GLASILO SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO c/eto Letnik IX. — Laško, april 1975 — Številka 4 (88) DRUŽBENO DOGOVARJANJE 0 SKUPNI PORABI V LETU 1975 IZ VSEBINE: Družbeno dogovarjanje o skupni porabi v letu 1975 Predlog finančnega načrta iz akcijskega programa Krajevne skupnosti Laško za leto 1975 Iz poslovnega poročila k zaključnemu računu Solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Laško za leto 1974 V resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1975, ki temelji na načelih nove ustave SR Slovenije, so poleg ostalih načel vgrajena tudi načela o skupni in splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975. Ta načela določajo, da je nujno potrebno za dosego ekonomske stabilizacije uskladiti skupno in splošno porabo glede na rast družbenega proizvoda. Resolucija določa, da mora skupna in splošna poraba rasti počasneje, kot raste družbeni proizvod in sicer tako, da skupna poraba v letu 1975 raste z indeksom 128 v primerjavi z rastjo družbenega proizvoda, splošna poraba pa za 6 % počasneje kot raste družbeni proizvod oziroma z indeksom 125. Na podlagi omenjenih načel in izkušenj iz preteklega leta je republiški štab za družbeno dogovarjanje pripravil delovni osnutek družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975, ter ga posredoval v javno razpravo vsem občinskim koordinacijskim odborom in samoupravnim interesnim skupnostim. Na podlagi pripomb, ki jih je od občinskih odborov ter od SIS zbral republiški štab, je IS SR Slovenije skliceval usklajevalne sestanke, na katerih so se usklajevale potrebe med SIS republiškega, kakor tudi občinskega značaja. V celotnem usklajevalnem postopku so se upoštevale prioritete za posamezna področja, ki so opredeljena z resolucijo o družbenoekonomski politiki v SRS v letu 1975. Celotni usklajevalni postopek se je odvijal okrog enotne obremenitve bruto osebnih dohodkov na celotnem slovenskem prostoru in sicer po skupni stopnji 29,60 %. Sredstva, ki bi se zbrala po enotni stopnji 29,60 % namreč v celoti pokrivajo potrebe skupne porabe v letu 1975. Po usklajevalnem postopku je republiški štab izdelal predlog družbenega dogovora o skupni porabi v letu 1975 ter ga posredoval v široko javno razpravo vsem delavcem in občanom z objavo v časopisu »Delo«. S predlogom je bil izdelan tudi akcijski program družbenega dogovarjanja o skupni porabi v letu 1975, kateri je obvezen tako za republiški štab kot za občinske koordinacijske odbore. Po sprejetem programu je bil medtem podpisan družbeni dogovor o skupni porabi. V zvezi z nalogami, ki izvirajo iz akcijskega programa, je koordinacijski odbor občine Laško na podlagi predloga družbenega dogovora o skupni porabi pripravil delovni osnutek družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju obsega in strukturi skupne porabe v letu 1975 za območje občine Laško ter ga posredoval v javno razpravo vsem delovnim in drugim organizacijam in SIS. Kot priloga družbenega dogovora je občinska globalna bilanca in izvlečka iz programa SIS, o katerih so delovni ljudje občine Laško razpravljali v decembru preteklega leta in iste tudi sprejeli. Občinska globalna bilanca je usklajena med SIS. Pri usklajevanju se je upoštevala prioriteta za posamezna področja, ki so opredeljena z republiško kot tudi z občinsko resolucijo o družbenoekonomskem razvoju. Poseben poudarek prioritete je na področju vzgoje in izobraževanja, kar se je upoštevalo tudi v občinski bilanci. Kot posebno prioriteto vzgoji in izobraževanju v občini Laško se daje zaradi investicij in anuitet na tem področju. Glede izredno perečega problema na področju izobraževanja je koordinacijski odbor bil prisiljen prispevno stopnjo za izobraževanje zvišati od 5,36 % na 5,53 % na račun ostalih občinskih (Nadaljevanje na 2. strani) Predlog finančnega načrta KRAJEVNE SKUPNOSTI LAŠKO ZA LETO 1975 Krajevna skupnost Laško, v kateri so vključena naselja Brstnik, Bukovca, Debro, Doblatina, Jagoče, Kuretno, Tovsto, Laško, Ojstro, Povšnica, Rifengozd, Strmca, Šmihel in Udmat, šteje skupno 4.194 občanov. Največje naselje je Laško z 2.281 občani. Interesi in potrebe, ki se porajajo na posameznih področjih, so predvsem v urejanju medsebojnih odnosov v naseljih, urejanju teh naselij, upravljanju stanovanj, zdravstva in otroškega varstva, telesne kulture, komunalnih in dru- gih dejavnosti, varstvo okolja in drugo. Plan komunalnih dejavnosti krajevne skupnosti naj bi potekal v urejevanju: 1. izgradenj cest 2. izgradnja vodovoda in kanalizacij 3. javna razsvetljava posameznih naselij 4. stanovanjska izgradnja 5. rekreacija 6. prosveta in kultura 7. okolje, zelenice in nasadi 8. ostalo DRUŽBENO DOGOVARJANJE 0 SKUPNI PORABI V LETU 1975 (Nadaljevanje s 1. strani) interesnih skupnosti. Seveda usklajevalni postopek med ostalimi interesnimi skupnostmi ni bil lahak, kajti na vseh področjih so potrebe izredno velike, zlasti pa na področju kulture in telesne kulture, ker so se za ti dve interesni področji v preteklosti izdvajala le minimalna sredstva. Le z dokajšnjo mero razumevanja do izredno perečih problemov na področju izobraževanja je prišlo do takšne uskladitve, da je priznana absolutna prioriteta področju vzgoje in izobraževanja. Na podlagi takšne uskladitve se za leto 1975 v občini Laško predlagajo naslednje prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov: 1. Otroško varstvo — republiška skupnost 2,37 — temeljna skupnost 0,55 2. Izobraževanje — temeljna skupnost 5,53 3. Kultura — republiška skupnost 0,17 — temeljna skupnost 0,32 4. Telesna kultura — telesno kulturna skupnost 0,27 5. Zdravstvo — zdravstvena skupnost 8,01 6. Socialno varstvo — skupnost socialnega varstva 0,58 7. Pokojninsko zavarovanje — skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS 11,80 Skupna obremenitev bruto osebnih dohodkov bi torej v letu 1975 na območju občine Laško znašala 29,60 kar je v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki v SRS v letu 1975. Na podlagi pripomb, ki bodo zbrane z javnih razprav o osnutku družbenega dogovora, bo občinski koordinacijski odbor izdelal predlog družbenega dogovora o skupni porabi na območju občine Laško za leto 1975; o katerem so sredi marca razpravljale vse skupščine SIS in izvršni svet skupščine občine. Na teh sejah so dokončno uskladili občinsko bilanco in besedilo družbenega dogovora, da ga bo moč podpisati. Celotni usklajevalni postopek tako na republiškem kot na občinskem nivoju je bil prepleten s sistemom solidarnosti, ki je vgrajen že v ta družbeni dogovor. Po sprejetem sistemu solidarnosti naj bi se solidarnostna sredstva zbirala na republiškem nivoju. V solidarnost bi predvsem prispevala tista področja, ki bi s sprejeto prispevno stopnjo zbrala več sredstev, kot so jim potrebna za pokritje družbeno ovrednotenih in verificiranih programov. Sredstva iz solidarnosti pa bi dobivala tista področja, ki bi s prispevno stopnjo zbrala manj sredstev, kot znašajo družbeno ovrednoteni in verificirani programi. Ker pa sistem solidarnosti za vsa področja še ni izkristaliziran, je bil sprejet predlog, naj bi se v teku leta 1975 ta sistem izpopolnil in pripravil za vse področje. Področje solidarnosti je dejansko najbolj pereče področje, zato je potrebno izdelati tak sistem, ki bo stimulativen za tistega, ki sredstva daje v solidarnost, kot za tistega, ki sredstva sprejema iz solidarnosti. MATEVŽ KOLAR Trenutno se pri KS Laško pojavlja še delovna skupnost KS Laško, katere dejavnost se izraža v rednem vzdrževanju cest, čiščenju ulic, vzdrževanju kanalizacije, tehtarina, pokopališke storitve, nakladanje in odvoz smeti ter upravljanju Doma Dušana Poženela. Po statutu KS navedena dejavnost ne spada v urejanje družbenih potreb, zato jo pri finančnem planu za leto 1975 ne bomo vključno prikazali. Vsekakor je ena prvih nalog KS Laško, da to dejavnost prenese v drugo OZD, ki ji je ta dejavnost osnovna ali vsaj v povezavi z njo. Predlog finančnega plana, ki ga bomo podali, je izdelan na osnovi osnutkov izhodišč srednjeročnega plana razvoja KS Laško, ki bo v kratkem dan v javno razpravo in bo po sprejetju osnova za sprejem letnih planov KS v prihodnjih letih. Ne glede na sprejetje srednjeročnega plana KS Laško, ki bo v razpravi do kraja meseca marca, pa moramo v finančni plan za tekoče leto vključiti naslednje akcije. Realizacijo plana predlagamo zato po naslednjih kriterijih: A) Ocena stroškov po predvidenih potrebnih delih plana komunalnih storitev B) Predvidene vire financiranja C) Organizacijo izvedbe za posamezne naloge A/a) že pričete inve- din sticije novograjenih cest cesta Laško—Doblatina—Svetina, ureditev kanalizacije in odvode ter gramoziranje 80.000 — gramoziranje ceste Polžnica 50.000 (potrebno je upoštevati že porabljena sredstva v letu 1974, ki pa še niso finančno pokrita) — cesta Jagoče—Rifengozd, gramoziranje in izdelava propustov 50.000 — oporni zid v Jago- čah 15.000 b) izgradnja vodovoda — že pričeta izgradnja vodovoda Polžnica, Doblatina 5.000 — gradnja vodovoda Strmca, Šmihel 10.000 — obnovitev vodovoda Jagoče 20.000 iz akcijskega programa — izdelava kanaliza- din eije Podšmihel 100.000 c) asfaltiranje ulic — naselje Otok, kjer je potrebno asfaltirati ca. 2400 m2 cestišča in izpeljave pločnika ob cesti II. reda 210.000 — asfaltiranje nase- lja Rožnik z nekaterimi predhodnimi deli 470.000 — asfaltiranje Kraigherjeve ulice ca. 1500 m2, vendar s predhodno ureditvijo potoka 2i- kovca 160.000 d) izgradnja nogometnega igrišča, ker se je dosedanje igrišče uporabilo za gospodarske namene 120.000 — izgradnja strelišča za malokalibrsko in vojaško puško v Lahom- nem 120.000 — sredstva že namensko določena za nekatere 'investicije (nogometno igrišče, neporavnana sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča) 150.000 Skupaj 680.000 lahko ugotovimo, da nam za realizacijo začrtanega načrta primanjkuje 1,060.000 din. Zastavljeni cilji vsekakor niso pretirani, saj so v planu vključene določene ureditve cest, vodovoda, kanalizacij, športnih objektov in drugega, o čemer govorimo, planiramo in zahtevamo že leta nazaj. Za dosego manjkajočih sredstev v znesku 1,060.000 din predlagamo, da skušamo sredstva pridobiti v sodelovanju z organizacijami združenega dela to je z njihovim posebnim vsakoletnim prispevkom krajevni skupnosti. Le-ta naj bi bil na osnovi števila zaposlenih občanov v posamezni organizaciji združenega dela ter na osnovi ekonomske zmožnosti. Zavedati se moramo, da bodo rezultate našega plana, ki je skupen nam vsem, koristili predvsem delavci v gospodarskih organizacijah in njihovi svojci ter, da je od njihove odločitve in razumevanja odvisno, v koliki meri bomo v letu 1975 izpolnili predlog programa KS Laško. Kolikor bo manj sredstev, tolikšna nižja bo realizacija plana, kajti KS nima drugih virov financiranja, kot smo jih v planu nakazali. Del manjkajočih sredstev je možno pridobiti tudi pri Samoupravni interesni skupnosti, za tiste investicije, ki so skupnega pomena. Potrebno se bo z navedenimi institucijami povezati, uskladiti plane in najti možnost skupnega financiranja. PREDSEDNIK sveta Krajevne skupnosti Laško Jože SADAR 1. r. IZ POSLOVNEGA POROČILA K ZAKLJUČNEMU RAČUNU SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE LAŠKO ZA LETO 1974 e) ostalo — dokončno plačilo končane investicije žal-nice Laško, podražitev 160.000 — adaptacija doma »Dušana Poženela« 70.000 — sredstva v rezervi zaradi podražitev 100.000 Skupaj znašajo torej potrebna sredstva pod a, b, c in e 1,740.000 Razen navedenih potreb bi bilo v letu 1975 nujno pričeti z gradnjo zdravstvenega doma v Laškem, za katerega so načrti že delno izdelani. Glede na to, da je izgradnja zdravstvenega doma ne samo interes KS Laško, temveč tudi interes vseh sosednjih KS razen KS Radeče, bomo predlog za financiranje le-tega podali posebej. B) Financiranje prikazanih dejavnosti pod A) Ob pogledu razpoložljivih sredstev, s katerimi KS razpolaga, to so: — prispevek za uporabo mestnih zemljišč 230.000 — sklad za financira- nje gospodarske in komunalne dejavnosti (redni’ prispevek OZD za KS in prispevek občinske skupščine) 300.000 Solidarnostni stanovanjski sklad obstaja v naši občini od leta 1972, ko ga je z odlokom ustanovila občinska skupščina, sredstva pa so vanj začela pritekati s 1. 1. 1973. Sklad je bil prvotno sicer samostojna pravna oseba, vendar pri SOb Laško. Z ustanovitvijo in konstituiranjem Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško je prešel v lijeno okrilje. To pomeni, da je skladno z zakonom postal posebna samoupravna enota v skupnosti in je seveda še vedno samostojna pravna oseba z lastnim statutom in organi upravljanja. Vse pomembnejše odločitve poslovanja sklada sprejema njegov najvišji organ — upravni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, občinske skupščine, občinskega sindikalnega sveta, organizacije ZB in društva upokojencev. Sredstva sklada so: — obvezni 30% del prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki se odvaja od 6 % prispevka za stanovanjsko izgradnjo iz bruto osebnega dohodka; — neporabljena sredstva zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOB ter anuitete iz posojil, odobrenih iz tega prispevka; — neporabljena sredstva na računu sredstev za subvencioniranje stanarin; ■ — namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti; — sredstva, ki jih vlagajo skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in občani; — krediti poslovnih bank na podlagi vročitve sredstev sklada. Sklad je ob začetku poslovanja 1. januarja 1973 prevzel zlasti znatna sredstva iz prispevka za graditev stanovanj za udeležence NOB. Drugi največji vir pa so bila sredstva 30 % dela prispevka iz 6 % prispevka za stanovanjsko izgradnjo, ki so že v letu 1973 skozi vse leto normalno dotekala. Ustanovitev in zbiranje sredstev v solidarnostnem skladu je bil prvi začetek združevanja stanovanjskega denarja in hkrati zametek novega sistema gradnje in gospodarjenja s stanovanji. Vse od leta 1965 dalje so bila namreč sredstva za stanovanjsko izgradnjo razdrobljena med organizacije za gospodarjenje s stanovanjskim skladom ter delovne in druge organizacije. Le-te so svoja sredstva uporabljale bolj ali manj načrtno, bodisi za nakup stanovanj v tržni gradnji, bodisi kot kreditna za individualno gradnjo stanovanjskih hiš. Zlasti v manjših občinah, ki nimajo lastne gradbene operative, med katere spada tudi naša občina, je bilo opa-(Nadaljevanje na 4. strani) cLex<> IZ POSLOVNEGA POROČILA SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE LAŠKO ZA LETO 1974 (Nadaljevanje s prejšnje strani) žiti, da je celo tržna gradnja stanovanj močno zaostala. Gradbena operativa je ob razvoju tehnologije namreč težila za tem, da je gradila tam, kjer ji je bilo omogočeno graditi večje število stanovanj in kjer je imela zagotovljeno dokaj kontinuirano stanovanjsko gradnjo. Ob že omenjeni razdrobljenosti stanovanjskega denarja ti pogoji v naši občini niso bili izpolnjeni, kar je onemogočilo v polpreteklem obdobju še edino možno stanovanjsko izgradnjo. Vse to je imelo za posledico akutno pomanjkanje družbenih stanovanj, zlasti pa, da nekatere kategorije občanov (upokojenci, mlade družine, socialno ogroženi občani) niso imele zagotovljene perspektive pridobiti stanovanje v doglednem času. Čeprav je solidarnostni stanovanjski sklad že v letu 1973 razpolagal z dokajšnjimi sredstvi, letet ni mogel uporabiti, ker enostavno ni imel kaj kupiti. Zato je domala vsa sredstva prenesel v naslednje — 1974. leto — ki ga v nekem smislu le lahko označimo kot prelomnico v 'stanovanjskem gospodarstvu. V prvem trimesečju leta je bila namreč konstituirana samoupravna stanovanjska skupnost'. Njena skupščina je že na prvi seji sprejela kratkoročen program družbene stanovanjske gradnje za obdobje 1974/ 75, in sicer: »Izgradnja 100 stanovanj v občini Laško«. RAZGIBANA STANOVANJSKA GRADNJA Po sprejetem programu naj bi z gradnjo družbenih stanovanj začeli y vseh štirih večjih krajih občine, in sicer okvirno: v Laškem 50, Rimskih Toplicah 12, Zidanem mostu 8 ter Radečah 30. Operativni organi skupnosti, zlasti pa njen ^izvršilni odbor in izvršilni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada ter strokovne službe skupnosti, so se takoj po sprejemu programa angažirali za njegovo realizacijo; izveden je bil natečaj za oddajo gradnje na vseh lokacijah; izbrani projekti in izvajalci, pridobljena potrebna zemljišča, izdana potrebna dovoljenja in končno sklenjene pogodbe za posamične gradnje. V Radečah, Zidanem mostu in Rimskih Toplicah je nalogo izvajalca prevzelo SGP Hrastnik, za gradnjo v Laškem pa GIP »Ingrad« Celje. Gradbena dela na dveh stanovanjskih stolpičih s 45 stanovanji v Laškem so bila začeta že konec lanskega leta, enako pa tudi pri stolpiču v Radečah. Ni pa še začeta gradnja v Rimskih Toplicah in Zidanem mostu, ki je zaostala zlasti zaradi prepočasnega pristopa š strani izvajalca, čeprav je zemljišče bilo na razpolago prej kot v Laškem in Radečah. Solidarnostni sklad se je po sklepu upravnega odbora in izvršilnega odbora pri vsej že začeti in tudi predvideni gradnji pojavil kot kupec največjega števila stanovanj. Planirano je bilo, da bi v letu 1974/ 75 kupil 17 stanovanj v Laškem, 7 v Rimskih Toplicah, 6 v Zidanem mostu in 11 v Radečah. Zaradi ogromnega interesa s strani delovnih in drugih organizacij je v Laškem uspel kupiti le 10 stanovanj v stolpičih, ki sta že v gradnji in 7 v Radečah ter 4 ki so bila tu dograjena že v letu 1974. Ker je bil interes tako drugih kupcev kakor tudi solidarnostnega sklada večji kot je bilo to mogoče predvideti v začetku leta 1974, ko je bil sprejet program gradnje, je bila skupnost prisiljena razširiti gradnjo družbenih stanovanj v Laškem še za nadaljnja dva stanovanjska bloka s 45 stanovanji na lokaciji Debro. Z nakupom stanovanj v le-teh pa bo v celoti realiziran program solidarnostnega sklada, saj bo kupil še 11 stanovanj. Kot zanimivost naj omenimo za gradnjo v Laškem še to, da je od 45 stanovanj, katerih gradnja še ni začeta, prodanih že 41, čeprav se za nakup še ni odločilo precejšnje število organizacij. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE SKLADA Kakor v letu 1973 tako je tudi za leto 1974 obračun dohodkov in izdatkov prikazan ločeno za solidarnostni stanovanjski sklad (pod A) in ločeno za sredstva udeležencev NOV (pod B). V enakem smislu je prikazana tudi delitev sredstev, in virov v zaključnem računu sklada. Dohodki in izdatki celotnega sklada so bili po finančnem načrtu, ki ga je sprejel upravni odbor sklada na svoji seji dne 8. aprila 1974, medsebojno uravnovešeni na skupen potencial 8,775.000,00 din. Od tega: — sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada 7,475.000,00 din ali 85,2%; — iz sredstev za udeležence NOV 1,300.000,00 din ali 14,8%. Ta plan je bil realiziran s skupnimi Din Indeks — dohodki 9,533.616,66 108,6 — izdatki 7,533.730,05 85,8 — presežkom dohodkov 1,999.886,61 22,8 ter bilanca sredstev in virov po stanju 31. decembra 1974. ' ZAKLJUČEK Tako iz tekstualnega dela poslovnega poročila kakor tudi iz samih bilančnih in obračunskih pokazateljev je upravni odbor na svoji seji dne 28. marca 1975, ko je sprejemal zaključni račun sklada, zaključil, da je bilo poslovanje sklada v letu 1974 v primerjavi s prejšnjim letom zelo razgibano. Takšna dinamika je bila pogojena z maso sredstev, ki je bila prene-šena izprejšnjega leta in iz tekočega priliva. Zato je imel upravni odbor sklada vse pogoje, da je lahko velik del svojega programa uresničil in tako smelo stopil na pot načrtne gradnje ter k uresničevanju začrtane stanovanjske politike v občini. Upravni odbor je tudi za letošnje leto sklenil, naj se večji del sredstev nameni za uresničitev še neizpolnjenega programa družbene gradnje stanovanj. SONJA KNEZ BILANCA SREDSTEV IN VIROV TER OBRAČUN DOHODKOV IN IZDATKOV SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA ZA LETO 1974 STA OBJAVLJENA V URADNEM VESTNIKU OBČINE LAŠKO ŠT. 3/1975, KI JE IZŠEL PRED DNEVI. UREDNIŠTVO »Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik LEV TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško, Ulica Borisa Kraigherja 2/1., telefon 730-045, interna številka 0002 — Cena za ta izvod 2 dinarja — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško, številka 50710-637-55419 — Rokopise, objave in oglase za.vsako številko sprejemamo do 15. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: AERO Celje, TOZD grafika — Glasilo je oproščeno temeljnega davka na promet na podlagi mnenja Sekretariata za informacije SR Slovenije (št. 421-1/72 od 20. marca 1974).