leto v..
15.septembra 1952
STET.101
S T k A H
"S šestna jstimi novimi poslanci Zveze neodvisnih (naohacistov) je v Avstrijo vkorakal strah" je zapisal pariški ERMC TIREUR oktobra 1949?ko so .bili objavljeni izidi avstrijskih parlamentarnih volitev. Tedaj je Neonacistična stranka postala tretja najmočnejša -avstrijska skupina,ki si' je samo na Koroškem, kjer prebiva 70.000 Slovencev, pridobila preko 20$ glasov. Tedaj se ni motil, kot čujemo zdaj, MALICHESTER GTLAREIM,ki je Napovedoval, da odslej "ne bodo. govorili o zopetni priključitvi ivstrije L Nemčiji samo v Bonnu."
To občutno visoko število nacistično Usmerjenih Avstrijcev, zlasti Listih 20^ na Koroškem, kot snežni plaz grozi tamkajšnjim Slovencem, če ,bi gg neonacistična stranka, četudi z demokratičnimi sredstvi, vrnila no °blast.	...
J'a kaj bi se bali nacistov! Saj je na vladi'danes demokratična krš-canska-socialistična koalicija, ki je na volitvah prejela vendar 83$> gla sov proti 11^ neonacističnih( in 5^ komunističnih). Toda tudi pod to demo ' bratično in krščansko' vladavino se morajo koroški Slovenci boriti za Najosnovnejše pravice, ki bi jih morala ulivati vsaka narodna manjšina, bri tem Slovenci ne potegujejo za lastne izključno slovenske šole. Borit ,
Se morajo, da obstanejo vsaj dvojezične osnovne šole, v katerih ima nemš
cina itak že privilegiran položaj, le od daleč morejo misliti na dvoje
2iČno gimnazijcvučiteljišče, kmetijsko šolo in podobno. Značilen znak
brezpravja je-o-drivsnje vlog in sklicevanje Dunaju na Celovec in Celovca
Na Dunaj, ker noben noče biti merodajen za reševanje slovenskih zadev
Takšno raznarodovalno politiko odobrava 94$ volilcev iz leta 1949, komunističnih 5$ glasov niti ne upoštevamo.
T te podatke naj bi se zamislil g^droJuraj Krnjevid,preden je razvi jal pred tujci v Kanadi,kot poročamo na naslednji strani, zamisel o "Po= donavski federaciji" z udeležbo Slovenije, Slovenci nikakor ne moremo mi *10 teh trpkih avstrijskih dejstev na ljubo nekim vznešenim besedam o Po = bonavski ali pa Evropski federaciji. Če naših severnih sosedov doslej ni izučila šola 2.svetovne vojne, kdo naj jih potem še? Kako naj jim potem TeNjamemo,da bodo čez noč postali v dr „Krnjevicevi "Podonavski federaci= ,51" pravi demokrati? Naj mar poldrugi milijon Slovencev v takšni'federa = Giji poskuša demokratizirati sedem milijonov Avstrijcev?’
V takšni federaciji naj bi seveda bili tudi preizkušeni partnerji, Madžari. Žal,niso nič boljši od Avstrijcev.Ti obstoja slovenske manjšine GPloh nikdar niti priznali niso, pa naj je bila na vladi komuni stična,li
beralna ali krščanska stranka»Hrvati sami zase poznajo Madžare.Toda po 2Najo jih tudi Srbi in Slovaki!
Nočemo biti proti večnarodnim zvezam,A tudi zanesenjaki ne.Kakor se Morajo ljudje v sebi razvijati in vzgajati za demokracijo,tako se morajo barodi v sebi pripravljati na večnarodne skupnosti.Kadar bodo koroški Tlovenci mirne duše govorili svoj jezik,po slovensko vzgajali svoje otro in po slovensko molili svojega Boga,ne da bi se bali posledic,ko se Godo koroški Slovenci počutili varne na svoji zemlji,četudi bo ta del A^ sLrije, tedaj na naši strani tie bo pomislekov za večnarodno skupnost.
In zakaj g.dr.Krnjevič meri z dvojno mero?Ko noče brez garancij in samo besedo s Srbi federativne Jugoslavije,zakaj je tako velikodušen bo Avstrijcev in Madžarov in zakaj tako širokogrudno operira pred_tujci_
5 tujimi ozemlji in narodi?G-or je tistemu, ki bi se pred tujci drznil vklji °eV9ti Hrvatsko v neko zvezo,ne da bi za-to imel pristanek^"zakonitega
hrvatskega naroda"! Dr.Krnjevič je pogosto protestiral proti temu
j'!? vS
\5U»»UttA = i
KZ


RAPALLO
Dva meseca Se,pa se bomo spo= minjali,kako je pred dvaintridese= timi leti Italija na cenen naain prisvojila preko pol milijona Slo= vencev kot nagrado,da je 1915.pre= stopila na s tran za veznikov.
Res je,da bi po londonskem pa ktu,ki so mu tako Širokogrudno ku= movali Angleži,Francozi in Rusi(ko: ni Slo za njihovo posest ali last) pripadla Italiji Se severna Dalma= cija in večina jadranskih otokov. Kljub temu,da pogodba v Rapallu ni v celoti uzpolnila londonskih.ob= ljub - naj 'gre zasluga za to srbskL voj skl,jugoslovanskim diplomatom a li pa grofu Sforzi - je vendar iz= guba celotnega Slov.Primorja,zapad nega dela Kranjske in cele Istre z neka j'jadranskimi otoki in Zadrom pomenila vsaj za Slovence in Hrva= te, če ne tudi za Srbe, tak udarec^kL ga nikdar ne bi mogli pozabiti. Grof Sforza,ki je veljal ža daleko vidnega in liberalnega Otavnika,., je pač slabo računal in z njim vsi tisti,ki so mislili, da pogodba v Rapallu odpira vrata jugoslovansko -italijanskemu prijateljstvu.Ko se je bal za vročično jugoslovansko "denacionalizacijo" Z^dra (kot po= ročamo na drugem mestu)?bi se naj rajši spomnil,da so točno štiri me sece pred Rapallom italijanske ban de požgale slovenski Karodni dom v Trstu in domove po okolici in tako ognjeno pričele denacionalizacijo. Za to "neliberalno" dejanje,t.j. zločin pomiga ,krivce ni zadela pri m or na kašen in liberalni- grof Sfor za ni javno protestiral.Če je bil pokojni grof Sfoiza res "popustiji vec" in če j.e zaradi tega moral za pustiti Palazzo Chigi., potem se Ju* go slavi ji v njenih odnosih z Itali jo ne obetajo* nič lepši ,časi, saj ni nobenih znakov,da bi na njegovo me sto prišel mdv njegovih kaj šele liberalnejših nazorov. .Vzroki za |o le^e v italijanskih demagogihjn zamorjenem javnem mnenju.Dokler ne bodo zapustili priljubljene a pogu bne poti- ekstremov, med Italijo in Jugoslavijo ne bo sožitja kakor si ga je sicer med sosedi čeleti.
KLIC TRIGLAVA
'	53,Bucks Hill,Chapel End,
Hune a toÄ, .Warwi ckshir e
Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu.
"POPOKAVSKA FEDERACIJA"
Ko je dr.J.Krnjevid obiskoval hrvatske naselbine po Kanadi,se j ustavil tudi v Winnipegu, kjer j izjavil dopisniku tamkajšnje TRIE . KE,da se bodo razočarali vsi tist c ki mislijo, da more biti v slučaj' ^ vojne Tito uporaben zaveznik.
"Jugoslovansko ljudstvo je zat' rano,slabo hranjeno, in oblečeno - J ’Titov re^im je povsem odpovedal | in ga drči pokonci le pomoč iz Loi dona,Washingtons in Pariza, - zat -se ne more nikdar preobraziti v ' močno borbeno silo. 'Zato je tud^ '] razpadla Jugoslavija, ko je vpade : Hitler, čeprav se je hvalila, da idj najmočnejšo vojsko na kontinentu. Odgovor kot ga ' vidi'Dr .Kraj evi c j' 1 kar on imenuje 'Podonavska feders: cija'.Načrt naj bi dač d,eč.elam ta‘ ko Madčarski,Avstriji,Čečki., Slovv ki, Sloveniji kot Hrvatski in Srbi? ji sedanji Jugoslaviji - nadcns* ne, demokratične vlade in jih pove* zal v federacijo s skupno gospod^ sko in mednarodno politiko.1!
. WINNIPEG TRIOTE nato prikače dr.Krn j evi da, ki "se je boril za h* vat sko svobodo proti srbski 'roj) listič ni in vojaški diktaturi', vd?
1jeni. Jugoslaviji v 20 letih..."
Y TRSTU
so neznanci poskušali 1.septembre zažgati poslopje slovenskih sred * njih šol.	pfc':
G.septembra je poteklo dvaindvs-set let,kar so bili od fašistične justice ustreljeni v Bazovici Bit vec,.Marušič,Miloš, in Valenčič.
; Pj’; f:	..f
" ZA 0 BRA mo . JA PRANA "
Tito in poveljnik vo jne'mornaJ’) ce admiral Jerkovič sta lO.septef1 bra ob praznovanju "dneva mornar^ ce" naznanila,da bo Jugoslavija ' , zgradila mornarico, ki ne bo okret la le obrambe pred Vzhodom ampak "tudi preprečila, vsak nenaden na ^ pad z druge'strani Jadrana".Mornt rica,ki je že y gradnji,ne bo ime) la velikih enot, "ker nima Jugo sl0' vija nobenih napadalnih namenov"» njene enote bodo manjše moderne ladje,ki naj. predvsem varujejo o’1 lo in zlasti, otoke pred napadi.ci*
Ko bo dosežen dokončni spora^ glede pogojev, bo^.Jugo sla vi ja spodobila zapadno pomoč v vrednosti E 35,357.142.. ,	-
■I štev.101. .< w__;___
MED SRBSKIMI BEOUKCI (bd posebnega đopiaiika)
Od celokupne jugoslovanske emigracije je srLska najbolj slikovita.Po dobno kot v neki meri pri Slovencih so tudi srbski begunci razdeljeni na Politične skupine,ki so preživele predvojno Jugoslavijo in skupine,ki so sad emigracije oziroma medvojne revolucije.
Od novih demokratičnih skupin,ki so nastale v emigraciji in imajo re lativno majhno število Slanov sicer visoke kvalitete je treba omeniti sku Pino pri pariški reviji KAŠA REÖ ( "Savez srbskih zadrug ’Osvobojenje*"). i Seveda pa obstojajo tudi politične stranke in skupine,ki imajo svoje pred : stavnike v emigraciji,pa so ^ivele Se pred vojno v Jugoslaviji.Razen tota litarne skupine "Zbor",so stranke demokratične, toda no žalost prilišno ne aktivne. "Zbor",ki ga je pred vojno ustanovil pok.Dimitri je Ljotic je pa zelo delaven v emigraciji;je izraziti predstavnik srbskega klerikalizma..
Večje število srbskih organizacij (pokretov,odborov,združenj itd),ki so nastale v emigraciji,nima demokratične osnove.V njih v večji ali manjši heri, odkrito ali prikrito prevladuje totalitaristični duh Jugoslavije.6. Januarja 1929.Stvarno so te grupe tudi sad te dobe in poslednji ostanki tega duha. Vse se danes sklicujejo na borbo Draže Mihailoviča«Vendar.pa slu^i ime generala Mihailoviča,ki je izražal demokratične nazore,zdaj tem organizacijam samo kot podpora.Seveda je zlouporaba Mihailovičevega imena Velika, prikazovanje njegove osebnosti na tak način kot to delajo te orga b-izacije pa ni le neresnično ampak tudi škodljivo.
Te organizacije moremo v glavnem razdeliti na velesrbske in "ravno = gorske".Med njimi ni bistvene razlike,razen osebnih ambicij "voditeljev". "Ravnogorske" organizacije so za Jugoslavijo,kakršna je bila objavljena na kongresu v vasi Ba januarja 1944: federativna kraljevina, s tremi federal bimi edinicami. Nekatere velesrbske organizacije trdijo uradno,za javnost i*5ven organizacije, da so za Jugo slavi jo .Znotraj same organizacije pa Jugo slavi je ne omenjajo in je nočejo.Svojim članom'pripovedujejo,da je bil•tu di Mihailovič za Veliko Srbi jo,vendar da se je le zaradi inozemstva moral Izjavljati za Jugoslavijo. Eni kot drugi pogosto "tolmačijo" izjave in de janja pok.Draže Mihailoviča kot najbolj odgovarja njihovim koristim.
Velesrbske organizacije
so v glavnem zbrane okoli dr.Draškoviča v pokretu "Dušan Silni"(ki je na= stal v ujetniških taboriščih,nedavno pa je spremenil "firmo" v Srbski kul "turni klub "Sveti Sava") in okoli "vojvod" gg.Djujiča in Jevdjeviča.Te gm Pe so odlikujejo v tem,da smatra jo,da "si toliko boljši Srb kolikor bolj sovražiš Hrvate" (podobno kot ustaše: "Kolikor bolj sovražiš Srbe,toliko boljši Hrvat si").Sam g.Djujič se nagiba k srbskim klerikalcem( "Zbor"),od katerih je že med vojno dobival pomoč. D.Jevdjevič je bil med vojno itsli Danski eksponent in je anko kot g.Djujič aktivno sodeloval z Italijani,0= Ja sta bila dejansko zavestna ali podzavestna izvršil ca nemško-laških.na= sz1 tov: da je treba odnošaje med Srbi in Hrvati kar le mogoče zaostriti. V odobravanju ustaških zločinov nad Srbi v Raveličevi 1TDH na eni strani in v pomoči Djujiču in Jevdjeviču pri izvrševanju zločinov nad Hrvati^po.dru Si strani, je nemško—laški načrt popolnoma uspel. Kajti, ko so pričeli u= Staše klati v NBH Srbe, so mnogi Srbi pobegnili v.planine,kjer.so se orga hizirali z namenom, da bi se borili proti ustašam in da bi zaščitili Srbe«, kasneje,ko sta se tem pobeglim Srbom postavila na čelu g.Djujič ( s pomoc = 3o "Zbora"-Nemcev) in g.Jevdjevič (s pomočjo Italijanov),se je pričelo s Pokolji Hrvatov. V začefcku so se mnogi Hrvati, zlasti kmetje in celo hrvat ski domobranci,pristaši HSS, javljali g.Djujiču,do bi jih sprejel v svoje °drede,da bi se tako borili proti Nemcem,!talijanom in ustašam."Vojvoda" g.Djujič pa je znaten'del takšnih Hrvatov odklonil ali pobil. Zato pa so haraščale vrste Titovih partizanov,ker so tja vstopali Hrvati, (ki niso i= ^eli druge izbire),in Srbi(ki niso odobravali ustaških metod"vojvod" Dju=
Diča in Jevdjeviča).	.
Dr.Draškovič,Djujič in Jevdjevič im^jo znatno podporo med srbskimi izseljenci v Združenih dr^av^h in Kanadi.Večina teh izseljence je iz kra= Dev,ki so bili pod Paveličevo NDH,kjer^so jim ustaše poklali mnoge roja = ke.Dr.Draškovič prejema v glavnem podporo od emigrantov iz Srbi je,"vo3Vo= di" pa iz krajev bivše NDH,Srbov seveda.V osnovi vsi trije stoje "na isti iiuiji"* ta linija ni demokratska.
"Ravnogorci"
Poznamo tri "ravnogorske" organizacije: "Udru^enje boraca Kralj.Jtigo= slovanske vojske ’Dra^a Mihailovič*" pod pređseđništvom generala Dam.jano = vida, "Ravnogorski pokret" sodnika goJeremida in "Ravnogorski pokret" pod polkovnika Ratkovida. Poleg manevriranja z imenom Dra^e Mihailoviča in "brezpogojne vdanosti" kralju Petru, imajo vse tri' skupine isto osnovo. : resolucija kongresa v vasi Ba, januarja 1944. Öetudi je bil ta kongres de jansko sklican v propagandne namene,da bi pariral Titovim "kongresom" v Bihadu in Jajcu, smatrajo ravnogorske organizacije,da so sklepi,sprejeti na teia "kongresu"'obvezni za vse srbske,hrvatske in slovenske politične stranke in skupine,ki se morajo podrediti nekakega vrhovnemu forumu nekak snega "ravnogorskega pokreta". Poleg propagandne vrednosti pa je kongres v vasi Ba hotel pokazati samemu narodu, predvsem srbskemu, da so se "lon= donski političari" pokazali nesposobne in da je edina rešitev v tretje razrednih "politikih",ki niso uspeli leta 1941.pobegniti iz Jugoslavije.
K času okupacije ni bilo v Mihailovi cevem gibanju nobenih "ravno go iških" odborov,pokretov ali podobnega.Beseda ravnogorskj" se sploh ni uporablja la drugod kot za naziv dveh korpusov,torej za izključno vojaške enote.Sam gen.Mihailovid je bil izven strankarske politike in ni nikdar imel namena ustvarjati kakšen "ravnogorski pokret"*
Ta ideja o ustanovitvi ^ravnogorskega pokreta" je nastala v glavah he kih manj pomembnih "politikov",ki so obkrožali Dra^o Mihailoviča in so čo leli ustvariti nekaj,kar bi pariralo Titove "narodno osvobodilne odbore". Prvič se je izraz "Ravnogorski pokret" sicer omenjal na kongresu v vasi Ba, toda ves ta "pokret" s svojo "organizacijo" in "odbori" je ostal sama v glavah "politikov" ali na papirju.
Šele po prihodu v emigracijo (v Eboliju,Italija,nato pa v Nemčiji) je uporaba naziva "ravnogorski" zelo porasla: ravnogorske ideologi ja,ravnogo rski pokret,ravnogorske pismo, ravnogorski borec,ravnogorska zastava,rav= nogorski... itd. Ustvarjen je bil "Glavni odbor Narodnega Ravnagorskega pokreta izven domovine" in bil vsem predstavljen kot del "ravnogorskega pokreta" v celi Jugoslaviji, lejansko pa kakšen ravnogorski pokret v doma vini, razen v glavah posameznikov, sploh ni obstojal, niti ne obstoja danes v "svobodnih srbskih planinah"., Ta "pokret" je produkt emigracije in ■ izraziti predstavnik srbskega militarizma.V njegovih vrstah se v glavnem nahajajo oficirji, ki bi hoteli posnemati Le Uaullea,Pranca ali Perona.
Ko so prišli "ravnogorci" na delo v Vel-Britanijo, je. general, lam j?, no vic pričel z ustanavljanjem svojega "Združenja". To združenje je ravnogor sko, vendar pa ni politično;šteje okoli 4000 članov.Vsekakor predstavlja Številčno najmočnejšo srbsko "jugoslovansko" begunsko organizacijo.Beluge v glavnem na socialnem polju,vendar pa se od časa do časa pokažejo namere "visokih funkcionarjev",da bi vodili nekakšno politiko.
Takoj ob pričetku ustanavljanja "Udručenja" je prišlo do spora z-"Rav nogorskim pokretom",ki je zahteval,da se mu mora "Fdru^enje" podrediti kot. vrhovnemu "političnemu forumu v emigraciji"'. Kasneje se je ta "ravnogor= ski pokret" razdelil na dva "pokreta", ehegs na čelu z g.Jeremidem,druge= ga pa. s .podpolkovnikom Ratkovi dem. Oba "pokreta" štejeta skupaj nekaj nad 100 Članov.Po zatrjevanju obeh se nahaja v planinah v Jugoslaviji pod polkovnik Baloševid, ki bo sodil celotni jugoslovanski emigraci ji.
"Pokret" podpolk.Ratkovida zahteva zdaj,da se mu "Udruženje" generala^ lamjano.vida podredi,dočim "pokret" g-Jeremida čeli sporazum z "Udru^enjem ih je v načrtu o stvaritev nekakšne "višje" ravnogorske organizacije,ki- bi ji načeloval event-gen-Damijanovic ali pa bivši predsednik uradniške vlade. g.Bočidar Purid. Ker pa je večina članov "Udručenja" proti vmešavanju • v politiko in proti sporazumu z nozntnima "pokretoma" bodisi g.Jeremida ali pa .ppolk .Ratkovida, se zdaj Širi glas, da "čeli kralj ta -sporazum" in da "kralj čeli,da se vsi ravnogorci zedinijo".
• Večje število jugosl egeneralov z mnogimi častniki se_osnovno razlikujejo od "ra vnogor cev" in vel e sr oo v; nočejo se bavitj/s politiko in si delati politični kapital iz tega,kar jim je bila dolčnost kot vojakom,da dela j0. _ yse te velesrbske in ravnogorske organizacije bi se verjetno ob pre nehanju emigracije razšle;toda zdaj znatno motijo konsolidacijo_s-h-s eri gracije;toda tudi neaktivnost demokratskega dela srbske emigracij e, ki sestavlja veliko večino srbskih beguncev,omogoča čivljenje tem ekstremom. _ Ob ustanovitvi avtoritativnega demokratičnega jugo sl.predstavništva v emigraciji bi te skupine precej in hitro zgubile na moči.To zlasti,ker večina srbskih beguncev ni organizirana v nobeni obstoječi organizaciji.In v tej večini je mnogo zdravega demokratičnega elementa.
Cr: -r-,	_
KTjI C IT?!(tLAVA
Str. 5.
"REKA, TRST, GORICA..."
London,10.septembra.(Od nagega dopisnika)
Nenavaden odmev je y brl'tanski javnosti imela smrt deve'tinsedemdeset= letnega divjega italijanskega zun-anjega ministra grofa Carle Sforze, či = gar ime je tako tesno povezano z usodno mirovno pogodbo v Rapallu,ki je prepustila Italiji nad 600.000 Slovencev in Hrvatov.
Grof Sforza je bil ob izbruhu prve svetovne vojne italijanski poslanik
v	Beogradu;kasneje se je umaknil s srbsko vlado na otok Krf. Po končani vojni je postal v Nittijevi vladi podtajnik zun.ministrstva,v Giolittije=
vi	vladi (192o-2l) pa zunanji minister. Kot ambasador v Parizu je obsojal
Mussolinijev "pohod na H-im" leta 1922 oktobra meseca.Bil je odpoklican,ne kaj let deloval kot senator v opoziciji,1928 pa od^el v emigracijo na Za= Pad. Pridno je sodeloval v svetovnih časopisih,tudi angleških,dasi tedaj h.pr. Anglija ni imela razumevanja zanj, vsaj uradni krogi ne. Kot prvak združenj "Svobodne Italije" se je 1943 vrnil v domovino, sodeloval v vla = dah Badoglia in Bonomija,vendar pa na zahtevo britanske vlade vse do pod= Piša mirovne pogodbe(10.febr.1947) ni postal zunanji minister, ker se Ve= lika Britanija vsaj v začetku ni strinjala s Sforzino republikansko poli= tiko. Potem si je prizadeval za širokogrudnim tolmačenjem mirovne pogod= de,stremel za njeno revizijo in za sporazumom z Jugoslavijo glede Trsta. Bred volitvami 1948 je uspel prepričati tri zapadne zunanje ministre,da so v tristranski izjavi SO.m.^rca 1948 obljubili vrnitev Svobodnega tršač = kega ozemlja Italiji. Sforzin največji uspeh je bil brez dvoma,ko je Italija postala enakopravna članica atlantske skupnosti narodov.	>
Ur ;•
Odmev v tisku
liberalni MANCHESTER GUARDIAN,čigar dopisnik je bil grof Sforza v ča= su begunstva, je zapisal, 'da je bilo malo Italijanov, ki bi bili "bolj.u= sposobij eni za urejanje vseh tistih težavnih vprašanj,ki se dvigajo iz'ja Iranskih pečin in malo je bilo tako prizadevnih,da bi napravili iz svojih sonarodnjakov dobre Evropejce". Konservativni DAILY TELEGRAPH- je ugotav = 1jal, da se je "köt'zunanji minister v letih 192o-21 pogajal in podpisal Pogodbo v Rapallu, s katero se je Itolij^ odrekla vsem- nadaljnim zahtevam do Jugoslavije in zavarovala Reko". 0 Rapallu je MANCHESTER;GUARDIAN pi = Sal, da je grof Sforza "ustvaril razumen sporazum med Italijo in Jugosls= vijo", "četudi so ga kritizirali, da tedaj ni obveš^l o poteku italijanske §a parlamenta.Sporazum- je bil uspeh za pomirljivo diplomacijojni bila napaka grofa Sforže,če je kasnejša opustitev te politike rodila sadove,ki zdaj razdvajajo obe drčavlc"
Govorilo se je,da je slabo zdravje povzročilo,da je grof -Sforza odšel iž zunanjega ministrstva V juliju 1951.Dejansko pa je bil prisiljen demi-sionirati, ker se je dvigala proti njemu močn^ kampanja, ki mu .je, po bese-dah neodvisnega TIMESA "zameriln,d-’ ni. zadovoljil nacionalističnega ražpo Bo* en j a z brezkompromisnimi zahtevami po vrnitvi Trsta in kolonij":.
Takole komentira turinski konservativni GA ZETTA DEL P0P0LÖ Sforzino Surmnjo politiko v letih 1947-51: "Nesporno napako je storil s tem,da je sebe in druge varal glede Anglije,Brenclje in Jugoslavije,;in glede same Namisli Evrope; s tem je ohrabril prekomerni optimizem in verjetje,da imo 3’o mnogi od teh tujcev toliko časti in dobrih namenov, kolikor jih je imel sdm." List spominja na pridevke "izdajalec" in "popustijivec",ki .jih jej' J-of Sforza prejel vsled svoje, jadranske politike popuščanja;-1920-21’do ^ugojslavije. - Libemlna 'L4 S.TAMPA je pisala, da so "naši kratkovidni :ia cionalisti nazivali grofa Sforzo za ’ popusti ji vco’, jugoslovanski šovinist'. Ba z,a. ’ imperialista’...'Vsi so ga preganjali, malokateri razumeli..."
Sforza o Rapallu
V1 knjigi "Stvaritelji sodobne Evrope",ki jo je izdal 1930.1eta,je sam °pisal razgovore v Rapallu. "Jugoslovani so se dolgo časa upirali mojim Zahtevam;tečko jim je bilo prepustiti nam pol milijona Slovanov,dasi sem Biti govoril, da nismo mi krivi, če bivajo n^ naši strani Alp. ".'Ko so nekoč Prišli razgovori do viška napetosti, jim je očital,da "ne^a^ejo' pri izpol= ^jevanju svojih državljanskih .dolžnosti one zrelosti,kot so jo pokazali ^ bojnem polju.Rekel sem jim: Veste,da je predlagana pogodba,ki Vam jo skupaj nudim z diplomatsko zvezo,za vas spre jemljiva,vendar se bojite be= °g^ajskih in zagrebških šovinistov, bo ji te se za svojio pril jubl jenost ,Po = Siejte mene! Ali si nisem mar v svesti,da upropaščam svojo popularnost? -ripravljen sem izpostaviti se nepriljubljenosti in sovraštvu,le da služim Bjoristim svoje domovine .Rečem vam: vest vas bo pekla,ko se boste vrnili v Beograd." Kasneje omenja grof Sforža pogajanja glede Zadra,"tega popolno=
mg italijanskega mesta v Dalmaciji".Pi*e,đa mu je Mussolini,ravnatelj li= sta IL POPOLO D’ITALIA v dolgem razgovoru v Sforzinem ministrstva svetoval ustanovitev "neodvisnega Zadra" z italijanskim diplomatskim predštavništrom Toda Vesnić se je upiral odstopitvi Zadra in je naslovil Torzojavko premier ju Giolittiju,kjer je obrazložil svoje stalile.Giolitti je odgovoril Šfor zi,"naj se ne prekinjajo razgovori zaradi Zadra. Toda njegov odgovor jepri spel,ko so Jugoslovani začeli popušča ti.Sakrat sem storil nekaj,kar se mi je zdelo, da. mi narekuj e. dol^nost:. rekel sem Jugoslovanom, da se'Giolitti po polnoma strinja, z mojim stališčem." Sforza pravi,da se je glede Zadra "bal da bi mogli biti dobri italijansko-jugoslovanski odnosi, (potrebni Italijan ski politični in gospodarski ekspanziji proti vzhodu) onemogočeni ali ogro ženi,če bi hotel mladi in bojeviti jugoslovanski narod-v narodnostni vroči ci ’denacionalizirati’Zader. Ko sem si priboril to medto,je Giolitti pri= spel v Rapallo in se mi smejoč zahvalil, da sem tako dobro 'popravil’ njeg)V nejasni brzojav. 12.novembra je bila rapallska pogodba podpisana.Z njim je Italija dobila na Alpah boljšo mejo,kot so jo imeli Rimljani,vso Istro,oto ka ©res in Lušinj ter Zader in neodvisnost Reke,.* Moralno je predstavija= la ta pogodba prvi povojni mir,napravljen po svobodnem pristanku in s tem ustvarila ozračje za nova plodonosna sporazumevanja."
ŠTEVENSOKOVA RAZÖLEMBA PATRIOTIZMA
V New Torku je dva dni za republikancem Eisenhowerjem (E2 100) govoril Ameriški Legiji demokratski predsedniški kandidat guverner Stevenson,ki je označil komunizem kot grc&jivo nevarnost, zadavijenje posameznika in^smrt za dušo. - Govoril je o obrambni pripravljenosti in "drugih,celo težjih na logeh,ki jih ne smemo zanemariti." Iz moči izhaja odgovornost.Velika_nalo= ga ZDA je, da svojo moč previdno uporabijo za "povzdigo svobode,pravice in miru na svetu". V tej zvezi pomeni patriotizem občutek narodne odgovorno^ sti,ki bo Ameriki omogočila,da ostane gospodarica svoje moči.Patriotizem ne pomeni kratkih izbruhov čustev,ampak mirno in stalno posvetitev živi jen ske dobe. "Mnogokrat se je lažje boriti za principe kot pa živeti po njih. Pravi patriotizem je osnovan na strpnosti in veliki.meri ponižnosti .Kajti v nasprotnem primeru je patriotizem lahko "zadnje pribežališče barab."Sta= ra in-grda zvijača je udariti svobodo duha s pestjo patriotizma. Kadar^A = merikanec pravi,da ljubi domovino,ne misli samo na hribe^in planjavejfflisli na "notranjo luČ,v kateri živi svoboda in v kateri more človek dihati s ^ spoštovanjem samega sebe...Patriotizem ni strah pred cem;je ljubezen do ee sa. In povem vam,da patriotizem ,pri nas ni sovraštvo Rusije;je ljubezen do te republike,je ljubezen do ideala svobode za človeka in duha,v kateri je bil rojen in kateri je ta republika posvečena.
Eisenhowerjeva "nepremišljena sugestija osvobojevalne vojne,ki je pre strašila vse razen Rusov",kakor se je izrazil g.Stevenson,je vzbudila "i= vahne opazke.Zobe je v resnici pokazal šele g.J.Poster Dulles,ki utegne biti republikanski zunanji minister,rekoč,da more komunistično napadalncst ustaviti le razkroj odznotraj ali strašen neposreden spopad.Razkroj more= jo povzročiti odporniška gibanja,podpirana od zunaj.	v .
Predsednik Truman ga je zavrnil,da bi poskus osvoboj©Vanja zasu-njemh narodov ob tem času prav lahko pomenil izpremembo teh dežel v atomska bo= jišča. "Nič bi ne bilo slabšega kot vzbujati lažna upanja.v vzhodni^nvro^ pi." Za pomoč ljudem, katerih usoda je ena najstrašnejših;.: tragedij človeš tva, je naštel vrsto načinov, v katerih se strinja z republikanci;kot zad^ njega je omenil pomoč "edini državi,kateri je do danes uspelo uiti iz sovjetskega prijema". G.Dulles je potem zatrdil,da je nešteto miroljubnih na činov,da se sateliti osvobode Moskve; "to je bilo pokazano v Jugoslaviji.
NEW YORK TIMES je že spočetka pripominjal,da "komunistični carji" n© bodo napačno tolmačili Eisenhowerjevega govora,ker vedo,da Amerikanci še zdavnaj ne mislijo izzivati' vojne, "po kateri ne utegne ostati ničesar za osvoboditev." G.Eisenhower je nato tudi sam izjavil,da zagovarja samo i*1
izključno mirna sredstva.	v .	.
Kar je spočetka izgledalo kot strankarski prepir za osvobojevanje ali za zadrževanje, se je razblinilo v nič. V zunanji politiki sta si oba. kaH didata podobna.Poleg različnih osebnosti je glavna razlika v notranjih vprašanjih, kjer Eisenhower zagovarja korenito spremembo,Stevenson pa le "osvežitev" sedanje vlade.	_____
'Douglas Hvde,nekdanji novičarski urednik londonskega DAILY WORKERJA, sedanji sodelavec CATHOLIC HERALDA, je obiskal Vatikan,kjer pripravljajo TVTPvnHa in natis njegove knjige "VERJEL SEM" v 72 jezik&uBivšega komunij
HLADITA VOJDA V ZRAKU
Podajamo izčrpen izvleček iz. poročila o RADIU S7UB0DNA ETROPA, ki ga' 3Ö objavi-1 MANCHESTER GUARDIAN:
RADIO: SVOBODRA EVROPA, ki ga vzdržuje Narodni odlor za svoloodno Evro= po v Ameriki (NORE),je pričel s svojim delom 4.julija 1950 kot neodvisna in izvenvladna organizacija v New Yorku. Program,iz radio oddajne postaje v Frankfurtu, je dnevno zaolosegel v polurnih oddajah za Češkoslovaško,M&= dšarskOjPoljsko,Bolgari jo,Rumunijo in Alhanijo.Od prve napovedi - "Sukaj . RADIO SVOBODNA EVROPA - glas svohodne Češkoslovaške" - je pričela organi= zacija ustanavljati mre^o oddajnih postaj,dopisnikov in radijskih prislu= škovalcev po celi zapadni Evropi.Ko so spomladi lansko leto dogradili no= vo centralo v Muenchenu,so se od tam pričele l.maja 1951 radijske oddaje za Češkoslovaško. 6.oktohra je sledila oddaja za Madžarsko in %Dia ja. letos za Poljsko. Vzporedni evropski center - predvidoma v Atenah ali Carigradu - je v načrtu za oddaje Bolgariji in Rumuniji.
Razlika v radijskih oddajah - ^ BBC ali Ulasu Amerike je V tem,da RSE predstavlja popolen protiutež Radiu Praga,Budimpešta ali Varšava.Tako se prične češkoslovaški program zjutraj odpetih in traja do.1.ponoči;vsehu= je pa novice,predavanja,,komentarje na češke odda j e,politična naznanila, godho,dramo,šport,posehnosti za mladino,otroke,čenske,kmete, delavce itd. Madžarski program traja devetnajst ur dnevno,poljski pa dvanajst. Del pro grama obsegajo ponovitve prejšnjih oddaj,da tako nadoknadijo izgubo,ng= stalo vsled motenj,ki so usmerjene na RADIO SVOBODNA' EVROPA iz dvanajstih vzhodnih mest,verjetno v Sovjetski zvezi.RSE si pomaga tako,da takoj me = nja frekvence,kakor hitro ugotovi motnje;pri tem uporablja oddajnike v Muenchenu, Frankfurtu,Mannheimu in Lizboni.Združene države, pod čije "zasta vo" oddaja RSE, namreč njsopodpisnica Kopenhagenskega sporazuma (o radi j, dolžinah),zato tehnično vzeto igrajo vlogo "zračnega roparja".
155-kilovatni oddajnik na srednjih valovih pri Muenchenu je najmočnejša radio oddajna postaja v Evropi in trikrat močnejša kot.katerakoL. Postaja v USA. Tudi mora biti. Da bi mogla tekmovati s komunističnimi mot hjami, j e treba denarja,da bodo'z naraščanjem motenj gradili nove oddajr.i= ke. Kampanja,ki jo je lani v to namen začel NCSE je vrgla tri milijone, do lariev, do letošnje jeseni pa nameravajo zbrati še štiri nove milijone, ■
RSE ima zanesljiv in učinkovit štab za vse tri "narodne" programe iz Muenchena.Doleg osnovnega štaba €00 Nemcev je zaposlenih še 200 Čehov m Slovakov,100 Madžarov in 70 Poljakov.Tak štab je potreben,da je mp-no iz= Valeti poln dnevni program v treh jezikih. Člani štaba pišejo lastna ster^p ta in ne prejemajo nobenih delovnih navodil od ameriškega.koordinacijsKe= ga štaba.Glavno smer razpravljajo na rednih konferencah, kjer se izglaclijo
manjše razlike v mnenju,	T '	, r, ^
"Vse politične oddaje imajo edini namen - ohraniti narode vzhodne Evrope dobro poučene,kaj se dogaja v njihovih dečelah in drugod... Delamo za osvoboditev teh narodov,dokler ne bodo osvobojeni» je dejal evropski gl.ravnatelj g.Richard Condon.RSE se skuša izogibati spornim političnim vprašanjem kot je nipr.bodočnost Sudetov;tudi ne hrabri vzhodnih Evropcev, naj beče na zapad ali pa podvzemajo sabotažna dejanja.	.	.
Posebna skrb je posvečena pobijanju komunističnih lazi.V eni uri o -govorijo vsaki va^ni izjavi iz Vzhodne Evrope.Objavi ja jo imena in naslove preverjenih komunističnih obveščevalcev.Zanimivo je,da je RSE oddajal vest o Zatopkovi maratonski zmagi v Helsinkih.deset minut po tekmi,docim je praški Radio oddajal vest šele uro kasneje.Komentar na govor Višinskega v
Parizu je RSE; oddajal deset ur pred moskovsko	:l-n4.osemnxi;]?ti^r+?r^
oddajo Radia Budimpešta.Hitro dobiva jo.komunistične liste;pra~ki listi pn spejo po tajnem kanalu v studio še isti dan,	,	_	. .	,	, .
^ Mnoga dejstva govore, da je oddajanje učinkovito:	J1
deš el pripoveduj ejo,da število poslušalcev narašča.m a j	n ^	.
Priljubljena postaja;v Češkoslovaški se ustanavljajo tajni poslušalski krotki",ki razširjajo točne novice;pisma iz vzhodne Evrope odobravajo te "nacionalne" oddaje.Celo vzhodnoevropske radijske postaje so začele.posne mati RSE vzhodni tisk pa je začel ostro gonjonproti tej organizacijit 1 Žpad? in SiSiplomatske note od češkoslovaške in Madžarske Združenim.dr ^ avam dokazuj e jo,da tam jemljejo stvar zelo resno.Samo osebje mnenja da bi^duhovni odpor proti komunizmu v njihovih deželah plahnel RADIA SVOBODNA EVROPA ter da je vzdrževanje s''nbo-de mišljenja na ta^c način prav tako važno kot vežbanje čet za zapadno obrambo.
S tr .8
KLIO TRIGLAVA
Štev.101
Javno mnenje
.Alternativa .-d,urednik! Strinjam se z g.i,'arkašem(KT 100), da Je v emigra ciji mogoče ustanoviti le predstav ništvo,katero M ponazarjalo monocefc alternative Titu.Nisem Ml jasen(KT 99),da predlagam izraz "zamena" le v nadomestilo izraza "alternativa". Prava zamena za Tita,t.j.titovske= ga komunističnega nasilja,je v res niči samo demokratičen red in ne nova diktatura.Kajti hudo zamenja= ti s slabim pač ni nobena zamene." Tudi v demokratičnem redu ni va*'na le stranka .na vladi,temveč tudi ti sta v opoziciji in mesta se menja= vajo,kakor odločajo ljudje na volit vah.Prazno bi torej bilo govorje= nje,katera stranka naj zamenja Ti=' ta in nesmiselna je v emigraciji rivaliteta med strankami.Sovražnik jeeden: nasilje; zdravilo je eno: svoboda; .pot v bodočnosti je enaka za- vse: v demokraciji,::., -	M.T.
Osvobojevanje.- d.urednikIV današ= njem bo ju:međ komunizmom in demo =. kracijo sem'pristaš ..principa upora be fizične sile.Do besedi, pisanih aH ustmenih,sem zelo nezaupljiv.Da našnji spor‘bo končala le nova voj na-ali pa serija revolucij - ali komunističnih v svobodnem svetu,a= li pa demokratičnih v satelitskih de^elah-in Sovjetiji. Vojna z ide= jami,brez obzira kako uspešna in koristna„je, ^staneza sedaj v dru = gotni vlogi.	y.K.
Zadrževanje. - G.urednikIDanes ni osvobodilnih vojn,ampak.le uniče = valne vojne.Poglej te kaj se.godi na Koreji: .Amerikanci izgubljajo Mv= 1 j enj e za obrambo pokvarj enega.re= žima Syngmana Rheeja.-Ali naj bi po žgali in razbili Evropo zato,da pri. dejo na oblast podobni reakcionar= ji?Kaj je boljše:toliko milijonov nesvobodnih ljudi ali toliko mili= jonov mrličev?Mislimo na to,da bo naš narod med mrliči.	S.C.
CVETKE- IZ DOMAČIH IN TUJIH; LOGOV "Naj£rej_svobodaJ-zbor_v_MaJches_-teUj.
;+ "...Gledališka sekcija kulturno prosvetne grupe SO Anglije v narod nih noš a Ji, ... je izvedla svoje toe= ke tako uspešno,da je po splošni o ceni zavzela drugo mesto ( za TJkra= j inči) 'J RA VNO GOR SKI BORA C, julij 1952.
+ "Prava sramota je bilo petje srbskega zbora, ki je kot slabo navit gramofon odpel dve koračnici.Za e= no si je izposodil in izpridil na= pev »Delaj,delaj,dekle pušeljcV'
KLIC TRIGLAVA,7.julija 1952.
Nacionalizem,-G.urednik!Pismu g.S. A . (.KT 100), da je bližji pošten Ki= ta j ec kot komunist Slovenec, ne bi mogel teoretično oporekati.Praktič no pa je na Tržaškem tako razpolo= ženje,da bi se proti Italijanom ve zali ne samo s Titovci ampak s 'ko= merkolijsamo da ne bi spe-t prišli pod I tali jo.Po vseh zatiranjih po prvi svetovni vojni to ni nič čud= nega.Ali mislite,da. bi- šel dr.Agne letto o Vel.noči s Titevci v Lon = don,če ne bi bil narod tako razbur jen,da bi vsako „odlašanje skoraj obdol^il za prodajanje Trsta Itali ji?	K.
+ V Zapadni Nemčiji se je sestal gen.polkovnik Peko Dapčevič, namest načelnika gen.štaba z maršalom Sir W.Slimom,načelnik britanskega impe rialnega štaba.Dogovorila sta se o vežbanju jugoslovanskih častnikov v Veliki Britaniji.
+ 15.septembra odide jugoslovansko vojaško odposlanstvo: na krožno '.po= tovanje po.Grči ji in Turčiji.Dele= gači jo bo vodil gen. polkovnik P'av= le Jakšid,poveljnik beograjskega v vo j°škega.okroT ja.
+ Poleg obiska brit.zun.ministra g. Edena namerava posetiti Jugoslavi= jo tudi general Sir Robertson,bri= tonski poveljnik za ''Srednji vzhod. Napovedan je tudi obisk 'admirala Carneya,povejlnika sredozemskega odseka voj.organizacije Atlantske= ga p^kta.
+ -Na Donavi se je potopila prevoz= na potniška ladjica med'Beogradom in Zemunom.Utonilo je 90 ljudi.
+ Bivši britanski levičarski posla nec Kony Zilliacus je pri založbi Michael Joseph izdal knjigo "Tito of Tugo sla via "-.
+ "Most treh pri j atel jev",kot ga je imenoval maršal Sir.W.Slim, so zgrdaili preko Mure pri Radgoni ju go slovanski in avstrijski gradbeni ki ter britanski vojaki.Pri otvoritvi, ki je sledila zaključku raz govorov med Jugoslavijo- in Avstri^ jo glede lahkega obmejnega prometa, je bil poleg maršala Slima navzoč kancler dr.Figi in jugoslovanski oblastniki.
= ,KLIC -TRIGLAVA ="
Letna naročnina 24-/-, četrtletna 6/ Za inozemstvo odgovarjajoča vsota s posebnim doplačilom za dostavo z 1© talom.