{ Proletarci vseh dežel,združite se! . ■ ■ MINUS IS" C V VAŠEM HLADILNIKU? NE! Temveč v najnovejšem izdelku LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV LTH KONZERVATORJU SGH-110 11 .‘rv&i DELAVSKA ENOTNOST E SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS: VI. kongres ZSJ pomeni zmago samoupravnih koncepcij Predkongresna dejavnost bo v znamenju konkretiziranja kongresnih dokumentov, ki odpirajo pot samoupravnega reševanja naših problemov 6 Zavrnjene Viekatere določbe predloga zakona o dohodku ® Ni potrebe za spremembo že sprejetih stališč glede revizije TZDR 20. JULIJA 1968 Št. 29, leto XXVI. Po razpravi o pokongresni dejavnosti slovenskih sindikatov se je predsedstvo RS ZSS na seji minulo sredo odločilo, da mora vsa dejavnost temeljiti — Mislim, da je vaše stanje kritično in da bo potrebna majhna operacija. Pridite spet spomladi. I na dokumentih. VI. kongresa ZSJ in na njihovi konkretizaciji na vseh ravneh sindikalnega delovanja. Ko je na začetku seje govoril o najvažnejših značilnostih kongresa, je predsednik RS ZSS Tone Kropušek poudaril, da je VI. kongres ZSJ politično popolnoma uspel in da je poseben pomen njegovih dokumentov — ki so edina realna osnova za ocenjevanje kongresa — v tem, da so bili dokončno oblikovani na samem kongresu. To se je zgodilo v pogosto kar burno razgibani medsebojni konfrontaciji stališč, v kateri je zmagala politika družbene in gospodarske reforme ter nadaljnjega razvoja vseh celic naše samoupravne družbe, kar je v popolnem soglasju tudi s »Smernicami« predsedstva in IK CK ZKJ. O RAZLIČNIH TENDENCAH NA KONGRESU Kljub temu, da je na kongresu zmagala politika reforme in nadaljnjega razvoja našega samoupravnega sistema, vseeno ne smemo prezreti, da so v sindikalnih vrstah še vedno nekatere tendence, ki so prišle do izraza tudi na samem kongresu. To so tendence zanikovanja načela nagrajevanja po delu, ki se zavzemajo za nekakšna povprečja za vse, ne glede na de- ^-ab letni oddih gozdnih delavcev v JURŠCAH Tokrat niso več popustili Juršče so majhna vas na kraškem svetu, kjer še ob dobri letini kamenje najbolje obrodi. Zato so vaščani večinoma gozdni delavci. Potrpežljivi in skromni, kakor gozdovi, v katerih puščajo svojo mladost. Kakor partizani, k' so v Jurščah vedno našli gostoljubne zaveznike. Krivic so Jurščani navajeni. Toda ko mera prekipi, ko °iJ vsakem kozarcu vina, ob vsakem srečanju nanese be-Seda nanje, tudi oni ne vzdržijo več. ^fru't?rSanov in družbeno-poli- Prošnja, ne pritožba ka;*yrsta nepravilnosti se že ne-^ vleče v našem podjet-ci v s? zapisali ti gozdni delav-višjaPismu’ naslovljenem nanaj-stav P°litična in upravna pred-SestaV'Va V na®i republiki. »Na lih T^ih smo opozarjali nanje, Cerr.p°Ve Toda Jurščani pravijo: »Če nam dokažejo, da.smo. letve in verige iz malomarnosti pokvarili, naj nam desetkrat več zaračunajo, kakor piše v pravil- (Nadaljevanje na 10. strani) lovne rezultate. To so dalje tendence po preveliki potrošnji, ki ne upoštevajo naših realnih možnosti za zadovoljevanje različnih vrst potrošnje.. Omeniti velja vsekakor tildi tendence, naj bi vse našfe probleme razreševali predvsem na ravni federacije, z državno zakonodajo, ne upoštevajoč pri tem vse ostale samoupravne strukture naše družbe. Tem težnjam so se na kongresu zoperstavili — . m tudi premočno zmagali — koncepti, ki odločno podpirajo nadaljnji razvoj ekonomskih zakonitosti v gospodarstvu, ki povzročajo diferenciacijo in selekcijo in za katere smo se zavestno opredelili. Zmagali so koncepti nagrajevanja po delu, zavržena so bila povprečja na vseh tistih področjih, kjer morajo priti do polne veljave zakonitosti ekonomike. In dalje — zmagali so koncepti polnega zaupanja v samoupravno strukturo in v samoupravni mehanizem naše družbe — od ravni delovne organizacije pa do ravni federacije. Vzdušje, "ki je rodilo težnje, ki so na kongresu doživele svoj polom — je nadaljeval Tone Kropušek — pa v nekaterih okoljih vseeno prevladuje še naprej. S tem vzdušjem moramo računati in se proti njemu boriti tako, da upoštevamo naše materialne možnosti in da na tej osnovi mobiliziramo naše članstvo, kadar določamo našo politiko " in kadar sprejemamo naše delovne . programe. To vzdušje je ponekod mnogo slabše, kot pa so pokazatelji o materialnih rezultatih reforme, politično razpoloženje v nekaterih okoljih pa ne sledi rezultatom, ki nas spodbujajo, da vztrajamo pri . uresničevanju družbene in gospodarske reforme. Zato je nujno, da tudi v sindikatih analiziramo idejnopolitična vprašanja v naši organizaciji, saj ni dvoma, da nerealno potrošniško atmosfero spodbujajo tudi nekateri sindikalni forumi. V tem cilju pripravljajo plenum Sveta ZSJ, na katerem bo podana analiza idejno-p.olitičnega položaja v sindikatih. V AKCIJSKI PROGRAM JE POTREBNO VNESTI NALOGE VI. KONGRESA Predsedstvo je sprejelo oceno VI. kongresa ZSJ, ki jo je podal Tone Kropušek, in skfe-. nilo, da se,v akcijski program slovenskih sindikatov , vnesejo konkretne naloge, ki- slede iz kongresnih dokumentov. Predsedstvo je sklenilo, da se določijo problemi, katerih pot razreševanja je začrtal kongres, in da se hkrati opravi "analiza kako izpolnjujemo naloge, ki smo si jih letos že zastavili 'z akcijskim programom:. to se bo zgodilo na plenumu RS ZSS, ki 1 (Nadaljevanje na 2. strani) sram PTUJSKI SINDIKALNI DELAVCI PRAVIJO: Dosledno izpolnimo sklepe kongresa Šesti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, njegovi zaključki, resolucije, govor predsednika republike Tita in predsednika Sveta ZSJ Dušana Petroviča doživljajo v javnosti glasna odobravanja. Neredko pa je slišati bojazen, ali bomo v sindikatih sposobni vsa pozitivna stališča kongresa tudi uresničiti. Enako vprašanje smo pred nedavnim ponovili nekaterim ptujskim sindikalnim delavcem. V sproščenem pomenku so člani občinskega sindikalnega sveta in člani sindikalnih organizacij in delovnih kolektivov povedali, kakšen delež nalog, ki jih je postavil kongres, so povzeli za svoj delovni načrt v naslednjem obdobju. .Stališče ptuiških Sindikatov je izrekel Feliks Bagar, podpredsednik občinskega sindikalnega sveta: »Občinska sindikalna vodstva v Ptuju in članstvo vztrajajo, da si morajo vsi delegati kongresa in vsa sindikalna vodstva ;v Sloveniji na vseh ravneh odločno, enotno in dosledno prizadevati za uresničitev resolucij in sklepov VI. kongresa ZSJ. Članstvo je proti temu, da bi stališča kongresa sedaj spreminjali. ali pa dopuščali možnosti, da bi posamezna sindikalna vodstva mimo sindikalnega član-(Nadaljevanje na 4. strani) ^^^^^/WWS^AAAA^^A/VSAAAAAA/VWVWVV'/yWVWWVWSAA. JAVOK' •• < Garnitura »PINUS« Kavč »PlNUŠ« s predalom Mere: 2000 x 900 x 600 Fotelj »Pl NUŠ« Miza klubska M-78/F Mere: 900 x 500 x 500 »PINUS« equipment Couch »PINUS« wlth drawer Dlmensions: 2000 x 900 x 600 armchair »PINUS« Club table M-78/F Dlmensions: 900 x 500 x 500 javor lesna Industrija pivka Slovenija — Jugoslavija Telefon: Phone: 067/75 010 Telegram: Javor Pivka Telex: 34137-VU Kolektiv podjetja »JAVOR« čestita vsem dr-žavljanom ob dnevu vstaj*e slovenskega naroda REZERVIRANI STOLPEC Jože Cegnar predsednik IO sindikalne organizacije v Celjskem tisku: ♦ Kakšne pogoje imajo člani vašega kolektiva za letni oddih? Pred sedmimi leti smo zelo ugodno kupili počitniški dom s 34 ležišči na Velikem Lošinju. Obnovili smo ga in poskrbeli za primerno udobje. Ob izmenah imamo tudi organizirane prevoze z avtobusi." Letovanje regresiramo posredno: cena za oskrbni dan je 14 N-din za člana kolektiva in 10 N-din, če so dohodki na družinskega člana manjši od 400 N-din na mesec. Tako regresiramo iz skupnih sredstev vsak oskrbni dan z 10 N-din. Ni nujno, da letujejo naši delavci v domačem počitniškem domu. Ne glede na to, kje letujejo, samo da prinesejo ustrezno potrdilo, dobijo 10 N-din regresa na oskrbni dan. Enaki pogoji veljajo za nepreskrbljene družinske člane. Naši učenci, ki so zaključili šolsko leto vsaj s pravdobnim uspehom, letujejo brezplačno, z dobrim uspehom pa plačajo polovično ceno 5,50 N-din. Upokojence smo v pogojih izenačili s člani kolektiva. Razdelili smo pa tudi nadomestilo za nekdanjo K-15 vozovnico, vsakomur po 140 N-din, Za večji del ugodnosti se lahko zahvalimo turistični dejavnosti. Sklenili smo aranžmaje z neko švicarsko organizacijo, podobno našim tabornikom. Vse razpoložljive zmogljivosti, zlasti pred in po sezoni odstopimo njim. Za penzion nam plačajo 37 novih dinarjev. Jože Kaplan predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije tovarne »Šumi«, Ljubljana: 9 Kako ste v vašem podjetju letos poskrbeli za dopuste? Po pravici povedano — slabša je kot lani! Naš počitniški dom v Bašaniji je sicer zaseden, toda ljudje se raje odločajo za krajša letovanja, čeprav penzionska oskrba ni draga: 23 novih"; dinarjev za člane kolektiva in 29 N-din za druge goste. Vzrok za to po mojem tiči v tem, da letos nismo mogli razdeliti, regresov oziroma nadomestil za K-15. Čeprav smo našim ljudem podrobno razložiti, zakaj ne more biti tako kot prejšnja leta, in, čeprav je jasno, , da regresi bremenijo sklad osebnih dohodkov, mnogi vseeno godrnjajo, toda pomoči ni! Čeprav nam primanjkuje denarja, smo pa vendarle zadržali tradicijo, da pošljemo na brezplačno preventivno okrevanje tiste člane kolektiva, ki jim je počitek nujno potreben, vendar si ga za svoj denar ne bi mogli privoščiti. Na račun podjetja, sindikalne podružnice in v kombinaciji s socialnim zavarovanjem bo tako letos letovalo deset naših delavcev. Nekateri si že nabirajo novih moči, drugi pa bodo odšli na okrevanje v začetku septembra. VI. kongres ZSJ pomeni zmago samoupravnih koncepcij (Nadaljevanje s 1. strani) bo v začetku jeseni. Do 20. septembra letos mora biti izdelan tudi osnutek Statuta ZSS, o katerem bo najprej razpravljalo predsedstvo republiškega sveta, nato pa bo dan v javno razpravo. Predsedstvo je dalje sklenilo, da se morajo do jeseni proučiti tudi metode dela republiškega sveta, njegovih strokovnih služb in administracije, prav tako jeseni pa bo predsedstvo razpravljalo o tem, kakšni so rezultati deljenega delovnega časa. Na podlagi te razprave bo predsedstvo zavzelo tudi svoje stališče do tega vprašanja. Kar zadeva izpolnjevanje nalog VI. kongresa ZSJ, je predsedstvo največ razpravljalo o politični odločitvi kongresa, da se skrajša delovna doba za upokojitev. Predsedstvo je zavzelo stališče, da je to sicer zelo komplicirano in kompleksno vprašanje, za katerega proučitev še nimamo potrebnih podatkov — zaradi česar moramo postaviti vprašanje odgovornosti pristojnih služb — da pa vse to ne pomeni, da lahko razpravljamo o tem, ali sprejemamo to politično odločitev kongresa ali ne. Za to odločitev kongresa so glasovali tudi slovenski delegati, in čeprav ima Slovenija v tem pogledu večje probleme kot druge republike, tudi ža slovenske sindikate velja naloga, da se zavzemajo za skrajšanje delovne dobe za upokojitev. Zato se bodo slovenski sindikati zavzemali za takšen sistem pokojninskega zavarovanja, ki bo omogočil vsem, ki to želijo, da gredo v pokoj s 35 oziroma 30 leti delovne dobe za ženske, ki pa bo hkrati spodbujal zaposlene k daljšemu delovnemu stažu. Skrajšana delovna doba naj bi bila zakonska možnost, ne pa zakonska obveznost, višina pokojnin na podlagi skrajšanega delovnega staža pa bo pač odvisna od naših materialnih možnosti. Pristojne službe v Sloveniji bodo imele do jeseni zbrane že vse potrebne podatke o posledicah in možnostih skrajšanja delovne dobe za upokojitev ln tedaj bo možna tudi široka, argumentirana javna razprava o tem vprašanju, na podlagi katere bo možno tudi kvalificirano opredeljevanje glede pokojnin. ČUDNE METODE ZVEZNEGA SVETA ZA DELO V nadaljevanju svojega dela je predsedstvo ugotovilo, da nekatera določila predloga zakona o delitvi dohodka niso v skladu s kongresno resolucijo o pogojih gospodarjenja in o delitvi dohodka. To velja, na primer, za določilo, ki predvideva možnost, da tiste organizacije, ki zaradi izgub ne morejo izplačati niti minimalnih osebnih dohodkov, ne plačajo prispevkov proračunom. Kongres ni podprl obstoja tistih delovnih organizacij, ki svojim delavcem ne morejo zagotoviti niti minimalnih osebnih dohodkov. Predsedstvo je tudi proti zamegljevanju izgub in zahteva, da se izgube prikažejo v polnem obsegu, ne pa da se iz dohodka . nadomestujejo minimalni osebni dohodki oziroma akontacije osebnih dohodkov. Predsedstvo je prav tako bilo mnenja, naj se vprašanje razlik v osebnih dohodkih, ki niso nastale na podlagi rezultatov dela, ureja z republiškim zakonom. Stališča slovenskih sindikatov do predloga zakona o dohodku so identična s stališči slovenske gospodarske zbornice, saj so pri zavzemanju teh stališč sodelovali tudi predstavniki RS ZSS. Predsedstvo je obsodilo postopek strokovne službe zveznega sveta za delo, ki je nekaterim slovenskim delovnim organizacijam poslala predlog o spremembi 37 člehov Temeljnega zakona o delovnih razmerjih in od njih zahtevala, da najhitreje odgovorijo, ali se strinjajo s predlaganimi spremembami. Predsedstvo je poudarilo, da ni prav nobenega razloga, da sindikati spremenijo že zavzeta stališča glede revizije TZDR, in je obsodilo ta poskus predlagatelja zakonskih sprememb, ki vsiljuje občutek, da se po hitrem postopku skušajo uzakoniti ideje, katere je javna razprava že zavrgla. Republiški svet sindikatov, Sekretariat za delo SRS in inštitut za delovne odnose bodo do letošnje jeseni I za in Pomembni notranji premiki Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev je ocenil rezultate gospodarjenja po podatkih zaključnih računov za minulo leto Predsedstvo republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev je pred nedavnim na osnovi podatkov zaključnih računov za minulo leto ocenjevalo poslovanje delovnih organizacij gradbeništva v naši republiki in ugotovilo, da ta panoga spet doživlja svoj vzpon. Na čem temelji tako spodbudna pcena? Iz gradiva, ki sta ga za razpravo pripravila Leon Repovž, ekonomist v mariborskem podjetju Konstruktor in inženir Janez Brezovec iz Ljubljanskih opekarn, sledi, da so gradbinci predlani, še posebej pa lani, ne le uredili svoje vrste, marveč s prodorom izven republiških in državnih meja tudi razširili svoj življenjski prostor. Ker so na ta način realizirali povečano investicijsko potrošnjo, ker so si torej znali priboriti delo, je slovensko gradbeništvo kot celota lani doseglo rezultate, ki v celoti močno prekašajo dosežke jugoslovanskega gradbeništva. Gre za posledico bistveno povečane produktivnosti na zaposlenega, iz katere seveda izvirajo tudi večji neto produkt ln višji dohodek, čeprav se v kratkem času zaradi tega še ni mogla bistveneje popraviti niti ekonomičnost niti rentabilnost ali pa na primer akumulativ- Od vsepovsod JESENICE izdelali skupno platformo: kompleksno revizijo TZDR nato sklicali posvetovanje o tem vprašanju,; na katero bodo povabili tudi predstavnike drugih republik in -• predstavnike zveznih organov. Na koncu svoje seje je predsedstvo določilo štiričlansko delegacijo na čelu s Tonetom Kropuškom, ki je še isto popoldne odpotovala v Makedonijo, da vrne obisk makedonski sindikalni delegaciji. Slovenska sindikalna delegacija bo s političnim aktivom Makedonije razpravljala o rezultatih in problemih uresničevanja gospodarske in družbene reforme v Makedoniji. Predsednik RS ZSS Tone Kropušek je v zahvalo za sedemnajstletno delo v sindikatih na zaključku seje izročil1 spominsko darilo nekdanjemu predsedniku RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Lojzetu Fortuni, ki je nedavno prevzel dolžnost direktorja poslovnega združenja za trgovino. • MILAN POGAČNIK B.............................. V torek je predsedstvo 2 ObSS Jesenice na razširjeni 2 seji razpravljalo o poteku VI. 2 kongresa ZSJ ter o nalogah 2 sindikalnih organizacij v obči' | ni v zvezi z uresničevanjem 2 kongresnih sklepov in pripo-4 : ročil. Ugotovili so, da nedav-»■; ni kongres jugoslovanskih 2 sindikatov nedvomno odpira ^ novo obdobje v našem druž-2 beno-političnem življenju ter 2 s tem daje tudi sindikatom 2 več možnosti za uveljavitev. 2; Uresničevanje kongresnih skle-2 pov in priporočil kljub 2 temu ne bo lahko, niti ne gre 2 za kratkotrajno nalogo. Svojo 1 dolžnost pa bodo jeseniški 4 sindikati z uspehom izpolnili 2 če se bodo čimprej konkret-2 no lotili dela. Zaradi tega so 2 se na seji dogovorili, da bo 2 predsedstvo ObSS do sep te m-2 bra izdelalo podroben akcij* 2 s ki program ter ga potem ta* 2 koj posredovalo v javno raz-4 pravo. Akcijske program* 2 / bodo izdelali tudi v sindikal-4 nih podružnicah. Eno prvih 4 nalog za uspešno izpolnjeva-2 nje sklepov VI. kongresa ZSJ 2 pa nedvomno predstavlja 2 ustrezna organiziranost sin-2 dikatov v občini ter izbo* 2 metod njihovega dela. 2 V nadaljevanju seje pred* 2 sedstva ObSS Jesenice so se 2 dogovorili še o pripravah na 4 občne zbore sindikalnih o^ga-2 nizacij. Začeli se bodo v okto-'tj bru, zaključili pa naj bi se 'j pred koncem letošnjega leta. 2 -mG nost gospodarjenja. Prav to namreč trenutno pomeni najšibkejšo točko jugoslovanskega In slovenskega gradbeništva, ki se v tej panogi zaradi drugačne primarne delitve v obdobju po reformi izraža dokaj močneje kot v preostalem gospodarstvu. Kljub temu pa podatki zaključnih računov delovnih organizacij gradbeništva Slovenije za minulo leto tudi v tem primeru razkrivajo znake izboljšanja, kar pa je nedvomno lahko samo spodbudno. V tem kratkem zapisu nismo prepisovali nobenih številčnih podatkov, marveč smo iz razprave na seji predsedstva RO sindikata gradbenih delavcev povzeli le nekatera najvažnejša dejstva o gospodarjenju v kolektivih te panoge v minulem letu. Povedati pa velja, da je republiško vodstvo gradbincev o teh zadevah razpravljalo zaradi tega, da bi ob soočenju teh podatkov s tekočimi ugotovitvami za letošnje leto ugotovilo, kakšne rezultate slovenski gradbinci lahko predvidevajo v letošnjem letu. . Letošnji podatki pa izpričujejo nadaljevanje lanskih poslovnih Im drugih teženj, torej nadaljevanje in utrjevanje notranjih premikov v gospodarjenju. -mG e CELJE SATURNUS KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA- EMBALAŽA - AVTOOPREMA PROIZVAJA: : raznovrstno pločevinasto embalažo za prehrano, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele in alu-pločevine t artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje itd. dele za avtomobile in bicikle, žaromete vseh vrst in svetilke elektrotoplotne aparate: kuhalnike, peči In kaloriferje litografirane plošče in eloksirane napisne ploščice Čestitamo vsem delovnim ljudem za dan vstaje V četrtek so celjski sindt-kalni delavci slavnostno za* ključili prvi del delavskih športnih iger. Slavnost, ki sodi v praznovanje celjskega občinskega praznika, je bila n« priljubljeni izletniški točki n» Gričku ob Savinji. Ob tej priložnosti so razdelili nagrade '4 in plakete najboljšim šport' 4 nim ekipam. Med ekipami, id so jih sestavile sindikalne p°' družnice, so se najbolj uvel jr vile: Železarna Štore, EMdi ? Libela, Ingrad, Celjski tisk 2 Kovinotehna, Cinkarna, E tol. 2 Žična, Klima in Aero, Naj' 2 uspešnejši v skupnem plas-2 maju pa so bili športniki Že* 4 lezarne, EMO in Libele. Delavske športne igre do* 2 bivajo v Celju vse večji ob* 2 seg. Tako se je v prvem delu 2 zaključka delavskih športnih 'j iger pomerilo v šahu šest' 2 naj st ekip, v namiznem teni' 2 su sedemnajst, v nogomet*1 osemnajst, streljanju deset in v odbojki sedem. Pred ob' činskim tekmovanjem so bil3 izbirna tekmovanja v deloV' 2 nih kolektivih. Z organizacij0 2 tekmovanj v kolektivih želij0 2 sindikati zagotoviti množiČ' 2 nost vključevanja delavcev v 2 športno dejavnost in priteg' 2 niti v vsakoletni zaključek ob' 2 činskega tekmovanja nov6 2 prizadevne športnike — de' 2 lavce. Delavske športne igre v 2 v Celju niso enkratni nastop’ 2 Preko vsega leta tečejo tek' 2 movanja. Tako bodo prihodni* 2 mesec tekmovali celjski de' 2 layci v plavanju, v septembru 2 se bodo pomerili atleti, rok0' 2 metaši in ekipe v malem no-4 gometu, v najugodnejših zid1' 2 skih mesecih pa bodo oživel6 2 celjske in mozirske snežn6 2 poljane s smučarskimi tekm°' 2 valci. 1. V. 'v ■ ' , Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV • SLOVENJ GRADEC Zadnjo sejo predsedstva občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec — lg-ta je bi-a.Pred dnevi — so člani posveti dogovoru o uresničevanju Klepov in stališč VI. kongre-Sa' Zveze sindikatov Jugosla-^ije: Delegat na VI. kongresu je najprej seznanil pred-Sedstvo z bistvenimi značilnostmi kongresa, nato pa so clan,i dlje razpravljali o dokumentih VI. kongresa. Občinski-sindikalni svet v Slovenj 'fradcu bo v sodelovanju z sinodalnimi organizacijami v dednih organizacijah tudi izob-•koval konkreten akcijski nPogram pokongresne. aktivno-!;i; V ta program naj bi vključi vše tiste probleme, katerih ^rešitev je življenjskega polila za posamezne delovne kolektive, Tako bodo v Slovenj Gradcu posvetili vso pozornost ^katerim problemom, od ka-efih je odvisno hitrejše uve-,Iavljanje samoupravnih odho-®ov v delovnih kolektivih in v *«i družbeni skupnosti. Potresna aktivnost pa naj bi Zaiela tudi široko razpravo o Pr°blemih delitve dohodka, Čroduktivnosti dela, o obliko-aOju osebnih dohodkov, mo-nrnizaciji gospodarskih orga-,'2acij, o integraciji, o tem, ako v delovnih kolektivih -.fbe za varno delo, rekrea-No itd. g,.Predsedstvo slovenjegra- |k*h, sindikatov pa je ugotovi-?.< da bo potrebno v prihod-lem obdobju v prvi vrsti ka-fovsko. okrepiti vodstva sinodalnih organizacij. Če nam-,6c v tem ne bodo uspeli, po-eth so tudi vsi akcijski pro-?rami, pa naj že gre za po-piigresno aktivnost ali za ak-'lvnost v prihodnjem obdobju, žaman. Sindikalne delavce v Nanizacijah bo treba usposobiti za delo v sindikatih, skrat-x treba jim bo omogočiti, da s' Pridobe primerno družbenokritično in ekonomsko, znanje, ore biti samo dolžnost in $e lQga sindikatov, temveč bi Piorali za njih uresničitev t, Vzeti tudi vsi drugi družbe-0 "Mitični dejavniki, zlasti pa , oovne organizacije Zveze i^^unistov, njihova stališča goveda tudi naloge, se nam-ne morejo omejiti le na CjiKe meje osnovne organiza-pi ®: temveč mora vsak komu-J videti svoje »področje de-ga tako v samoupravnih or-nitl kot v sindikatih. M. S. ZAPISEK S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA ; SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI Odločna beseda o turizmu Čeprav najbrž še predobro poznamo naravnost zavidljive naravne in druge pogoje, ki bi Sloveniji morali omogočiti nagel razvoj v pravi turistični »Eldora-do«, je žal res tudi to, da se v naši republiki še nismo prikopali do programa turističnega razvoja, čeprav ga različni organi in organizacije snujejo in pripravljajo že več let. Nič čudnega torej, če v turizmu navzlic vsem prizadevanjem, toda ob nenačrtnem delu ne dosegamo tistih rezultatov, ki bi bili dejansko dosegljivi. _____ Te in še druge ugotovitve niso nove, Ce pa so o njih minuli teden ponovno spregovorili na seji predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih de-javnosti, je tako bilo zato, ker je sindikat vnovič želel opozoriti na probleme ne le 5000 turističnih in gostinskih delavcev Slovenije, marveč tudi na problem naše družbe kot celote. V razpravi 1 na s'eji predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti so namreč poudarili, da je tudi dolžnost sindikatov, da v sedanjem obdobju uresničevanja gospodarske in družbene reforme povedo ne le svoje mnenje o nekaterih problemih, marveč tudi svoje predloge o načinih in metodah razreševanja le-teh. Prav v zvezi z nadaljnjim razvojem turizma v naši republiki pa predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti zastopa stališče, da je treba tudi razvoj turizma obravnavati enakopravno z razvojem drugih gospodarskih dejavnosti ter da je ta razvoj treba z vso resnostjo tudi programirati. Samo tako se bomo lahko dokopali do spoznanj o sistemu turistične gradnje in do konceptov razvoja turističnih centrov v Sloveniji, kar pa je tisto temeljno vprašanje, o katerem se še nismo zedinili. Gre tudi za druga, nič manj pomembna vprašanja: za kakšno kreditno politiko naj se odločimo; na kakšen način naj se med seboj povezujejo in poslovno sodelujejo 1 vsi tisti, ki opravljajo kakršnokoli turistično dejavnost, da bi se turizem kot celota razvijal hitreje in bolj načrtno ter da bi domačemu in tujemu gostu dejansko nudil celovite usluge; s kakšnimi gospodarskimi ukrepi, ki bi jih sprejeli družbeni organi, naj tako usmeritev pospešimo; kakšno pot naj izberemo, da bi čim-prej prišli do ustrezno usposobljenih kadrov itd. Takšnih in podobnih vprašanj, na katera bo treba čimprej poiskati odgovor, je še veliko. Da pa bo jasno, zakaj se je republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti tako odločno zavzel za načrtno programiranje razvoja turizma kot sestavnega dela gospodarstva, naj navedemo še naslednji in zelo poučen primer: v naši republiki na primer veliko razpravljamo o gradnji tako imenovanih hitrih cest. Turistični, delavci pa temu. nasprotno trdijo, da bi gradnja takih cest Slovenijo turistično izolirala, ker bi tuji turisti — devet desetin pa jih v našo. državo prihaja skozi Slovenijo — po takih j POHIŠTVENA INDUSTRIJA »GARANT« POLZELA • izdeluje najcenejše dvo in trodelne spalnice ter kosovno pohištvo. ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA VELIKI PRAZNIK - DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA - 22. JULIJI Pravna posvetovalnica DE * 'Basanje : Bf-T Podjetju delam kot snažilka. Kljub temu, da moram čistiti ®istie*re’ ki po svojem obsegu presegajo površino, kot jo morajo sna »m,« »miiaHiti moniin v nnrliptin. da nimam 6elan' tudi V'1.snažilke v drugih podjetjih, menijo v podjetju, da nimam ®la ' tlela za poln delovni čas. Zato zahtevajo od mene, da tudi ob nedeljah in praznikih. je pravilno stališče podjetja, da na svojem delovnem Dolu U,i nimam dovolj dela in da moram zato, če hočem imeti delovni čas, delati tudi v nedeljo? — A. J., Ljubljana PdGOVOR: &ray^elini zakon o delovnih razmerjih določa. da ima delavec ur brez Dresi,?. do tedenskega počitka najmanj štiriindvajset t‘°4itka a" <"G pa -ie nu5"°’ da dela na dan svojega tedenskega mora delovna skupnost zagotoviti za tak počitek en DraviT naslednjem tednu. Ravnanje vašega podjetja torej ni Drav- °‘ Zakon namreč izrecno določa, da ima vsak delavec tli olc° do 24. ur počitka, Če na njegovem delovnem mestu 1 ^ dela, potem lahko delovna organizacija vpelje delo V t T1! kot polnim delovnim časom, mora pa vsekakor tudi Primeru predvideti čas za tedenski počitek. Zato vam in (ja;lern' da se obrnete na pristojne organe v vašem podjetju flel a zahtevate glede na to, da ste bili sprejeti na delo s polnim V sk, 'm časom, da vam podjetje omogoči tedenski počitek ■ta - 2 zakonskimi določili. Kolikor pa organi vašega pod- dpi ®ših upravičenih zahtev ne bodo upoštevali, potem lahko Waei] ' ki ga opravljate na dan tedenskega počitka, zahtevate s tojk' To. boste pa seveda v tem primeru morami zahtevati 0 Pri pristojnem sodišču. ~ M. STUPAN ^PRAŠANJE: floiofp^®4 sem bil na delo v delovno organizacijo, in sicer za Sre z..n ®as. Ob sprejemu na delo sem podpisal sporazum, da Šestju de*° za določen čas in da mi bo to delo prenehalo po ^'esetih'eSeCik' l,rav *ako pa sem tudi podpisal, da bom v teh Prejemal osebni dohodek v fiksnem znesku 700 N-dinar- H. 301° boflo °'jca čas, višji osebni dohodek, govorijo pa tudi, da si 0$ebnP ® dobiček. Rad bi vedel, ali je določilo o fiksnem m dohodku zakonito in ali imam tudi jaz pravico do 3enta^pdai delam v podjetju že tri mesece in opažam, da presto” drugi delavci, ki delajo z menoj, so pa zaposleni brtri- Čas. vičii ncphni rlnlmripk. ffnvnri io na tildi, da višjega osebnega dohodka oziroma do dobička. Bed bi vedel tudi to, kako naj to dosežem. — M. K., Maribor • ODGOVOR: Delavec, ki je bil sprejet na delo v delovno organizacijo za določen čas, ima enake pravice in dolžnosti kot delavec, ki je sprejet na delo za nedoločen čas. Edina, razlika med njima je ta, da gre pri delavcu, sprejetem za določen, čas, že ob samem sprejemu za to,, da mu bo delo po določenem času prenehalo. V pravicah in dolžnostih, torej tudi pri osebnih dohodkih in pri izpolnjevanju delovnih dolžnosti, pa je tisti, ki je sprejet za določen čas, izenačen z delavci, ki so sprejeti za delo za nedoločen čas. Določilo v sporazumu, ki ste ga podpisali, da boste imeli fiksni dohodek v znesku 700 N-dinarjev, - ni zakonito. Tudi za vas namreč velja določilo 78. člena temeljnega zakona o de-lovnm razmerjih, po katerem j« delavec na . podlagi svojega prispevka, delovnih in poslovnih uspehov delovne enote, v kateri dela, in delovne organizacije kot celote upravičen do udeležbe pri delitvi sredstev, ki jih delovna skupnost nameni za osebne dohodke. Ta člen tudi določa, da nihče ne sme delavca prikrajšati za pravico, da ne bi pri delitvi sredstev za bsebne dohodke uveljavil svoje udeležbe glede na svoj delovni prispevek, ugotovljen po osnovah in merilih,. ki jih je delovna skupnost uzakonila. Ta vaša pravica sledi tudi iz ustavnega načela delitve dohodka po delu. Zato lahko v skladu s temi določili zahtevate ustrezni osebni dohodek. Ce vam v vašem podjetju nočejo obračunati in izplačati osebnega dohodka po osnovah in merilih kot vsem drugim delavcem, potem lahko svoje pravice uveljavljate s tožbo. M. STUPAN A///i/WA/W/A/NAAAAAA//iAAA/VWWWAAAA/WSAAAT>AAAAAAA^AA/ PIPS cestah še "hitreje zapustili "našo republiko. Čeprav turistični delavci ne nasprotujejo modernizaciji cestnega omrežja, ki nedvomno mo#no vpliva na turistični promet, pa ta primer le opozarja, kako napak je, če razvoj programiramo "ločeno po panogah, ne pa glede' na kompleksne gospodarske učinke, Po teh razlagah, ki jih ne kaže takoj zavreči, gradnja hitrih cest pomeni resen gospodarski in ne le turistični problem; saj bi z nepremišljenimi rešitvami lahko zamrznili dobršen del sredstev, ki smo jih doslej investirali v razvoj turizma v naši republiki. Takšne in podobne primere so imeli v mislih člani predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, ko so razpravljali o pomenu in vlogi turizma v našem .gospodarstvu in v. naši družbi. Prav zaradi tega so se zavzeli za načrtno programiranje. razvoja turizma kot sestavnega dela vsega gospodarstva in s tem. tudi kot oblika in možnosti povečanega zaposlovanja v tej veji storitvenih dejavnosti. Če pa je tako, so poudarili na tej seji, potem je naša dolžnost, da pristojne organe na to vnovič opozorimo in da hkrati povemo, kateri so tisti problemi, za:katerih razrešitev je sindikat še posebej zainteresiran. Že v uvodu smo omenili vprašanja, katerim republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v zvezi z nadaljnjim razvojem turizma pripisuje največji pomen. Zato teh zadev ne bi ponavljali. Povemo pa naj, da bo delovna skupina RO sindikata delavcev storitvenih dejavnost za prvo naslednjo plenarno sejo tega sindikata, ki bo v drugi polovici septembra, pripravila izčrpno gradivo o problemih in perspektivah nadaljnjega razvoja turizma v naši republiki. Najbrž ni dolžnost sindikatov, da se ob številnih drugih, za to specializiranih organov in organizacij ukvarjajo tudi s temi vprašanji: Vendar je razprava- na omeiije* nj. seji opozorila, da nekdo kot prih to mora storiti, zategadelj pa je republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti" nase prevzel to dolžnost. Če pa se je sindikat delavcev storitvenih dejavnosti že odločil za takšno usmeritev, seveda ne sme nikogar presenetiti, če bo pri svojih stališčih, ki jih bo zavzel, tudi odločno vztrajal in hkrati vztrajno »drezal« tako skupščinske kot druge organe, da pospešijo delo pri izdelavi kompleksnega programa razvoja turizma kot sestavnega dela gospodarstva. Če pa s tega stališča ocenjujemo vpliv in vlogo sindikatov, je mogoče reči le to. da bodo tudi na ta način izražali in predstavljali interese članstva, ki mu ni vseJ eno, ker zavoljo nenačrtnih prizadevanj na tem področju izgubljamo znatne devizne in dinarske dohodke. -mg Lničuje vse vrste mrčesa KRKA KRKA. TOVARNA ZDRAVIL mn mm ■AjMliib________________ C' e n t r a 1 n i V kolektivih pričakujemo dejanja Minuli teden se je sestalo predsedstvo Centralnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, prehrambene in tobačne industrije, da bi se dogovorilo, kako začeti uresničevati sklepe in stališča VI. kongresa jugoslovanskih sindikatov. Splošna ocena razpoloženja v delovnih kolektivih pa je bila kratko povedano — naslednja: v kolektivih vlada zatišje, trenutno ne poudarjajo problemov, ne postavljajo zahtev, v Smernicah predsedstva in IK CK ZKJ vidijo možnosti, da se razrešijo vsi tisti problemi, ki so se zaostrili v zadnjih nekaj letih; v kolektivih so tudi z vso pozornostjo spremljali delo kongresa in zdaj pričakujejo dejanja. Pod dejanji pa v delovnih kolektivih razumejo predvsem angažiranje vseh organov in pristojnih institucij za hitrejše razreševanje nekaterih sistemskih vprašanj. Med njimi pa so najpomembnejša naslednja: kreditiranje kmetijske proizvodnje, ki je zdaj tako, da se je, na primer, fond živine zmanjšal skorajda na polovico; povračilo vseh' anuitet, da bi pospešili investicijske naložbe v kmetijstvo; nadaljnja izpopolnitev sistema cen: povečanje retencijske kvote in priznanje statusa pretežnega izvoznika posameznim obratom v sestavi kombinatov. Te zahteve niso nove in ničkolikokrat so jih izrekli tudi predstavniki sindikatov na najrazličnejših ravneh. Zato pa se zdaj toliko bolj odločno zastavlja vprašanje, kako naj sindikati vplivajo, da te zahteve in želje vendarle postanejo realnost. Centralni odbor tega strokovnega sindikata je zato — kar zadeva vplivanje na sistemske rešitve — sklenil v svojem nadaljnjem delu uvoljaviti naslednjo metodo: vključiti se v reševanje vseh perečih vprašanj v tistem trenutku, ko se bodo začela reševati. Dosedanja praksa namreč izpričuje, da so v času reševanja ostale zaprte v predalih organov federacije številne pripombe sindikatov na najrazličnejša sistemska vprašanja. Stališča na papirju naj bi torej poslej zamenjalo kreativno sodelovanje sindikatov v teh organih. Centralni odbor sindikati delavcev kmetijstva, prehrambene in tobačne industrije Jugoslavije pa se je obvezal, da bo sproti obveščal članstvo o vseh zahtevah sindikatov, pa naj že bodo sprejete ali zavrnjene. Brez odlašanja v uresničevanje sklepov Sklepi VI. kongresa ZSJ so naleteli na velik odmev v sindikalnih organizacijah tuzlanske občine. Tako so zasedanje VI. kongresa spremljali številni mitingi in delovni dogovori v delovnih organizacijah te občine, na katerih je bila osnovna tema razprave, kako dosledno uveljaviti procese reforme in oblikovati samoupravne odnose. In ne da bi čakali na kočni tekst kongresnih resolucij, se je sestal na razširjeni plenum občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Tuzli. Tudi na tem plenarnem zasedanju je bila osrednja tema prepad med besedami in dejanji. Pri tem so omenjali podatke, da je v šolah tuzlanske komune kakih 300 nestrokovno zasedenih delovnih mest, pri tem pa mladi, ki imajo vso potrebno strokovno izobrazbo, ne morejo dobiti zaposlitve. In spet: v tuzlanski občini so nekateri zdravniki v bolnišnici zaslužili letos v poprečju po 400.000 S-din mesečnega osebnega dohodka — ne sicer na osnovi dela v rednem delovnem času — več kot 200 zaposlenih v isti ustanovi pa prejema komaj 30.000 S-din mesečnega osebnega dohodka. Plenum je tudi opozoril na nepravilnosti v delu občinskih in pravosodnih organov. Predpisi se različno uporabljajo, tako da nekdo lahko dobi gradbeno dovoljenje preko noči, medtem ko morajo drugi nanj čakati po več mesecev. Tudi dejavnost inšpekcijskih služb ni zadovoljiva. Odpraviti te napake, to je glavna naloga akcijskega programa sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Tuzli, ki so ga sprejeli na tej razširjeni seji plenuma. Črna gora Prva konferenca samoupravljavcev Čeprav so bili v minulih letih doseženi pomembni uspehi v titograjskih delovnih organizacijah pri razvoju samoupravljanja, pa bi vendarle lahko bili še veliko večji, če bi bilo več prizadevnosti in če bi samoupravni organi bolje doumeli svojo vlogo. Prav o tem je bilo največ govora na prvi konferenci samoupravljavcev titograjske občine, ki se je je udeležilo kakih 400 predstavnikov iz delovnih organizacij. V gradivu, ki ga je pripravil občinski sindikalni svet, ki je bil tudi organizator tega prvega zbora samoupravljavcev v Črni Gori, pa je navedena tudi ugotovitev, da neposredno samoupravljanje stagnira, ob. tem pa se čedalje bolj razrašča vpliv tako imenovanega predstavniškega samoupravljanja. In številni delegati na tej konferenci so izrekli mnenje, da se bržčas prav v tem tudi skriva globlji vzrok, da delovne organizacije tako počasi premagujejo težave in da proces intenziviranja gospodarjenja v delovnih organizacijah ni tako hiter, kot bi lahko bil. ',y/^^wWW\AA/WWW^N/WWNAA/WVWWWWW'AW/VWWWV,|>» llliiiiiliiiiilillil iiiiiiwutinn!ii]iiMiiKiii!Hiiiiiiiiiiwinjii>!>>iiii!iiii!!niuiiii!Mi>i 21-80 Konec alternativnih pogojev Namesto da bi bila delovri organizacija prisiljena uves* postopek za ocenitev nesposoti* nosti takšnega delavca, kar b* bilo tudi boleče in neprijetno za takega delavca, mu bo lahko ponudila manj zahtevno dele*" no mesto. Upajmo, da bodo obravnavane spremembe poleg zakon* o pripravnikih precej pripomogle k zaposlovanju diplo* mantov različnih stopenj. ANTON PODGORŠEK 974,27 in 10.06#^ 888,20 in 6.280- 1.109,97 in 11.40°'''’ 1.225,43 in 12.45°'"' 1.551,54 in 16.54°'"' DOBAVA TAK° k Na 10 cicero I SLOVENSKE KONJICE V počastitev' dneva vstaj®. | "°venskega naroda bodo v ne- ž velj°, 21. julija letos, priredili ^ Slovenskih Konjicah zbor °rcev nekdanje brigade »Mir-* Bračiča«, kateri je tukajš-Ia občina pred dvema letoma ™6eliia domicil. Brigada ‘Mirka Bračiča« je bila sicer janovljena na Notranjskem, % v letih 1944 in 1945 je aJVeč delovala na sedanjem ^očju konjiške, občine. Za-,etek praznovanja bo že v so- 20. julija, ko bodo na ^°lsti em vrhu odkrili spominih0 Ploščo komandantu briga-e »-Mirka Bračiča« Milenku peževiču, ki je na tem kra-u Padel, le nekaj dni pred °5voboditvijo. V nedeljo dopol-vne pa bo pri Domu kulture Slovenskih Konjicah slav* H°stno zborovanje, na katerem .0 govoril partizanski komisar JJ1 harodni heroj Jože Boršt-ar> zatem pa program praz-,°vanja predvideva bogat, Uturen program. V. L. I ŠKOFJA LOKA Gozdno gospodarstvo Ljubljana TRŽAŠKA 2 z gozdnimi obrati: DOMŽALE, GROSUPLJE, KAMNIK, LITIJA, LJUBLJANA, LOGATEC, ŠKOFLJICA, VRHNIKA, ZASAVJE, GRADNJE, AVTOPARK proizvaja in prodaja vse vrste gozdnih sortimentov, opravlja gozdno gojitvena dela, gradi ceste ter obnavlja gozdne plantaže in intenzivne nasade. DELOVNI KOLEKTIV ČESTITA OB PRAZNIKU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA »22. JULIJU« ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M"' ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■» VNOVIČ: »Nevarne igre« V škofjeloških delovnih or- ^ I nizacijah napovedujejo za % et°ŠQje leto dobre poslovne kitate. V letošnjih prvih mesecih je na primer | .^'et najpomembnejših delov- < J1 organizacij v Škofji Loki ^ j Primerjavi z istim obdob- ^ h®1 minulega leta povečalo ^ c°Seg proizvodnje za dobro ^ etin0. Tudi izvoz razkriva do- Ž J6 rezultate, saj je narasel v ^ /|aiu letos v primerjavi z istim ^ esecem minulega leta za 55,7 /j ^jtotkov in je že dosegel Jednost 388.340 dolarjev. Za I J odstotka pa je večji tudi Zv°z iz vseh petih prvih letoš-«h mesecev v primerjavi z !$tim obdobjem minulega le-Skupna vrednost izvoza do 8 Onon maia lptns ie znašala ^ j°8ca maja letos je znašala y '^3.284 dolarjev. Na prvem ^ pri izvozu sp LTH, ki ^ g Segle 80,8-odstotno pove- ^ v ^ izvoza, manjši izvoz kot \ minulega leta pa so s'"“' le v Iskri-Zelezniki. S. J. 1 Trbovlje Osrednji delavski svet v X,avskih premogovnikih v v>vljah je odobril 14.730 no-lj.n tiin za preventivno zdrav-jej1!® otrok zasavskih rudar-tjv' Otroci bodo šli na preven-prA0 .zdravljenje na predlog t}0 ;°inih zdravnikov, ki bo- poj^di predlagali, koliko dni *■ bili otroci na preven- 2th zdravljenju. V zasav- ž zasedala ona, m SP Premogovnikih pričaku- \ pravilno, da ga je z!!0’, da bodo s temi sredstvi \ svet razpisal. Občinsko sodišče Delavska enotnost je v št. 24 z dne 15. 6. 1968 leta Objavila članek z gornjih naslovom, ki enostransko prikazuje zadevo glede razpisa mesta tajnika na fakulteti za strojništvo. K temu članku je potrebno naslednje dopolnilo. Tajniške posle je na fakulteti za strojništvo opravljala do leta 1967 tov. D. Š., ki je bila imenovana v letu 1956 za tajnico tedajnega oddelka za strojništvo na fakulteti za elektroniko in strojništvo. Ko je bil leta 1960 dotedanji oddelek reorganiziran v samostojno fakulteto, je bilo sicer razpisano mesto tajnika fakultete, do izvolitve tajnika, kakor je to določal statut fakultete, pa ni nikdar prišlo. Dotedanja tajnica oddelka je enostavno brez izvolitve začela opravljati posle tajnika fakultete, in sicer tako, da se je spočetka podpisovala v. d. tajnik, po določeni dobi pa se je brez kakršknegakoli postopka imenovanja ali izvolitve začela podpisovati tajnik. Dekani fakultete, ki so se izmenjavali vsaki dve leti, niso bili pozorni na pravno ureditev njenega položaja na fakulteti, prav ona sama kot edini pravnik na fakulteti pa tudi, ni dovolj skrbela, da se to uredi. Fakultetni svet je bil zato lani mnenja, da je mesto tajnika končno le treba zasesti v skladu s fakultetnim statutom. Ker se je s tem strinjalo tudi tajništvo univerze, je fakultetni svet nato razpisal mesto tajnika. Na razpisano mesto se je oglasila tudi tov. D. S., vendar je fakultetni svet izvolil drugega kandidata, ki ga je ocenil kot ustreznejšega. Nato je tov. D. S. vložila tožbo, češ da delovno mesto ni bilo prosto, ker ga je zasedala ona, in zato ni bilo da ga je fakultetni lje®°.tovili preventivno zdrav-staJ? 61 otrokom, katerim tega prepotrebnega okrepit"® sicer ne bi mogli omogo- J. S. * Maribor benj[ Mtt so v obratu druž-Hru, Prehrane v minulem letu topui5vBi mesečno ca. 67.000 IH,? obrokov. V prvih petih tiifat a letošnjega leta pa je hrax>i1 družbene prehrane pri->ih 0V v Povprečju 69.700 top-se < '"okov na mesec. Čeprav h!h nk tos število pripravljena Sq _okov povečalo za 2100, krarip v °bratu družbene pre-vaha Zrnan.1šali osebje za dva OepjL a tudi vrednost porab-SZr°ški v primerjavi' s r ^llt 1 Priprave razkriva pre- ž ža B . Prid živilom. Stroški 8 v Prin?ravo 80 se tako letos 8 ttnatlv}erjavi z minulim letom Ž Sto« Jsah od 25,50 na 21.20 od- 8 sZr°ški za živila pa so , L , n„oti 75,50 odstotka v «et°s t J. na 78’80 odstotka %ai^lnik -ie sestavljen iz «ko različnih obrokov, ?a. bjda. se le redko primeri, Uigrat d0"!!! delavci v MTT c na i«—— ——i- mesec enak obrok. v Ljubljani je njeni tožbi ugodilo. Fakulteta za strojništvo se je zato obrnila ponovno tajništvu univerze, ki je ob sodelovanju z inštitutom za javno upravo sestavilo pritožbo, na okrožno sodišče, vendar je tudi to sodišče ugodilo tožbi tov. D. Š. Ker je fakulteta za strojništvo po zatrdilu tajništva. univerze in inštituta za javno upravo, da je postopek v redu, medtem že sprejela v službo izvoljenega tajnika, je z razsodbo okrožnega sodišča nastala situacija, po kateri bi fakulteta za strojništvo morala izvoljenemu tajniku odpovedati službo in vzeti na to mesto tov. D. S., ki za tajnika fakultete ni bila nikdar izvoljena. S tem se nista strinjala niti dekajj niti prodekan in sta zato odstopila. Zaradi istih razlogov pa je odstopil tudi ves fakultetni svet, ker mu z razsodbo sodišča ni bilo omogočeno delo v smislu samoupravnih pravic, kakor jih določa fakultetni statut. Pedagoško-znanstveni svet fakultete naj bi nato na seji, dne 10. 4. 1968 leta, predlagal nova kandidata za dekana in prodekana, vendar je pedagoško-znanstveni svet to odklonil in izrekel zaupnico dosedanje* m A V A 00000000000 mercator mu dekanu in prodekanu ter nezaupnico tov. D. S. Ker ni bilo predlogov za novega dekana in prodekana, ju tudi zbor delovne skupnosti dne 11. 4. 1968 ni mogel izvoliti, pač pa je izrekel popolno nezaupnico tov. D. S. z glasovanjem o izključitvi (pri tajnem glasovanju je od skupno 72 članov kolektiva glasovalo 58 prisotnih članov, in sicer 57 za nezaupnico, 1 glasovnica pa je bila prazna), kar jasno kaže, da nadaljnje delo tov. D. S- v tem kolektivu ni bilo več možno. V tej situaciji je nastalo vprašanje nadaljnjega vodenja fakultete za strojništvo. Da fakulteta ne bi trpela pri svojem delu, sta dekan in prodekan ob- Poslano na P P 313/VI Ljubljana ljubila, da bosta tudi nadalje neokrnjeno opravljala vse zadeve, razen zadeve tov. D. Š., katero je fakulteta prepustila v reševanje tajništvu univerze. Takšno stanje je trenutno še nespremenjeno, ker tajništvo univerze zadeve še ni dokončno rešilo. Iz vsega navedenega sledi, da je trditev v vašem komentarju, da vodilni tovariši »nočejo opravljati dolžnosti«, neosnova-na. Še manj pa je osnovano namigovanje, češ, da študentom »verjetno ni vseeno, kakšni so njegovi vzgojitelji«. Iz navedenega sledi namreč to, da je fakulteta za strojništvo želela vse svoje zadeve uskladiti z veljavnimi predpisi in statutom fakultete ter pri tem ni ukrepala na svojo roko, temveč se je opirala na pravne razlage tajništva univerze in inštituta za javno upravo. Vendar kljub temu, da ni prišlo do zadovoljive rešitve na sodišču, smo mnenja, da jo bo v doglednem času možno zadovoljivo rešiti., V zvezi z navedenim najodločneje odklanjamo enostranske informacije v članku »Nevarpe igre«, prav posebno pa še »Naš komentar«, ki ga je k članku povsem neodgovorno pripisal vaš novinar Milan Zivkovič. OPOMBA UREDNIŠTVA Dekanatu fakultet®. za strojništvo Univerze v Ljubljani se zahvaljujemo za dopis, v katerem podrobneje osvetljuje postopek zasedbe delovnega mesta tajnika fakultete in s tem prizadetost tovarišice Š. D. Sodimo pa, da ta podrobnejša osvetlitev dogodkov vendarle v ničemer ne demantira dejstev, ki jih je naš novinar opisal v članku »Nevarne igre« v št. 24 Delavske enotnosti. Nasprotno, iz dopisa dekanata fakultete za strojništvo še očitneje sledi, da potek izbire in sama zasedba razpisanega delovnega mesta tajnika fakultete nista bila zakonita! To sta potrdili tudi razsodbi dveh sodišč: občinskega in okrožnega. A namesto da bi pedagoško — znanstveni svet fakultete za strojništvo spoštoval razsodbo sodišč, je »izrekel nezaupnico dosedanjemu dekanu in prodekanu ter nezaupnico tov. D. Š.,« zbor delovne skupnosti — tudi ta stavek povzemamo po dopisu dekanata te fakultete — je »izrekel popolno nezaupnico tov. D. Š. z glasovanjem o izključitvi«... Izrekati »nezaupnico z glasovanjem o izključitvi,« pri tem pa prizadetemu delavcu priznavali strokovnost, mu priznavati, da je vest- ,no in uspešno opravljal svoje delo — to je pred dnevi v telefonskem razgovoru potrdil _ tudi prodekan fakultete za stoj-* ništvo! — in ne da bi bil z delavčeve strani podan motiv kršitve disciplinskih določil delovnega kolektiva, ki bi lahko imel za posledico izključitev — kaj je to drugega kot nezakonito dejanje in popolno omalovaževanje razsodbe zakonitega sodišča?! Vprašamo lahko: kaj bi bilo, če na vsem lepem vsi tisti, ki jim sodišče ni razsodilo v prid, ne bi spoštovali razsodbe in še naprej počeli nezakonita dejanja? Če pa od koga že lahko z vso upravičenostjo terjamo spoštovanje razsodbe sodišča, potem je bržčas med prvimi tudi univerza, v našem primeru fakulteta za strojništvo. Bes je, očitno tov. D. Š. delo v tem kolektivu ni več možno, kot ugotavlja dekanat v svojem dopisu, čeprav ta tovarišica povsem zakonito zaseda mesto taj-nifiL Kaj pa je tisto, kar je povzročilo, da je pedagoško znanstveni svet fakultete izrekel nezaupnico tov. D. Š., kaj je povzročilo, da upravno vodstvo fakultete za strojništvo in njen tajnik ne morejo več delati skupaj — vse to je kljub pojasnilu dekanata ostalo še naprej zavito v molk. Toda molk vselej ne razjasnjuje zadev — Še manj pa jih razrešuje! Nezakonitost pa v nobenem primeru ne more postati zakonitost — zlasti ne tedaj, kadar so ozadja zagrnjena v molk. Kar pa zadeva »povsem neodgovoren komentar« našega novinarja, tole: stavka vodilni tovariši »nočejo opravljati dolžnosti« ter študentom »verjetno ni vseeno, kakšni su njihovi vzgojitelji« — sta v ptsmu dekanata iztrgana iz celotnega konteksta in sta zato Izgubila svoj prvotni smisel. Zato naj vnovič citiramo celoten tekst komentarja: »V stolpcih našega lista smo lahko že večkrat prebrali, da v tem ali onem delovnem sporu, ki so ga sprožili delavci, tudi sodišče ni zaleglo. Se pravi, tudi če je delavec dobil spor, ga prizadeta delovna organizacija ni hotela zmeraj upoštevati. Tako je tudi na fakulteti za strojništvo v Ljubljani, ki vztraja pri svojem. In če bodo njeni vodilni tovariši in fakultetni svet vztrajali še na prej pri svojem s tem, da nočejo opravljati svojih dolžnosti« (iz konteksta je jasno razvidno, da je avtor članka z opravljanjem dolžnosti mislil na zakonitost v ravnanju in upravljanju!), »potem vse skupaj res lahko pripelje še do veliko hujših problemov, ki ne bodo dobili svojega epiloga na sodišču, marveč pred širšo javnostjo. Ne smemo pozabiti, da fakulteto za strojništvo obiskuje toliko in toliko študentov, ki pa jim verjetno ni vseeno, kakšni so njihovi vzgojitelji. Zavoljo tega bi bilo v tem napetem ozračju res najbolj primerno, da obe prizadeti strani najdeta skupen jezik in kot. je že predlagala Š. D., spor rešita na miren način, če že sodišče nič ne ^aleže.« Ali gre v tem primeru res za enostransko in neodgovorno komentiranje našega novinarja, naj bralec presodi sam. Našo pripombo pa naj sklenemo z vnovič ponovljeno mislijo: z molkom se vsega ne da razrešiti, Še najmanj pa nasprotja v odnosih! BOJAN SAMARIN — UREDNIK ZA IN PROTI »šesti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije zavzema politično stališče, da je potrebno do konca tega leta sprejeti zakon o skrajšanju delovnega staža od 40 do 35 let za moške‘in od 35 na 30 let za ženske ter za znižanje starostne meje od 60 na 55 let za moške in od 55 na 50 let za ženske.« To stališče VI. kongresa doživlja v javnosti najrazličnejše razlage. V naslednjh številkah našega lista jih bomo zapisali. Tokrat smo prisluhnili delavcem nekaterih ptujskih delovnih kolektivov. 0 Danilo Masten, vodja splošnega sektprja v Strojnih delavnicah Ptuj: Kot delegat sem na kongresu glasoval za skrajšano delovno dobo. Kljub temu, da bo skrajšana delovna doba terjala več sredstev v skladih pokojninskega zavarovanja, sem prepričan, da bodo delavci razumeli potrebo po zagotavljanju večjih sredstev. Nujno pa je zagotoviti racionalno porabo teh sredstev, strogo namensko bi jih morali črpati, delovnim ljudem pa bi morali zagotoviti večji vpliv pri odločanju o porabi sredstev iz pokojninskih skladov. Hkrati menim, da je skrajšanje delovne dobe pomemben ukrep za sprostitev delovnih mest. Mladi ljudje bodo z večjo produktivnostjo neposredno in posredno večali pokojninske sklade. V nobenem primeru pa se ne morem strinjati s podaljšanjem delovne dobe za ženske. Odveč bi našteval znane naloge, ki jih izpolnjujejo ženske spričo še vedno neustrezne družbene pomoči zaposleni družini. 0 Jože Topolovec, tehnolog in predsednik IO sindikalne organizacije v Strojnih tovarnah: Ni prav, da bi morali delati delavci do 60. leta starosti, mladi pa nimajo možnosti za zaposlitev. To zelo slabo vpliva na ene in druge. Po izkušnjah našega podjetja pa si sploh ne morem predstavljati, da bi lahko naše delavke delale 40 let. Verjetno bodo nastale finančne težave zaradi večjih pokojninskih obveznosti, toda gotovo bodo razliko poravnali aktivni delavci. Starejši delavci, denimo, veliko pogosteje izostajajo z dela zaradi bolezni, opešanosti. Zato ne vidim prihranka v sedanji delovni dobi. 0 Alojz Lipavšek, obratovodja v Strojnih delavnicah: V mojem obratu delajo delavci, ki imajo za seboj '30-letno delovno dobo in so telesno izčrpani. Zato podpiram stališče VI. kongresa. Pri nas je zaposlenih šest ali sedem žensk, ki bi morale v pokoj. Izčrpane so ip ne morejo pri delu v korak z mlajšimi. Pravijo, da bi se takoj upokojile, če bi bila možnost, četudi za manjšo pokojnino. 0 Janko Bohak, vodja splošnega sektorja v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk: Sedanja podaljšana delovna doba je sprejemljiva samo za nekatere kategorije zaposlenih. Večina neposrednih proizvajalcev. predvsem pa žensk, bi težko dočakala tako upokojitev. Pri nas je povprečna starost zaposlenih zelo visoka. Temu so vzrok lokalne razmere. Smo edino večje podjetje v kraju in fluktuacije skorajda ne poznamo. Povprečna starost naših tkalk je 38 let. Nabrale so si malo delovnih let, ker so se iz kmetijstva vključevale v industrijsko proizvodnjo. Osebno sem prepričan, da več kot 50 let stara tkalka ne more več delati. Opažamo, da pri starejših delavkah produktivnost upada, zato se tudi intenzivno ukvarjamo s pomlajevanjem proizvodnega kadra in s premeščanjem starejših delavk s težjih na lažja delovna mesta. 0 Maks Sagadin, obratovodja predilnice in predsednik IO sindikalne organizacije v Tovarni volnenih izdelkov: Ne strinjam se s predlogom, da bi ženske delale 40 let. .Na nekaterih delovnih mestih bi morda zmogle tolikšno delovno dobo, nikakor pa ne delavke v proizvodnji. Opažamo, da generacija žensk med 40. in 50. letom sicer zna delati, da ima bogate delovne izkušnje, vendar pešajo. To je videti pri storilnosti. Pri nas so zelo težki delovni pogoji: vročina, ropot, troizmensko delo, delo stoje in s hojo. » 0 Franc Zemljič, mojster mehanične delavnice v Tovarni volnenih izdelkov: Popolnoma soglašam s predlogom kongresa jugoslovanskih sindikatov. Zelo malo tkalk se je upokojilo s svojim poklicem. Po večini se upokojijo naše delavke predčasno, invalidsko ali kako drugačee. Naša haloška delavka ima mimo mnogih drugih obremenitev pogosto tudi dve uri hoda do delovnega mesta. Ne morem si misliti, da bi nastali z znižanjem delovne dobe dodatni stroški, če bi sklade delavskega zavarovanja črpali namensko in varčno. 0 Inž. Karel Levanič, konstruktor in podpredsednik tovarniškega odbora sindikata v TGA Kidričevo: Sodim, da je skrajšanje delovne dobe na 35 in 30 let' ena od rešitev za zaposlovanje mladih ljudi, možnost, da bomo lahko zaposlili mlade, šolane, sposobne kadre. V nekaterih panogah gospodarstva so verjetno boljši pogoji za daljšo delovno dobo, nekatefe delovne organizacije tudi imajo možnost premestiti delavce na lažja delovna mesta. Pri nas teh možnosti ni, saj imamo že sedaj sto delovnih invalidov, ki so oboleli za poklicno boleznijo, zanje pa težko najdemo ustrezno zaposlitev. Dejstvo je, da se honorarno zaposlujejo delavci z visokim pokojninskim stažem, toda to v nobenem primeru niso proizvodni delavci, ampak delavci različnih drugih poklicev, ki imajo že sicer- visoke pokojnine. Z odpravo honorarnih delovnih mest, ki paj bi sprostila prostor za aktivne delavce, torej ne moremo prizadeti delavcev iz proizvodnje, ki imajo večinoma nizjte pokojnine. Ti primeri hkrati dokazujejo, da je fizični delavec telesno tako izčrpan, da v pokoju ne more Več delati. 0 Konrad Ferk, visokokvalificirani clektrolizer v TGA Kidričevo: Ne vidim prepreke, da ne bi mogli uresničiti skrajšanje delovnega staža. Menim, da je predlog, da bi delale ženske 40 let, povsem neumesten. Nujno moramo upoštevati, da delajo ženske v podjetju in doma, da so torej dvakratno obremenjene. S skrajšano delovno dobo pa tudi lahko omogočimo mladim, da se zapošle. I. VRHOVČAK KREDIT do 1,000.000 S Din BREZ POLOGA IN POROKOV m SLOVENIJALES LJUBLJANA-CELJE-MARIBOR Za dom in družino ARHITEKTOV KOTIČEK mini VPRAŠANJE: Prosim vas, da mi svetujete, kako naj opremim dnevno sobo, za katero prilagam točen tloris. Sobo bi želela opremiti tako, da bi služila kot dnevni prostor s televizijo in radijskim sprejemnikom, vendar zaradi pomanjkanja prostorov želim imeti v sobi omaro za shranjevanje knjig in steklenine ter keramike, ki je ne uporabljam vsak dan. Prosim vas, da mi svetujete tudi barvo sten in kakšne naj bi bile zavese; Tla so obložena s tapisomom sive barve. Prosim vas za izčrpen odgovor. — C. P., Ljubljana Ullllimillll[pililllllllllllllllllllHl.llilllUllllllllllllllllJUUIIIIIIIUIlllllllllll|IIIlllfi|nillllllUIIUI!pltlilllUIIIUilllllllilHll!l||JiHl|^llllllllipilUiil Čestitamo za vaše dobre diapoziti-, ve! Sedaj pa jih tudi najboljše projicirate z diaprojektorjem VELUX T50 " + . v *' - ^ f: Ta diaprojektor je najmanjši med najboljšimi. Postal bo vaš prijatelj in vas bo razveseljeval ob večerih, ko boste z njegovo pomočjo obujali prijetne spomine. . , , x Odlikujeta ga prvovrstni objektiv in lepa oblika. DOBITE GA ŽE ZA 205,00 N-din (+ 20 % davek na promet) v poslovalnicah , • KEMOSERVIS — FOTOMATERIAL • MLADINSKA KNJIGA 9 DRŽAVNA ZALOŽBA in v 1 " • TOVARNI VEGA, Kotnikova 18 Za barvne in črno-bele diapozitive — dia okvirčki »Vegacolor«. Diavizor — cenen in praktičen pripomoček za opazovanje in sortiranje posameznih diapozitivov. K dobri projekciji sodi tudi stojalo za diaprojektor.. iililiiii. TOVARNA APARATOV IN INSTRUMENTOV vega Ljubljana — Kotnikova 18 • tel. 311-455 ODGOVOR: Ce redno prebirate »Arhitektov kotiček« . v Delavski enotnosti, ste prav gotovo že sami ugotovili, da svetujem tako opremo za stanovanja; ki z zeleno barvo, preproga velikosti 200 x 300 cm pa naj bo rjavo-rumena. Zavese iz dio-lena naj visijo od stropa So tal in od stene do podaljška zidu, ,kar lahko vidite na skici; Semenj naših problemov in želia vsak se za svoj žep drži!« »Svet se naš okol' vrti, - J"1 : '•'* „i '///////////Zs//////////////////////////////////, jo lahko kupite na našem tržišču. Saj vemo, da bi vsakdo bil rad zadovoljen z malo truda in z malo denarja. Seveda pa je naše serijsko pohištvo včasih treba dopolniti s kakšnim posebnim koso-m ali dodatkom, saj ima vsak potrošnik svoje želje in potrebe, ki pa jim včasih proizvajalec ne more popolnoma ustreči. V vašo dnevno sobo sem postavila kot glavno opremo dnevno sobo »Gortina«, izde-delek tovarne »Meblo« iz Nove Gorice. Garnitura stoji ob daljši prosti steni, sestoji pa iz omare, v kateri je nameščen tudi kavč, mizice in dveh foteljev. Ta sestav se bo lepo vključil v vaš prostor in bo deloval dovolj lahkotno, ker površina sobe ni posebno velika, saj je širina samo 325 centimetrov, poleg tega pa vodi v prostor še dvoje vrat. Potrebujete omaro, v kateri bi lahko namestili knjige, steklenino in keramiko, ki je ne uporabljate vsak dan. Omara, ki jo predlagam, ima sicer precej polic, ki bi vam lahko zelo dobro služile, žal pa ni zasteklena, kar bi bilo nujno zaradi steklenine. Že. na začetku sem napisala, da lahko' z malg, truda in z majhnimi stroški odpravimo pomanjkljivosti, ki se pojavijo na posameznem kosu pohištva. V vašem primeru ne. bi bilo treba nič drugega, kot da kupite plastične vložke z utori, jih nalepite na spodnjem im zgornjem delu elementa, v katerem so police, in tako zasteklite ta del omare. To bi bili prav majhni stroški, omara pa bi pridobila tisto, kar ji je manjkalo do tega, da bi vam funkcionalno dobro služila. Tudi televizijski sprejemnik morate nekje postaviti. Izbrala sem dodatni vitrini »Gortine« z dolžino po 98 cm in globino 50 cm. Stojita ob steni desno od vrat. Na eno postavite televizor, nad drugo- pa obesite sliko. V sami omarici pa lahko namestite knjige. V dnevni prostor pristoje tudi cvetlice. Za večji filodendran ali fikus imate lep prostor v kotu med omaricama in omaro »Gortina«. Pohištvo, ki vam ga priporočam, je obdelano z mahagonijevim furnirjem v visokem sijaju. Stene zato prebarvajte Tako pohištvo kot zavese in preprogo lahko kupite v prodajalnah podjetja Slovenijales, cene pa so naslednje: S-din dnevna soba »Gortina« 350.700 omarica A »Gortina« 35.200 omarica B »Gortina« 33.200 preproga ‘ od 57.000 do 86.000 Inž. arh. DOROTEJA DOZET KUPON ZA ARHITEKTOV KOTIČEK % % X ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ! ♦ ♦ t ♦ t ♦ ♦ t t t t t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Sem na ljubljanskem živil-sem trgu. Sonce neusmiljeno pripeka, pa je ura šele deset in ljudje, ki se prerivajo po žgočem asfaltu, so vsi nekam nervozni. Hodim med njimi in bolj malo sprašujem; več poslušam. Nisem nikakršen tržni strokovnjak, zato mi oprostite, če bom kdaj pa kdaj kakšen strokovni podatek ali izraz napačno zapisal. Sicer pa sploh nisem prišel na trg zato, da bi ocenjeval značilnosti naše trgovine z živilskimi -potrebščinami. Naročili so mi namreč, naj napišem reportažo o ljudeh. In sem si dejal: Kje je več ljudi skupaj, kot prav na ljubljanskem trgu. Zdaj sem med njimi in jih poslušam. XXX "E"v ekle v kratkem krilcu sili ll v vrsto pred eno izmed 26 stojnic Sadja in zelenjave. »Dovolite, tako zelo se mi mudi.« »Kar zadaj se postavite,« pravi zajetna ženica in si briše pot, ki ji curkoma lije po okroglih licih, »vsem se nam mudi.« »Toda jaz sem pritekla iz službe.« »Imate hudega šefa?« se hudomušno smehlja edini moški v vrsti. »Kaj pravite, bi ji dovolili, da kupi pred nami?« Zenske molčijo. »Hitro naroči- ‘ te,« pravi možakar dekletu v kratkem krilcu, »dokler se ne premislijo.« Dekle kupi kilogram marelic in odfrči. »Takšnih tičk je zdaj manj kot pred reformo,« de možakar. »Kolikor več je brezposelnih, toliko večja je prizadevnost, da človek ne bi storil nekaj, kar bi komisiji za sprejem in odpust dalo povod ... Eh, kaj, ja, seveda, dajte še meni kilogram breskev.« Prodajalka mu postreže in pravi: »Prej so hodile sem med delovnim časom tudi zato, ker smo začeli pospravljati že ob enih popoldne. Zdaj prodajamo od petih zjutraj do petih popoldne. Te dni pripravljajo nov pravilnik, po katerem bi pro-> sedmih . zVečer. dajali celo do sed So nam rekli na sestanku: »Minili so časi, ko so kupci čakali na prodajalce, zidaj moramo prodajalci iskati kupce.« TERIJE BATERIJE za'tranzistor je S specialno za transi-storje nova baterija SUPER PL po angleški licenci VIDOR S 50 % daljša življenjska doba plastična onemogoča kisline prevleka izločanje 9 izredno natančne me- elektronska kvalitete kontrola TOVARNA BATERIJ ZMAJ LJ U B L J AN A T a stojnici »Vinojuga« iz Djevdjelije prodajajo pa- ' radižnike. »Ne vem, zakaj jih kupujejo v Španiji,« pravi prodajalec, ko pa jih je pri nas v Makedoniji dovolj za vso Jugoslavijo.« Prodaja paradižnike po 200 dinarjev za kilogram. »Dogodi se, da celo gnijejo na poljih.« Pri sosednji stojnici velja slabši paradižnik 250 dinarjev, nekoliko boljši pa 300. Vprašam - prodajalko: »Vam konkurenca ne škoduje?« »Zakaj bi mi? Moj je mesnat, njegov pa voden.« »Ni res,« trdi prodajalec iz Makedonije. »Poskusite ga.« »Naj bo,« popusti prodajalka iz okolice Ljubljane. »Morebiti njegov res ni toliko voden. Res pa je, da nekateri želijo domač paradižnik in so ga pripravljeni draže plačati. Doslej se še ni zgodilo, da ga ne bi prodala, ali pa da bi ga, kot pišejo časopisi,-pustila, da zgnije. To delajo z uvoženim.« »Vsak dan pripeljemo v Ljubljano s posebnim mednarodnim brzim vlakom dva ali celo tri vagone paradižnika in ga vsega prodamo,« pravi prodajalec »Vinojuga«. »Pa se splača?« vpraša kupec. »Se, čeprav je prevoz drag. In skladiščenje. Pa tržna taksa. V Makedoniji ga odkupujejo od kmetov po 60 dinarjev za kilogram.« »Torej si trgovci in prevozniki prilastijo dvakratno vrednost kmetovega dela!« »Je že tako,« pravi prodajalec, »vendar to ne velja samo za paradižnik, pač pa za vse pridelke. Kmet potegne ta zadnjo.« XXX T\ ekle stoji za svojo-stojnieo | § in se smehlja. Včasih sem delala..,za zadrugo,« pravi, »zdaj pa •za zasebnika. Zadruga je šla po. gobe. Prodajam, kar mi pošlje. Je doma iz Kopra, Ne vem, če vse pridela sam. Morebiti pa tudi kupuje od drugih. Kako bi vedela. Pravi pa, da tudi sam prodaja. Sem rekla, da bom prodajala zanj, dokler ne bodo spet ustanovili zadruge.« Kumare veljajo pri njej 300 dinarjev, v družbenem sektorju sem videl enake po 250 dinarjev. »Ni moje,« pravi prodajalka, »in jaz ne morem spreminjati cen. Tudi v družbenem sektorju jih ne morejo. Meni moj šef vsak dan sporoči cene za naslednji dan.« XXX Tu so tudi tovariši iz Šabca. Štirje so. Pripeljali so se s kamionom, ki je last najstarejšega med njimi. Imajo eno samo starinsko tehtnico, ki si jo pulijo iz rok. »Imam pet hektarjev zemlje in plačujem 400.00(1, dinarjev " davka. Nekje: ga moršrri "prislužiti. Ljubljana pa je kot nalašč narejena za zaslužek. Ljudje imajo tu več denarja kot drugod. Pri nas prodajamo na trgu marelice komaj po 130 dinarjev!« Drobna ženica stiska v roki zlizano denarnico in sprašuje: »Po čem pa jih imate tukaj?« »Po tristo.« »Veste,« pravi ženica, »še nisem pogledala, po čem jih imajo drugod. Kupila bi jih rada, veste, za vnuka.« XXX pet sem pri naših Primorij kah. Jaz prodajam svoje,« prav: kmetica iz Kozane. »Veste kie je Kozana? V Goriških brdih! Ne bi prišla v Ljubljano, če bi pri nas doma imeli zadrugo, ki kaj velja. Pripeljala sem jim breskve, zdrave in sočne. Pa je tisti, ki je tam zaposlen, vzel iz zabojev nekaj najlepših breskev in dejal: »Kupim samo takšne.« Po 80 dinarjev za kilogram. Potem sem vse zaboje polne odpeljala domov. In se mi je zdelo, kot da imam hudiča v hiši. Delam, da bi prodala, ne pa da bi podarila. Zato sem šla v Ljubljano. Tu jih prodajam po 300. Plačam za prevoz zaboja 800 dinarjev in še 200 dinarjev tržne takse. Kljub temu nekaj zaslužim. In vse prodam.« »Jaz pa prodajam tuje,« reče prodajalka, ki glasno ponuja fižol in krompir. .Fižolček, gospe, samo po 300 dinarjev!’ Delam za Rakarja, doma je nekje v okolici Kopra. Štiri ženske prodajamo zanj. Je velik kmet. ,Samo po 300 dinarjev, gospe!’ Veste, plačana sem pp učinku.« rriako je vroče, da mislim le I na kozarec hladnega piva. Mahnem jo v gostišče »Pod gradom« in med potjo zagledam lep fižol, kifeljčar, po 150 dinarjev. »Je ta fižol slabši kot tisti-le?«. vprašam prodajalko, kmetico iz Sežane. »Kje?« . »Tamle, poglejte tisti kup,« Gleda in reče; »Nič pi slabši, še boljši,je,-Pozdravi me znanec,, govorim z njim minuto ali dve, a kr . se ozrem na. kifeljčar, vidim lisi papirja, na katerem je prej pi-In tako se je na našem trgu salo 150, zdaj pa 350. formirala spet nova cena! JANEZ VOLJČ ! * H II ji !l i Domača kozme- tika I I I I I i ■ Tovarniške in kmetij ! delavke rade opravičujejo ^, j urejene roke s .poklicnim de' j lom v prahu, umazanijiy-včasl, j pa tudi. različnim kemik*1'I • jam pripisujejo razbrazdal ; kozo in umazanijo za nohti: | • •"Njihove roke-pa bi'bile v? ■ liko ' gladkejše; če bi jih Pra' • vilno negovale. ČIMMANJ POSEBNIH ČISTIL "" " 5 Snovi,.ki se v vodi in-md ; slabo tope, si je težko zmiti1 j ; rok■, zato po končanem ' » stila, kakor so olje, nafta, Pf ! trolej; klorovo - apno itd. T’ S sredstva; kožo’ očistijo, oben^ j pa ji zelo škodujejo. Klorovo ! apno povzroča čezmerno P0^' j h je. nafta in petrolej vnema** i znojnice 'in lojnice, terpentit j vname kožo in •povzroča Utai • Zato: po temeljitem umiril' • nju s toplo vodo in mazaviP j milom, obvezno pa še s krtači 1 ko, si roke zdrgnite še z ož+’ ’ "si ! limono, da izginenimazanija *4 g razpok. Ce nimate limone, , ; vtrite v mokre roke nekaj kV j stalčkov citronske Ipsline, .1' £ dobro premanite m drgnv \ vsak prst posebej, dokler m, i postanejo beli in čisti. i NE STRIZITE KOZICE 0& NOHTIH Ce redno opravljate "ft I ■ umazano delo, si n-~ striž1-• kožice ob nohtih, kajti j ! obstriženo kožico se lahko Pf'J - kradejo bolezenske klice. ^ povzročajo boleča in obnohtti1 vnetja. : —i Namesto striženja raje ■ večer po umivanju potiski \ kožico, ki sili na nohte s f. • sti druge roke nazaj. Ce .. i redno počenjate, ne bo obrti1, j nohtov in je ne bo treba stn^' i trdovratna vmazaH13* ZA NOHTI | ■ Pri ročnem delu naj 5 ■ nohti kratki, da vas ne S ovirali in da se‘bo za njimi * £ biralo čimmanj umazanije. ’ Če boste pri umivanju rahljali krtačko, boste s km čenjem odstranili večino 11 „ izza nohtov. Pa to nl brž že veste. ■ isnage £ brž ži j Težje je odstraniti nrnti^. • nijo, ki še je Zajedla v n.eZ . j kožico pod nohti. Velikok1 -£ nožič in vse naprave iz mti i kire ne pomagajo. Za g0*0 to £ pa dosežete uspeh, če na vau £ ovito okrog zobotrebca, kane « nekaj kapljic 3-odstotnegd.1 S dikovega prekisa in si Z , S očistite zanolitje. j Obvezno pa si potem, spi6'1 S nite roke z vodo. £ PO UMIVANJU roke NAMAŽITE Po umivanju si roke S Ijito zbrišite in dobro • žite, da jim povrnete med J 4i j lom izgubljeno maščobo. j na in nenamazana koža z' K i or Redno nego rok sem v nasvetih za čiščenje vS \ pozimi rada skopa, iz ; pa je težko spraviti umaza ^ | jo. Za mastenje rok uporag.. • Ijajte glicerin z limoninim S kom; na 10 gramov glicerl \ pa dodajte 5 kapljic soka. * j NEGA ROK PRED SP Ati^ ■ v luisuKLiri, za, aisavuj*' ^y S vr.st kože. Ročne delavke ^ ! rajo pri večernem umira , j posvečati še večjo pozori ^ ; svojim rokam. Obvezno naj ■+ i namaste po umivanju in a° f ■5 izsušitvi z borvazelinom a j kako zelo mastno kremo. \ Preizkušena in poceni, 0 • nem pa zelo učinkovita j* ^ • di zmes iz 2 gr salicila, e -2j.t ! količine' citronske kisline.1 | gramov vode in 86 gramor | nolina, ki vam jo narede I karnl 0ktt* Krema naj ostane na T • tudi takrat, ko odidete^na j • lo. da bo, varovala kožo^ r u. ! umazanijo, ki. vdira skozi ^ t se. Zjutraj .si torej roke : splaknite z vodo, Sele P° {"danem, delu uporabljat? v sfi ; vode tudi milo. Tedaj .p \ veliko laže odstranili -ti ,flrcr Vrvijo, ker bo obtičala v \se$ j valni plasti ■ maščobe, nan • zvečer na .kožo. i marjaNcA © DELAVSKA ENOTNOST — ŠT, 29— 20. julija 1968 A Šport S ZAGORJE Smo sredi poletne sezone. Najmanj petsto proizva-jalceb in njihovih svojcev zasavskih delovnih organi-zacij se te dni mudi v Crik-vehici, na Rabu, v Vrsarju, Savudriji, Portorožu, Bohinju in na Bledu, kjer imajo delovni kolektivi svoje domove. Vsega skupaj imajo menda zasavska podjetja kar dvanajst počitniških domov. Razen tega so posamezni kolektivi omogočili letovanje za svoje zapo-slede tildi v planinskih postojankah: na Kalu, Gorah, Partizanskem vrhu, Vrheh in drugod. Čeprav se vse več delovnih ljudi ogreva za oddih v naravi, so zasavske planinske postojanke še venomer Premalo zasedene. S tem, ko so vodstva podjetij, njihovi samoupravni organi in sindikalne organizacije Privolite v to, da bodo svojim članom nudile regres tudi v teh domovih, so sicer storile izdaten korak za razširitev možnosti letova-ha. Vendar planinska društva iz tega še niso storile Nadaljnjih korakov na poti k večjemu zanimanju delovnih ljudi za oddih v okoliških hribih. Zdi se, da ne hi bilo napak bolj prisluhniti željam in potrebam Vseh tistih, ki se odločajo Oddih naravi *a oddih v naravi. 2e res, da jim uprave planinskih domov postrežejo z okusno hrano, da so obroki obilni in raznovrstni in da je izbira pijač dokaj bogata. To pa še ni vse. Videti je, da delavci pogrešajo športne In rekreacijske naprave, Na Kalu so že uredili prostor balinanje. Takih in podobnih naprav pa za zdaj fe ni dovolj. Pravzaprav Uh ni. Ni pa tudi najbolj skromnih igrišč za otroke... Eno z drugim: prej ko slej bo treba misliti na vse tiste oblike zabave in razvedrila, ki jih je moč na teh Planinskih, postojankah urediti, pa čeprav polagoma, Pač glede na finančne možnosti posameznih društvenih uprav. Za številne de-l°vrie ljudi je oddih v nate vi postal nujnost in pozeba: Nič slabši kot ob ntnrju. In ne samo poleti. '?*e več je proizvajalcev: ki *i radi prihranim nekaj dni dopusta za oddih jeseni in Pozimi. Sindikalna vodstva bodo thorala zatorej z enako nazornostjo kot noleti poskrbeti tudi za zimsko rekre-nciio svojega članstva. Za-cetki, čeprv skromni, so tu. Nedvmno bodo sedanja ir-itišnje pris^avole k p-ddoTi-nernu načrtovanju ha. tem no‘dročjv.. Cernu ne bi ko-ektini: da jali renresa svojim '"foslenim za letovanje in °ddih tudi V jesenskih o*>-r°rnn. zimskih mesecih, sni s® tlriradevnmn, da. bi 1*0-Pnove izkoristili — ne glede letni čas. ’ -m- KAKŠNE MOŽNOSTI IMAJO CELJANI ZA SVOJ DNEVNI, TEDENSKI IN LETNI POČITEK Obetajoči načrti Cimprej v vodo in hlad, to je edina želja celjskih delavcev, ki so, jim vroči dnevi prinesli dodatne težke delovne pogoje. Vročina v tovarniških dvoranah raste preko vsake normale. Zivosrtbrni stolpci kar tekmujejo, v katerem tovarniškem prostoru bodo zlezli višje. In v takšnih delovnih pogojih morajo delavci uspešno opravljati svoj delovni dan. Kaj po delovnem času? Kakšne možnosti imajo Celjani za lahko naštevali počitniške domove ob morju, last celjskih delovnih kolektivov. Zato zatrjujejo, da imajo celjski delavci dovolj možnosti za letovanje z ' družiharrii, narobe je le to, da so .zmogljivosti razdrobljene in zato niso najbolj smotrno izkoriščene niti ne zagotavljajo cenenega oddiha. Prav to navaja »ohladitev«, za kopanje, za rekreacijo tudi ob manj vročih združevanj^^^mogTjivosti6 *in sredstev. Toda, to je še vedno dneh? Kako in kje lahko preživijo dnevni, tedenski in letni dopust? “ ■ ' ’ Vsa ta vprašanja smo zastavili nekaterim celjskim sindikalnim delavcem in zvedeli, da je veliko načrtov za ureditev rekreacijskih središč in objektov, trenutne možnosti pa so bolj skope. TRI, ŠTIRI SVETLE TOČKE V središču pozornosti je v teh dneh celjski bazen. Toda tako je obljuden, da je v njem komaj prostora za namakanje. Od prvotne zamisli se razlikuje, še vedno ni docela zgr&jen. skih in športnih objektih nasploh. Drsališče so zgradile celjske delovne organizacije. Največ zaslug imata Cinkarna in AERO. Dobro so kolektivi naložili ta denar. Od jutra, pozno v noč, seveda tedaj, ko je plo- Manjkajo mu manjši! bazen s: šča pokrita z ledom, se zvrsti skakalnico in stranski športni ria tisoče parov drsalk. Tako ■ pbstaja drsališče »Meka« za starejše, predvsem pa za mlade Celjane. Do zime, pa tudi pozimi, je največ življenja na atletskem stadionu Kladivarja. Nedavno objekti. Zato nekoliko vznemirjajo govorice, da bi v njegovi neposredni bližini zgradili motel. Na vsak način je tale gostinski objekt koristen in potreben, razmišljajo Celjani, ven- dar se bojijo da ne bi zasegel šo mu dogradili še športno dvo-' " ’ ■ " ” ' rano, In če so bili Celjani še pred nedavnim v skrbeh, kdo bo zamenjal generacijo nadarjenih atletov, gledajo poslej bolj optimistično v prihodnost. Atletski stadion z dvorano je množično pribežališče mladih. Prav malo drži tista, da mladi ljudje izrabijo prosti čas povsod drugod, samo pri športu ne. Komaj so dočakali gradnjo nove dvorane. Kako tudi "ne, ko pa v Celju vsa povojna leta niso zgradili niti ene telovadnice. Skorajda brez konca bi pa prostora, kjer bi nekoč vendarle dogradili, kar k sedanjemu bazenu še manjka. Savinjo, naravni kopalni objekt, so »nenaravni« vpiivi onesnažili. Tako svojim kopalcem ne nudi pravega zdravja, užitka in udobja. Z namakanjem in osvežujočo kopeljo smo tako v Celju pri kraju. Bolj gostobesedni postanejo Celjani ob svojem drsališču. Hudo nasprotje za ta letni čas, toda saj govorimo o rekreacij- MEDVODE »COLOR« dobro skrbi za rekreacijo Sindikalna podružnica »COLOR« Medvode dobro skrbi za rekreacijo svojih delavcev. V preteklem letu je organizirala nogometni turnir, ekipni šahovski turnir, namiznoteniški turnir in udeležila se je Pohoda po poteh partizanske Ljubljane. V letošnjem letu se športna aktivnost nadaljuje. Spomladi je bilo na Voglu tekmovanje v veleslalomu, nogometna ekipa je osvojila pokal kot najboljša na področju Medvod. V letošnjem septembru bo KIDRIČEVO Sindikalna podružnica »COLOR« organizirala prvi pokalni turnir v nogometu sindikalnih aktivov tovarn barv in lakov Jugoslavije s sodelovanjem ekip Združene kemične industrije Domžale, Industrije barv in lakov »DUGA«, Kemičnega kombinata »CHROMOS« in »CO* LORJA«. Turnir naj bi bil zametek bodočih športnih iger barvarjev Jugoslavije, saj bi bilo škoda, da bi ostalo vse skupaj le pri organizaciji turnirja. F. ROZMAN Potreben je večji bazen Krajevna skupnost Kidričevo je že pred leti sklenila, da bo storila vse, da bi pričeli v Kidričevem z graditvijo novega plavalnega bazena, ki bi bil morda celo; olimpijskih mpr. Te zamisli ni pozabila Krajevna skupnost niti v letošnjem letu, saj je uvrstila v svoj program tudi gradnjo novega bazena pb sedanjem, ki pa je žal mnogo premajhen. V maju je bil celo referendum, s katerim naj bi se prebivalci odločili za gradnjo rekreacijskega centra v Kidričevem. Izid referenduma je bil ne- %e Swaty, MTT in ELKO najboljše pokroviteljstvom komi- Tekmovanje, ki je potekalo na C ,Za šport pri občinskem sin- igrišču Avtoobnove je na splpš-svetu Maribor se je no zadovoljstvo uspelo. Ekipe so )wQni končal spomladanski del prikazale lepe in borbene igre, L enstva v malem nogometu, kvaliteta tekmovanja pa je bila Vy tem tekmovanju je sodelo- zelo izenačena. Prvo mesto v sV(J 24 ekip, kar predstavlja skupini A je zasluženo osvojila . ■ ekipa Swaty, ki je nastopila v postavi: Supanlč, Kermel. Rodošek, Kavčič, Ivanuša, Grbič, Kranjc, Lah in Tašner. V skupini B je zmagala ekipa MTT, l^Iborski tisk, Piramida, CB kije nastopala v postavi: Viher, obr£ Sekcija za vleko, Avto- Boruta, Klanšek, Ekart, Krojs a *•> Swaty, B. Kidrič ih in Brecelj. V tretji skupirti nad ijv j V skupini B pa so tek- 30 let je zmagala ekipa ELKO Š jale ekipe: ELKO, SC TAM, pred B. Kidričem, Metalno m %wrist II., Metalna, Avto- TAM. Ekipa ELKO je nastopala a* n-> TAM, Stavbar in v postavi: Flis, Cestar, Na.iberg, Slegt,; Nad 30 let so tekmovale Bobanec. Renčelj, Novak, Skof-t.ekiPe: MTT, Metalna, ljanc in Rehek TAM, ELKO in B. Kidrič. D. ZAGORAC bliže sicer zelo dobrim zamislim, kot resničnosti. ZDRUŽEVAJE SREDSTEV PO NAČRTU Bolj otipljivi so načrti o izgradnji nekaterih letnih in zimskih rekreacijskih središč v Celju in njegovi bližnji okolici. Tako jih naštevajo: • Celjska koča s Svetino, kjer že stojijo nekateri potrebni objekti, domova in smučarske vlečnice. 0 Mestni park, ki bi ga izpopolnili z novimi športnimi objekti. 0 Griček, ki bi naj postal mladinsko rekreacijsko središče. 0 V prihodnosti — izgradnja športnega središča Golovec, z vsemi potrebnimi napravami za dnevno in tedensko rekreacijo. 0 Zimsko turistično središče na Golteh nad Mozirjem. Mozirsko turistično središče bi morali v naštevanju najprej povedati. Ob njem se vrti poslednji čas v Celju največ besed. Celjsko turistično podjetje Izletnik investira znatna sredstva v izgradnjo samopostrežne restavracije s hotelom, gondolsko žičnico in sistem vlečnic in sedežnic. Odobrena je lokacija za sedem depandans. Štiri so že rezervirali, zato je skrajni čas, poudarjajo sindikalni delavci, da se podvizamo za preostale tri. Ponuja se lepa priložnost, da si celjski kolektivi z združenimi sredstvi zagotovijo zmogljivosti, ki bodo ustrezale njihovim potrebam in jim zagotovile prenočišča tudi za bolj plitve žepe. Občinski sindikalni svet je stopil v akcijo. S svojimi sredstvi bo odkupil zemljišče in ustrezno dokumentacijo in če mu bodo celjski kolektivi po svojih zmožnostih količkaj pomagali, bi že v kratkem dobili nad Mozirjem dom s 40 ležišči. Letos 40 ležišč, drugo leto 100, čez dve leti 200, načrtujejo. To pa je že nekaj, ne le za smu-črje in ljubitelje zimskih športov, ampak za vse, ki jim oddih v naravi nekaj pomeni. Mozirske planine niso naklonjene samo zimskemu lestnemu času, ampak jim vsak letni čas daje svoj mik in čar. Podobne so, denimo, na Pohorje. I. VRHOVCAK gativen in tako je ostala krajevna skupnost še naprej pred dilemo, kaj storiti, saj delovni kolektiv TGA zaradi težke materialne situacije ni mogel nuditi krajevni skupnosti zaželene dotacije, zaradi česar zaenkrat ni izgledov, da bi prišlo do predvidene gradnje. Nedavna huda vročina in izredno lepo vreme pa sta pokazala, da je bila zamisel krajevne skupnosi povsem na mestu, saj sedanji bazen še zdaleč ne more sprejeti tolikšnega števila kopalcev, kot jih je v Kidričevem. Ker je vedno opaziti med kopalci tudi ljudi, ki niso domačini, bi bilo prav, če bi pomagali pri gradnji novega bazena tudi nekateri delovni kolektivi iz Ptuja in Maribora, saj pride prav iz teh krajev največ ljudi v prijeten smrekov gozdiček v katerem je sedanji bazen. F. MEŠKO DELAVSKA EJSTOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZSJ ta Slovenilo, Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani List Je bil ustanovljen JO. novembra 19«. Urejuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave. Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. poštni predal 813/VL telefon uredništva 316-872, 316-695. 312-402 in 310-033, uprave »10-033 RaCun pr! Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana. It 501-620-7-32000-10-3204-486. - Posamezna številka stane 50 N-par — 80 s-dln - Naročnina Je četrtletna 6.50 N-din - bso S-dln - polletna 13 N-din - 1300 s-dln In letna 26 N-dln - 26no S-dln — Rokopisov ne vračamo. -Poštnina plačana v gotovini - Tisk In klišell CZP •I.1ud«k» nravire« t.lubllnnp ZANESLJIVO VARUJE KOŽO PRED SONČNIMI OPEKLINAMI, JO OSVEŽUJE, NEGUJE IN JI DAJE OBSTOJNO TEMNO BARVO B KRKA krema mleko spray olje sprav pena KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTU M»«4««WM«CatC94«4MM«MM4MIIHMIIIIIMIIMMIIimiM« III!|I1IIEII1!II!II1]II!II1IEIIII!IIIIIII!II* hhIV Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec p proizvaja ln nudi: jj | 0 kvalitetna vezana okna in balkonska vrata § i 0 roletee, izdelane iz lesenih profilov, preoblečenih s plastiko g 1 0 stružene fotelje iz masivne bukovine | Vse individualne graditelje opozarjamo na našo stalno zalogo | | tipskih oken in balkonskih vrat. — Zahtevajte ponudbel lllllllllllllllllllllllllliillllllipill* MIMOGREDE Z ZMAGOVALCEM Uspeh ob prvem poskusu Adolf Strnad V okviru letošnjega zleta planincev PTT iz vse države, ki je bilo na Durmitorju, so se udeleženci pomerili med seboj tudi v raznih športnih disciplinah. Največ zanimanja je veljalo za tekmovanje v hitri hoji, ki se je odvijalo na pet kilometrov dolgi progi okrog Črnega jezera. Proti vsem pričakovanjem je zmagal Adolf Strnad, član Planinskega društva PTT Ljubljana, ki je v tej disciplini sploh prvič tekmoval, potem ko je zaradi »višje sile« vskočil v ekipo. 0 SLOVENSKE KONJICE Adolf Strnad je < po poklicu TT monter, zaposlen pa je pri Podjetju za PTT Ljubljana. V krajšem pomenku nam je zaupal, da se je za izlet na Durmitor odločil zaradi tega, ker si je želel spoznati tudi ondotne gorske vrhove. No potem je vskočil v ekipo svojega podjetja, ki je zmagala tudi v končni razvrstitvi. »Kondicije za to imam dovolj, saj je moje delo terenskega značaja. V hribe pa tudi zaidem skoraj vsako soboto. Sprva sem zahajal v planine zaradi družbe, lepih izletov in razvedrila. Zdaj imam tudi svojega konjička: že tri leta sem plezalec,« je na kratko pojasnil * svoje mišljenje o uspehu v prvem tekmovalnem poskusu. »Pa vas je zdaj zamikala hitra hojoa kot šport?« »Niti ne preveč, čeprav gre za zanimiv šport. Tekmoval pa bom še, če se bo spet ponudila priložnost, da združim izlet v zame tuje gore tudi s tovrstnim preizkusom vzdržljivosti in da pomagam kolegom pri ekipni uvrstitvi. Če bodo seveda potrebovali mojo pomoč, saj je med poštarji, še zlasti med pismonoši, dosti hitrejših od mene.« Pogledal je na uro in se hitro opravičil: »Menda sem dovolj povedal in — družino moram pozdraviti, preden spet odidem v — hribe.« Bilo je v petek popoldne in pozabil sem, da imajo na pošti proste sobote. " -mG Igre v polnem razmahu Na območju občinskega sindikalnega sveta Slovenske Konjice potekajo v teh dneh tradicionalna športna tekmovanja v šestih disciplinah. Poleg občinskega . sveta je letošnje leto prevzela organizacijo tekmovanj sindikalna podružnica podjetja KOSTROJ. Srečanja, v katerih sodelujejo člani raznih sindikalnih organizacij na območju Slovenskih Konjic in Zreč ter ostalih krajev v konjiški občini, so skoraj vsak dan v popoldanskih urah, šahisti pa se srečujejo proti večeru. V. L. ...........................................................................mn...........................................................................................................nun................mu.... bilievrsten rekord. Ekipe so SiCe razdeljene v tri skupine in ifl p' A in B skupini do 30 let tj j skupina nad 30 let. V skuta,,,, A so tekmovale ekipe: '4Tb' ‘ M Sončni In topli dnevi te vabijo k obali I Vse za kopanje in oddih spet na Izbiro v I. nadstropju trgovske hiše nama Ljubljana — kopalni plašči In brisače — kopalke: moške, ženske In otroške — kopalne kape In copate — slamniki: za plažo ln za sprehode Letošnji vzorci ln modeli — primerni za vsak okus ln za vsako postavo. lillllllilllllllllllllllllllllll !|||jlll||||||||l|||||l,,||||llllllW ..................fflMiiiiiiiiimiiiiiiiiiliillffllMIIMM iiiTnmn!!nm«!im!nntiif!iiiniiHn!nnnmin!ni![n!ffln!ii!]im!!iii!!n!!!niiiiiiiiii!iiii[ni!iiiiiii!ii[iiiiii!ii!t!ii!n!!i!i!iiniiiiiiiiiiiiiiii!i!!ii!!iii!iii!iHiiiiH!ii! iiii!iiiiniiiiiiiiiiij]ii)i!i:ii]iKii]iifiniiiiiniii!iinnniHniiiii4 TOVARNA NOGA VI C,* POLZELA Za vsako priložnost kvalitetne nogavice »Polzela« v bogatem asortimentu ženskih, moških in otroških nogavic z zaščitnim znakom lastovke. ' ' r ;'.Z-'. ¥ "" pozdravlja; vse borce nov in čestita vsem delovnim ljudem Slovenije od dnevu vstaje slovenskega naroda — 22. juliju! .........................................................................iiniiiiihmi.............................................................................Himimii'ni!»fl«ffliimffiiiiiii[iiiHninHiiii!ijilMilililiiHM[i!HiiiliUj[iii[lllllllllTllluijllllllllllklllHilimil!BlllllllllijllljllllljHiilimilllllllllllllH»inffiiffliaiflflliHllllinai^ [ Kozerija ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a zares neupravičeno prisvajal dohodek. Vanjo predlagam...« Imenoval je nekaj tovari- T/ u- ■ a t,- u šev, toda še predno je končal, V občim Suhi graben nikoli s„ X nnln.ir nrl,Asediiik ta. ■. se je oglasil predsednik kem niso zaostajali za razvojem /erence sociaUstov: dogodkov. Nobena nova lini- ,, , "Ne bo slo. Vsi, ki jih ja jih ni zmedla; za vsako so „ ............ se ogreli, ko se je rodila. predlagaš, imajo -vile ali pa Tako so tudi lani, ko so na- počitniške hiše. Celo oboje. Ne še samoupravne množice — po trdim, da jih niso pošteno pri-svojih predstavnikih - skle- sluzlli’ ° tem naj rito ca kanile, da je treba od besed pre- misija. Toda občani ji ne bodo iti k dejanjem, navdušeno po- verjeli, če v njej ne bo vsaj zdravili omenjeno odločitev. neka;i elanov z manjšimi oseb-Občinski možje so na sestan- nimi dohodki.« kih in zborovanjih razlagali v, "Kaj pa, ce se tisti z manj-občanom, kako zgodovinsko Šimi dohodki ne bodo hoteli pomemben je ta sklep, in da zameriti sefom z velikimi in kdo ne bi pozabil nanj, so nepoštenimi dohodki m boao nad vhodom v občinsko hišo zatisnili eno oko, ce ne obe « obesili tablo, na kateri je pi- ?e vprašal občinski tajnik. šalo: "Jaz predlagam, da člane ko- »Mi prehajamo od besed k misije izžrebamo na javnem dejanjem.« Ko pa se je prvo navdušenje poleglo, so spet zaživeli zborovanju in jih zadolžimo, da morajo biti nepristranski.« "Ne bodimo otroci,« je re- čučluvli , , ... r/ i • tako kot poprej. Tablo nad kel sekretar komiteja. "Zakaj vhodom v občinsko hišo pa so Pa imamo nase organizacije.« mulci obmetavali s kamenjem, "Tvoje organizacije so že dež je spral barvo črk in ne- Pred Idi kaznovale tiste svoje ke noči jo je veter vrgel na člane, ki so si delih prevelike stopnišče, od koder jo je hišnik plače« mu je zabrusil sindi-odnesel v ropotarnico. kalni predsednik. "Kaj se je In se je zgodilo, da so naše rodilo iz tega? Pomilostili ste samoupravne množice — po jih, njihove plače pa so se na-svojih predstavnikih — pred Pre? rasle.« nekaj tedni ponovno sklenile, »ln kaJ ,ste, v\ storili? Za da je treba od besed preiti k vogali ste čvekali, na sestan-dejanjem. Seveda so v Suhem kih pa molčali.« grabnu tudi ta najnovejši sklep "Predlagam«, je rekel žu-navdušeno pozdravili. Tokrat pan, "da v komisijo imenujemo OD BESED K DEJANJEM pa občinski funkcionarji niso samo tiste tovariše, ki so si do-sklicevali množičnih sestan- slej zagotovili šele poprečno kov in tudi niso obesili table življenjsko raven naše družna občinsko hišo; sestali so se be.« za zaprtimi vrati županove pi- »Vprašam tovariša predgo- sarne in župan je dejal: vornika,« je dejal podžupan, "Zdaj gre pa zares!« "če nam lahko zagotovi, da bo- "Pridružujem se mnenju do pošteni prav tisti s popreč-tovariša predgovornika«, je re- no življenjsko ravnijo in ne kel podžupan, "kajti dejstvo oni, ki sem jih jaz predlagal, je, da naši najvišji forumi ne ali tisti, ki bi jih lahko pred-bi večkrat lansirali istega ge- lagal vsakdo izmed nas?« sla, če ne bi resno mislili.« Župan je molčal. Z njim "Ne samo najvišji forumi« vred so molčali • vsi tamkaj ga je podučil sekretar komi- navzoči občinski funkcionar-, teja, vse zavestne socialistične ji. In še danes bi sedeli v žu- • sile resno mislijo, da moramo panovi pisarni in molče tuh-lepe besede zamenjati s kon- tali, kako naj besede zamenja-kretnimi ukrepi.« jo z dejanji, če ne bi kurirka, "Dogovoriti se moramo, kaj ki je kuhala kavo in prisluhoma storili,« je rekel sociali- skovala njihovemu pogovoru, j stični predsednik, medtem ko rekla: je sindikalni predsednik dejal: "Nič ne pomaga, ugrizniti bo ■ treba v kislo jabolko. Zakaj ne poskusite urediti te zadeve s strojem. Sem brala, da imajo tak stroj, ki v hi-ga je pu loči laž od resnice. Nikogar se ne boji in ne moreš ga moral podkupiti« "Kako to misliš?« ; vprašal župan. "Prej ali slej bo fvsakdo, ki je. medtem,, ko je . -Njen-predlog sq sprejeli in-gradil socializem, zgradil sebi župan je' telefoniral znancem vilo in počitniško hišo in kdo in prijateljem ter ji spraševal, ve kaj še vse, povedati, kako če vedo, kje bi bilo možno do-je to zmogel. Kolikor jaz ra- biti na posodo to resnicoljuo-zumem novo linijo, nam takš- - no napravo/Ko :je~odložil-dnina spoved ne uide.« šalko, je dejal: - Ker so občinski možje v »V vsej državi imamo sa- Suhem grabnu politično raz- mo en tak stroj in še tega gledani in ker vedo, da soci- zdaj nujno potrebujejo zvezni alizem terja tudi žrtve, ni nih- organi. Potem ga bodo poslali če ugovarjal sindikalnemu republiškim. Mi bomo spet predsedniku., Celo tisti z ne- zadnji.« čisto vestjo so se vdali v "Nič de de,« ga je tolažil usodo, le podžupan je modro- predsednik komiteja; "bomo val: pač počakali in medtem preži- vita; moraniblfpL . ---- , „ .. . ._______ meljito pripraviti, da ne bi podžupan, »siceripd ne poza; prišlo do političnih deviacij v bite, da se nobene juhe ne po-cbliki anarhističnih izpadov je tako vroče, kot se skuha« ali lova na čarovnice. Najprej In so zaprli svoje urade ter bomo morali ustanoviti komi- odšli na dopust, si jo, ki bo ugotovila,, kdo si je JANEZ VOLJČ TOKRAT NISO VEČ POPUSTILI v ’3T i ' ; V- ¥ !• ■ .- Izpoved, ki bi jo lahko naslovili uzurpacija samoupravnih pravic in diskriminacija težakov — vsaj dokler ne spregovori »nasprotni tabor« (Nadaljevanje s l. strani) niku. Dokazati pa bo težko, ker še nikoli ni prišla komisija k nam ugotavljat, ali smo iz malomarnosti pokvarili motorko, niti nismo podpisali nobenega komisijskega zapisnika..: Na upravi si samoupravne akte po svoje razlagajo.« Henrik Šajn ima dvanajšjt prič, da ga delovodja ni opozoril, naj zaradi hude burje ne dela. Ko je podiral drevo, je pazil, da ga burja ne bi vrgla na njegovega pomagača, padlo pa je na motorko. Dušal se je, da ni kriv, sekretar podjetja mu je obljubljal, da popravila ne bo sam plačal, toda letos 15. maja so mu škodo odtrgali od zaslužka. Od jeze je kuverto pustil v podjetju. »Veliko tako ni bilo notri,« je rekel, »ko so tudi' za drva odtrgali.« Spet drug delavec je moral nažagati drva za gozdno menzo z rezervno motorko. Pokvarila se je in škodo je moral sam plačati. Stanko Šajn bi moral plačati 57.000 S-din za popravilo mo-torke. Na srečo je mehanik Emil Petro ugotovil, da je bila voda v bencinu. Šajn ga je štirikrat opozoril, naj to sporoči na upravo, toda če se »nedolžni krivec« ne bi zatekel V pravno posvetovalnico, bi popravilo motorne žage sam plačal. Se in še so gozdni delavci go-vorili o krivičnem odtegovanju denarja za popravilo motornih žag. Potem so vprašali: »Zakaj okvare plačujemo samo mi, če smo krivi ali ne, zakaj jih ne plačujejo tudi traktoristi, šoferji in »šribarice«? Ali ti ničesar ne pokvarijo?« Umestno vprašanje. Še umešt-nejša pa zahteva, naj svet delovne enote izvoli komisijo, ki jo bodo vsi delavci poznali in bo ob vsaki sporni okvari žage ugotovila dejanskega krivca. Toda predstavnika republi« škega sindikata delavcev industrije in rudarstva se s tem predlogom nista zadovoljila. Po zakonu o delovnih razmerjih ni dovoljeno delavcem odtegovati denarja, dokler jim zakonito ne dokažeš povzročene gmotne škode. Občinski sindikalni svet — tokrat je predsednik prisostvoval sestanku — mora zato v upravi Gozdnega gospodarstva Postojna intervenirati, da Jurščani dobe nazaj zadržani denari Poleg lanskega odtegljaja tudi letošnjega, ki ravno ni tako majhen, saj so posamezne skupine delavcev obremenjene; s 100,000 starimi ’ dinar jl_ ža popravilo žag ..'. V razmislek pa je dan še predlog, naj bi gozdni delavci delali s svojimi motornimi žagami, kakor Tolminci. izogniti, v delovno normo pa šo vključili samo efektivni delovni čas...« Zato verjetno malokdo, ki dela sedem ur in pol, kot je uzakonjeno v njihovem podjetju, doseže normo. Toda to še ni vse. Nekaj let so dobivali nadomestilo za delo v slabem vremenu: gozdni delavci pač niso krivi, če dežuje ali če zapade sneg do pasu in še čez. Lani so dobili samo za 24 zimskih dni nadomestilo. Letos pa je še slabše. Norme so za zimske mesece 15 do 30 odstotkov znižane, to je vse. »Nekaj rizika morajo nositi tudi delavci,« je bilo rečeno na seji delavskega sveta, v katerem je samo 5 ali 6 neposrednih delavcev. »Duhovna« večina se ni vprašala, ali bodo gozdni delavci s takšno odločitvijo zadovoljni, ko so imeli vendar k osnutku pravilnika o delitvi osebnih dohodkov čuda pripomb, niti ni. pomislila, da tovarniški delavci niso prikrajšani za nič drugega, če zmanjka električnega toka ali se pokvarijo stroji, kakor za preseg norme. Če torej dežuje, dobi inženir, ki je prišel nadzirat delo, terenski dodatek, sekač pa ničesar. Jesti pa, seveda, mora. Le če bi ves mesec deževalo, bi delavski svet posebej razpravljal o nadomestilu osebnih dohodkov za gozdne delavce ... Ali so normativi in nadomestila za dneve, ko ni mogoče delati, pravični, bo pokazala primerjava pravilnikov vseh ženo. Še umiti se ne morem po- Najboljša delavca res nista bil3; steno v hosti, radio rad poslu- so rekli zbrani, toda bila sta z3 šarh... Zakaj ne bi smel domov brez , denarne kazni?« Šajn jih je že večkrat skupil, ker ne varčuje z jezikom. Lani spomladi, ko se je šel v Postojno pritožit zaradi nepravilnega štetja glasovalnih listkov — volili so delavski svet — so mu odtrgali dodatek za stalnost in za slabo vreme. Ob celih 15.000 S-din je bil, čeprav je šel v imenu sindikalne podružnice na občino, potem ko so ga skupaj z drugima dvema članoma delegacije v upravi podjetja nagnali delat. Tistega dne je deževalo in ni mogel nihče delati v gozdu, Šajn pa je bil vseeno ob denar, ZAKAJ, ZAKAJ, ZAKAJ? Koliko je še- vprašanj, na katera ti gozdni delavci niso dobili odgovora! Zakaj podjetje izplačuje indirekten regres samo tistim članom kolektiva, ki letujejo v njihovem počitniškem domu v Zadru. Med lanskimi 155 obiskovalci skorajda ni bilo niti enega gozdnega delavca, vzdrževanje doma in pokritje izgube pa sta stala kolektiv celih devet milijonov dinarjev. Kako to, da je že nekaj let iz zaključknih računov razvidna razlika med proizvedeno in prodano količino lesa? Vedno v korist prodanega. Ce merilne naprave za posekani les niso četnika, potrebna dela in zašla3' ka, ki ga v Jurščah daje saih0 gozd. Kakor vidite, Jurščani ni®3 zaman prosili za pomoč. Čeprav nekateri ne znajo niti pošten0 brati in pisati, imajo zdrav r3' zum in vedo, da vsega niso dol3' ni prenašati. V delavskem sv3" tu in upravnem odboru so P0-vedali, kar jim ni bilo po vAA^AAAyVVV\r/VV'A/V\AVNAWVVV'ZW‘UVVNA/',”V smo mar v koncentracijskem ta- TRGOVSKO PODJETJE Druga stvar, ki gozdnim delavcem iz Juršč ni po volji, so prenapete norme. : . : »Uprava nam dokazuje,« so rekli, »da imamo dobre osebne dohodke, ne upošteva pa, da nam iz leta v leto . .povišujejo norme. Pravijd, da Šo Tehnične in zato točne. Ampak kako so prišli do njih? Normirci so nas štopali po deset in dvanajst ur na dan, potem so od delovnega časa odračunali brušenje orodja, čas za osebne potrebe in za vse drugo, čemur se ne moreš ‘h borišču? Ni je postave, ki bi nas prisilila, da'po opravljenem delu ostanemo v gozdu. Vemo, zakaj nam terenski dodatek. tako odmerjajo. Hočejo, da bi delali od jutra do mraka. Ni jim mar naše zdravje, niso jim mar naše družine... V gozdu Vodilni ra v- , no tako živijo* kakor mi. Jedo ....~ bo zato za vse enak ...« Stanko Šajn je zaupno odkril košček osebne intimnosti: »Trideset let sem gozdni delavec, šele zadnji dve leti pa se vozim po šihtu domov, tako da kmalu ne bi vedel, čemu imam r »Delikatesa« K, LJUBLJANA i . Trg Jtiladinskih delovnih brigad 12 .j j. ril -j; ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB 22. JULIJU W»AAAAA/VWS