sejem smučarske opreme v Rdeči dvorani
—	V nedeljo ob 20. uri smučarski ples v Rdeči dvorani Igra ansambel „Modrina"
—	Rezervacije za silvestrovanje za hotel Golte po 1000 din prodajajo v Turistični agenciji Rdeče dvorane, za hotel Pako po 1000 din v recepciji hotela Paka, za Kajuhov dom Soštanj pa po 600 din v Kajuhovem domu.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata in starega
očeta
Franca -
DOBELŠKA
5.12.1930- 14.11.1982
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za
sožalne besede, darovane vence in cvetje. Posebna zahvala velja dr. Žičkarju, osebju bolnišnice Topolšica, duhovntku za opravljen
obred, godbi, pevskemu zboru ter govorniku REK. Topla hvala vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Žalujoči: žena Matilda, hčerki Marinka in Jožica z družino, ?in Štefan z družino ter bratje
in sestre.

ZAHVALA Ob nenadni izgubi mame. babice in prababice
Helene
BLAGOTINŠEK
se iskreno zahvaljujemo primariju dr. Fijavžu. upokojenskemu pevskemu zboru.
duhovniku za pogrebni obred in govornikoma za poslovilne besede. Enako se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč ter vsem. ki so darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI

Amatersko gledališče Velenje
Spominski pohod
Po poteh XIV. divizije
Delavci Postaje milice iz Titovega Velenja so tudi letos pripravili v počastitev dneva republike. preteklo soboto patrolni pohod po poteh Šti-rinajste divizije.
Letošnjega srečanja se je udeležilo 11 ekip Postaje mi-lice Titovega Velenja. kot gostje pu so nastopili tudi predstavniki Postaje milice Sevnica. ki vsako leto sodelu-jejo na tem tekmovanju ter ekipe TO. Zveze rezervnih
voja.ških stare.ši.n. civilne za-ščite ter mladine občine Ve-lenje.
Pot. ki so jo morale pre-magati ekipe je bila zelo zah-tevna. Start je bil v Topolšici. pot jih je nato vodila preko Zavodenj do šole v Belih vo-dah. nato so se povzpeli na Sveti križ. pot pasosklenili pri domu krajevne skupnosti Skorno Florjan.
Ekipe so morale med po-hodom pokazati svoje strelske
sposobnosti. znanje iz prve pomoči in topografije, pre-magovati pa so morale še razne druge ovire.
Najbolj se je izkazala me-šana ekipa Postaje milice Ti-tovo Velenje. druga je bila ekipa Zveze rezrvnih vojaških starešin Velenje. tretja je bila druga ekipa Postaje milice Velenje. že na četrto mesto pa so se uvrstili predstavniki Po-staje milice Sevnica. ki jim je bil teren povsem nepoznan.
Premiera „Zgodbe o živalskem vrtu"
Bogomir Veras med vajo.
mestu Katovice na festivalu amaterskih gledaliških skupin zaigrali Žmavčevo Sekiro.
Zgodba o živalskem vrtu, predstava se bo začela ob 1930, je preprosta. Odpira nam podobo človekove popol-ne odtujenosti v dana.šnjem potrošniškem okolju.
Igra je bila napisana za dve osebi, Bogomir Veras pa jo je
priredil za tri. Tako nam bodo to delo predstavili Karel Čret-nik, Leon Čižmek in Marija Kolar. Za tehnični del izvedbe bo skrbel Jože Kolar, za osvetlitev pa Tone Mravljak. Delo je zelo zahtevno, vendar gledali.ščniki upajo, da ga bodo uspe.šno izvedli in da bodo tudi gledalci, ki jih va-bijo na premiero, zadovoljni.
V mesecu decembru bosta pred velenjskimi gledališčniki dva pomembna dogodka. V petek, 3. decembra bodo gle-dalcem v dvorani doma kultu-re v Titovem Velenju prvič uprizorili delo Advvatda Al-beeja ZGODBA O ŽIVAL-SKEM VRTU v režiji Bogo-mira Verasa, naslednji teden za tem pa bodo odšli na gosto-vanje na Poljsko, kjer bodo v
Karel Čretnik, Leon Čižmek in
Velenje —Alples 20:20
Kulturna skupnost Velenje
Priznanje Radu Malenšku
Kulturni center Ivan Napotnik Velenj'e je bogatejši za 38 batikov. Podaril jih jc zbiratclj Rado Malenšek iz Ljubljane ob svoji 70-letnici z cdino žcljo, da bi bile tudi kdaj kasneje na ogled obiskovalcem. Raz-stavljena zbirka batika (beseda izhaja iz otoka Jave in pomeni slikanje z voskom) obscga slike dežel daljnjega vzhoda, ki jih je zbral Rado Malenšek med svojimi potovanji po teh deželah. V zahvalo za to njegovo lepo gesto mu jc predsednik občinske kulturne skupnosti Emil Hartner podelil priznanje kulturne skupnosti.
ff
Pionirski disco
n
Šoštanj —Jadran 26:23
Vjesenskem delu peti
V prostorih kegljišča hotela Paka so pred kratkim odprli disco ,,Rdcča vrtnica", v katerem je ob ncdcljskcm popoldnevih vstop dovoljen lc pionirjem, ali lepše — mladinccm od II. do 15. leta starosti. „Malinovec disco", kot se mu je oprijelo že kar popularno ime, jc dal otlgovor tndi štcvilnim mladim, kam ob dolaočasnih ncdcljskih popoldncvih. Scvcd.i. disco je odprt, glasba je prijctna,
mladinc vcliko. Pa jc rcs > re-du? sc bodo spraševali starši, ki pustijo svojim otrokom takšno ra/vedrilo. Kot so povedali organizaiorji. je predvscm od mia-dine same odvisno, kakšna bo nadaljnja usoda. Doslej je bilo vse v redu, čc izvzamemo tu in tam kakšncga ,,mladinca" ali ,,mla-tlinko" s cigaretom v ustih.
Disco in rdeča vrtnica se vr-hč
Rokometaši Soštanja so lahko zadovoljni z doseženim v jesen-skem delu prvenstva v II. zvezni rokometni ligi-sever. V 11. kolih so dosegli kar sedem zmag, eno
srečanje so igrali neodločeno, tri tekme pa so izgubili. Tako so zbrali 15 točk in bodo prezimili na petem mestu. Za prvim Intesom zaostajajo le dve točki, za Mosla-vino, Istraturistom in Splitom pa le za točko.
V zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva so v Rdeči dvorani prcmagali ekipo Jadrana iz Kozi-
Kulturni center Ivan Napotnik
Nastop Tomaža Domiclja
Jutri. v petek. bo po dolgerh času v Titovem Velenju spet nastopil kan-tavtor Tomaž Domicelj. Med nastopom v dvorani doma kulture. ki se bo za-čel ob 19.30. bo predstavil tudi svojo novo _ploščo KRATKE DOMACE.
Vstopnice so v prodaji v kulturnem centru Ivan Na'potnik
ne, vendar težje kot kaže rezultat. Gostje so odlično zaigrali v prvem polčasu in ob koncu povedli zaslu-ženo s 15:11. V drugem polčasu so domači
igralci zaigrali povsem spre-menjeno. Posamezne akcije je zamenji'la kolektivna igra, izkazal se je Toplak, ki je v pravem tre-nutku dosegel dva pomembna za-detka, v vratih je odlično branil Zupanc, na desncm krilu pa je zelo dopadljivo igral tudi mlad: Požun. S takšno igro so Šoštanjčani zaslu-ženo osvojili obe točki. Skoda, da sta zanimivo srečanje na koncu pokvarila sodnika, ki sta nekajkrat oškodovala tako eno kot drugo ekipo.
Med srečanjem se je zgodil še en neljubi dogodek. Gostom je zmanjkalo nckaj trenerk in 200 di-narjev. Torej tudi črna pika za organizatorja srečanja.
Zadetke za Soštanj so dosegli: Potušek 8, Toplak 6, Potočnik 4, Požun 3, Cigoj in Strigl po 1.
Samo točka
Igralke Velenja so se tudi v predzadnjem prvenstvenem kolu jesenskega dela tekmovanja v 1. B zvezni rokometni ligi poigrale z živci njihovih navijačev. Osvojile so samo točko, kar je za gosti-teljice gotovo neuspeh, hkrati pa glede na prikazano igro več tudi niso zaslužile. Zlasti v prvem pol-času so igrale izredno slabo, nezbrano, v njihovi igri jc bilo preveč akcij in podaj ,,na pamet". Svojo nezbranost so pokazale tudi pri streljanju sedemmetrovk, saj so jih od šestih zadele le tri. Res pa je, da se je na srečanju zelo izka-zala tudi gostujoča vratarka, ki je resnično branila izvrstno, kar pa za domači vratarki Hlebovo in Bašičevo ne moremo trditi.
Prvi zadetek so dosegle Velenj-čanke. Toda že ob polčasu je bil rezultat 15:11 y korist igralk iz Zeleznikov. Tudi prvih dvajset minut nadaljevanja so domače rckometašice igrale nerazumljivo razLteseno: v napadu, v obrambi
Pokalni nogomet
Zmaga Rudarja
Nogomela.ši velenjskega Rudarja in Šmarlnega so se v nedeljo v Šmartnem ob Paki sestali v tekmi za pokal NZS. ■Srečanje so dobili Velenjčani z rezul-tatom 3:2.
Domači igralci so že v četrti minuti povedli. Strelecje bil Kodre. Do konca prvcga dela so imeli še nekaj prilo-/nosti. vendar so bili pred Rudarjevim golom zelo nespretni. V četrti minuti nadaljevanja je mladinec Rudarja Vuletič i/enačil. No. deset minut za-tcm jc hitri Kodre še enkrat zatresel Rudarjcvo mrežo. Nato so gostje za-igrali zelo dobro in najprej je Bešvir i/cnačil. tretji zadetek pa je spet do-segel mladi Vuletič. Tako sta se obe ekipi poslovili od nadaljnjega tekmo-vanja. saj je v tej skupini nepričako-vano /.magala Ojstrica.
pa odlično, saj so v drugem pol-času prejele samo pet zadetkov. Vodstvo iz prvega polčasa so igralkc Alplesa v prvih minutah nadaljevanja dvakrat povišale na pet zadetkov, nato pa je nastopilo nekaj več kot deset minut trajajoče obdobje, ko gostje niso dosegle nobenega zadetka iz igre. Sedem minut pred koncem so Velenjčanke prek Djordjevičeve prvič izenačile (19:19). V teh odločilnih trenutkih je zelo dobro zaigrala Spoljarjeva. Najprej je svoji ekipi priborila sedemmetrovko, ki pa jo je Bov-hova izvedla slabo. Gostje so v na-sprotnem napadu povedie z 20:19, vendar je Spoljarjeva še v isti minuti izenačile iz sedemmetrovke. V zadnjih minutah srečanja so Velenjčanke kar dvakrat odvzele gostjam žogo, toda v nasprotnih napadih so bile spet netočne.
V zadnjem prvenstvenem jesen-skem kolu bodo igralke Velenja danes popoldne gostovale v Tro-giru.
Strelski šport
Uspel seminar
Občinska strelska zveza Mozirje je pred štirimi leti znova pričela pripra-vljati ra/lične oblike usposabljanja strclskih sodnikov in organizatorjev tega športa in je na tem področju celo cdina v Sk)veniji. V sodelovanju z republiško sodniško komisijo so tudi letos pripravili enodnevni seminar za sodnike. Obravnavali so pravilnik sirclske /.veze Jugoslavije. gradivo o posesti in nošenju orožja. druge sodniške /.adeve in vrsto lastnih vprašanj in nalog. Med drugim so se podrobno dogovorili o pričelku občin-ske lige v streljanju z zračno puško. Strokovnemu usposabljanju sodnikov in strelskih delavcev bodo tudi v bodoče namenjali veliko pozornosti. Zc spt)mladi bodo pripravili seminar. ki ga bodo zaključili z izpiti za republiške strelske sodnike. Nedavne-ga seminarja na Ijubnem so se udele-/ili predsednik republiške sodniške komisije ter predsednik in sekretar republiške strelske zveze. ki so vsi po vrsti pohvalili takšno obliko izpopol-njevanja. Poleg njih so se seminarja udeležili predsedniki in sekretarji osnovnih strelskih organizacij ter sodniki.	J. P.
Odbojka
Topolšica
V vzhodni skupini slovenske odbojkarske lige so odigrali 6. kolo v jesenskem delu tekmova-nja. Mlada in perspektivna ekipa Topolšiceje vsa dosedanja sreča-nja dobtla in je še edina nepora-žena ekipa. v nedeljskem kolu so doma gostili Vuzenico in jo po ogorčenem boju premagali s 3:2 (4.-12. -8. 13.9). Zu Topolšico so
v ¥odst¥y
igrali Globačnik. Smuii, i>aiiu-gal, J. Lihteneker. M. Lihtene-ker. Aravs. Božič. Žabkar, Mer-šak in Golob.
V zadnjem jesenskem kolu se bodo igralci Topolšice v Selnici ob Dravi pomerili z domačo turbino. sicer neposrednim tek-mecem za naslov jesenskega prvaka.	J. Tamše
Obvestilo naročnikom in bralcem!
Prihodnja številka tednika Naš čas bo zaradi prazni-kov izšla v četrtek, 9. de-cembra 1982.
Uredništvo