Poštnina je plačana v gotovini.
Posamezna številka stane 1*25 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, cefoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku.
Glasilo Socialistične stranice
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uredništva in uprave Ljubljana, V inska cesta stav
jul 1 j?., n.n-.,l>tros8mayer jeva 1,
Štev. 40.	V	Ljubljani,	dne	20.	novembra	1923.	II.	Leto.
Iz notranje politike.
Korošcev, četudi najmanj nadarjeni kranjski zeljnih. iMorda pa jo je Radič ravno zato v Ljubljano pri-
lasid volitev na Češkem.
V	češkoslovaški republiki so se pretečene dni izvršile volitve v državni zbor (poslansko zbornico in ■senat). Izid teh volitev nas mora zanimati iz dveh razlogov: prvič, ker iso se ga udeležile razne delavske stranke in drugič ,ker je češkoslovaška republika kot zaveznica Jugoslavije -tudi važen čini tel j v naši zunanji politiki. Kar se pobliž-njega tiče, izid volitev — izgloda — ne bo prinesel nikakih prememb, ker se bistveno grupacija strank ,v osi. republiki ni spremenila, čeprav so stranke skranje levice in desnice nekaj pridobile, o,stale fitranke pa nekaj izgubile.
Velike spremembe pa so se izvršile pri delavskih 'strankah, posebno socialistih (ki se na Češkem imenujejo soc. demokrati) in komunistih. Te spremembe deloma niso prišle nepričakovano. Ko smo imeli priliko v juniju t. 1. govoriti s češkimi in nemškimi sodrugi iz čsl. republike, so nam ti najavljali 'nazadovanje socialističnih strank (češke in nemške stranke). Mišljenje pa je bilo, da se bodo s to izgubo okoristile meščanske stranke. Volitve pa so pokazale, da so češki socialisti izgubili napram komunistom (skupno število glasov oddanih socialistom in komunistom pa je ostalo isto kot 1. 1920.), le nem. i«oc. napram nemškim meščanskim strankam, dočim so od komunistov še nekaj pridobili.
Treba se je vprašati, kje tiči vzrok temu neuspehu obeh socialističnih strank. Po našem mnenju je vzrok v napačni politiki, ki ste jo obe socialistični Stranki vodili v .poslednjih letih.
Normalno bi bilo — in bi to tudi našemu socialističnemu pojmovanju edino odgovarjalo, da bi bili obe socialistični stranki tvorili vsaj v parlamentu eno enoto.. Toda, kaj smo videli? Češki soc. demokrati so bili v vladi, nem. soc. demokrati pa ,v opoziciji. Delavstvo v čsl. republiki pa je reagiralo sedaj pri volitvah na to res nepojmljivo stanje. Ker so češki soc. demokrati sodelovali v koaliciji z meščanskimi strankami, so morali prevzeti seveda na sebe tudi vso odgovornost za celotno 'delo meščanske vlade. Da to vladno delo ni bilo vedno v interesu delavstva, ampak, da so morali socialisti mnogokrat od svojih zahtev odnehati, je jasno. Nacionalni moment, ki je tiral češke soc. demokrate v vladno koalicijo, je stranki škodoval in ji prizadejal pri volitvah občutno izgubo. Češko delavstvo je reagiralo na to politiko s tem, da je volilo komuniste, čeprav je izven dvoma, da ogromna večina čeških ddavcev ni komunistično razpoložena in so poleg tega komunisti med seboj silno razdvojeni.
Nemški soc. demokrati pa so se v opoziciji z ostalimi nemškimi meščamskimi strankami tudi preveč eksponirali v nacionalnih vpraša-njih. Ta njihova politika jo zabrisala razredno črto in je del nemškega delavstva pri teh volitvah volil nemške meščanske stranke. Samo napram komunistom so nem. soc. pridobili, očividno zato, ker se pri Nemcih na Češkem nacionalizem pojavlja v pojačani meri, dočim je me-d Cehi opažatti nasprotno ten-ilem*«.
Politični položaj.
Prosvetni minister Vukičevič je demisijoniral in Pašič je s tem otvo-ril vladno krizo. V krizi pa je ugibanj dovelj in vsakdo lahko prerokuje po svoje. Eni so rekli: to je Pašič hotel, drugi zopet: tega Pašič ni hotel. Po prerivanju in intrigiranju je rezultat: Radič je postal Vukičevičev naslednik. In, časnikarjem že razlaga o smernicah svoje nove prosvetne politike.
Kakor je imel Radič za socialno politiko pripravljen poseben načrt, tako ima tudi za ljudsko prosveto svoje „čisto nove" smernice. Pestot-nik, sedanji šef prosvetnega oddelka bo tudi te smernice „progutal“.
Rečemo le: jadna nam majka za tako prosvetno politiko. — Za prosvetnega ministra pa res ne zadošča dober jezik in prirojena demagogija. Če se bo Radič zopet zaletel
v	učiteljske vrste, zopet preganjal slabo plačane uradnike, to pač ne bo znižalo analfabetizma, s katerim se proslavljamo v kulturnem svetu.
Pa o poplavi so tudi politično razpravljali. Vsaj je bilo precej interpelacij in slovenske stranke so bile točne v interpeliranju in upita-nju. Le, revež tisti, ki jc od te milosti odvisen in na to podnoro navezan. Vsaj so svojo naklonjenost poplavljenim pokrajinam zagotavljali ravno tiste dni, ko so na naravnost brezvestni način rešili invalidski zakon.
Bede poplavljeticev, bede invalidov ta družba ne bo rešila. Ta družba rabi le teh bednežev glasove in, žal, da so ti glasovi tem ljudem še vedno na razpolago.
Za Ljubljano se obeta velika slovesnost. Radič bo kot minister v Ljubljano prišel, pa tam na zaupni-škem zborovanju govoril. Vsi javni funkcijonarji ga bodo pozdravili na kolodvoru: Baltič, Pestotnik, Guštin in še ravnatelj Borko povrhu. Za bogove bo pogled na to snidenje. To bo odkritih komplimentov tisti dan na ljubljanskem kolodvoru. Eno pa je gotovo: Prepeluhu ne bo dal zadnjemu roke. Prepeluhove akcije v stranki imajo sedaj tendenco navzgor in ga ne bodo mogli več tako grdo bagatelizirati.
Le na eno bi še opozorili: je-li že ljubljanska policija črtala Radiča iz albuma „državi nevarnih elemen-tov“, da ne bo imel z našo policijo sitnosti Stipica Radič.
V	tujih seljnlkih.
Klerikalci pa radičevci so hoteli avtonomijo tudi za politične stran-; ke. Klerikalci naj bi eksploatirali Slovenijo, radičevci naj bi masa-krirali Hrvaško, Bosno in Hercegovino, tak je bil politični koncert te politične gospode.
Pa skregali :so se, stepli so se in na pretege sovraži klerikalec v krščanski ljubezni do bližnjega hrvaškega radičevca. Kakor se pa skreganim sosedom spodobi, je šel Ko-
Socialistični pokret na Češkem mora najti nova pota za svojo politiko. In ta pot mora peljalti v smeri tesnega sodelovanja obeh soc. demokratičnih strank. Dobre posledice takega sodelovanja se bodo pokapale zelo kmalu in bodo v korist celokupnega delavskega razreda v čsl. republiki, pa tudi soc. imterna-
mahal, ker smo Kranjci najmanj nadarjeni in zato za njegovo demagogijo najbolj hvaležni objekt. Oba se ravnata pač: Haust du meinen ...
Italijanska nasilstva.
Naša notranja politika je stala zadnje dneve pod vtisom fašistovskih nasilstev proti Slovencem v Trstu, kjer so fašisti napadli in razbili tiskarno in uredništvo Edinosti. Razni poslanci v skupščini v Beogradu so takoj interpelirali zunanjega ministra, kaj misli ukreniti v zaščito slovanskih manjšin v Italiji, mladina pa se je razburila in šla na ulico, kjer je po vseh večjih krajih Jugoslavije demonstrirala proti Lahom in fašistom. Odgovor zunanjega ministra Ninči-ča na stavljene interpelacije ni interpelan-tov zadovoljil, kar je bilo že naprej pričakovati. Saj dr. Ninčič ni mogel in smel kaj drugega reči, kakor bi povedal vsak korekten meščanski zunanji minister, kadar gre za vprašanja tičoča se kakega „ljubega zaveznika": da so take stvari notranja zadeva dotične države, ki nas ne sinejo prav nič brigati, tem manj seveda, ker ni Italija mednarodno pogodbeno zavezana za kako posebno zaščito narodnih manjšin. — Demonstracije pa, ki so se vršile po državi, našim sonarodnjakom v Italiji tudi niso pomagale. Demonstranti naj bi se zavedali, da vsaka demonstracija že itak težak položaj Jugoslovanov le poslabša, ker izzove Se večji protipritisk od strani fašistov. Če pa papravijo demonstranti še posebne neumnosti, kakor se je to zgodilo v Zagrebu, kjer so demonstranti zažgali laško zastavo, razbili laškemu konzulu okna itd., so pa demonstracije naravnost škodljive, ker se mora potem naša i vlada Lahom opravičevati, mesto, da bi priznali svojo krivdo. Cel predmetni žalostni dogodek v Trstu, kakor tudi njegov odziv v naši javnosti, je pokazal, kako rešuje meščanstvo nacionalne probleme le z demonstracijami, vpitjem, lepimi frazami in razgrajanjem: zadnja karta pa je vedno vojna, katere zaenkrat z Italijo sicer še ne bo, ker še nismo dovolj oboroženi ... Karakteristično za našo meščansko javnost pa je tudi to, da ostala nezaslišana nasilstva, ki jih uganjajo fašisti nad svojimi nasprotniki v Italiji, ki so še hujša, kakor ona nad Slovenci, ostanejo brez vsakega odmeva v naši javnosti...
Turčija Sn Jugoslavija.
Začetkom meseca novembra je bila podpisana v Amgori imirovna pogodba med Turčijo in Jugoslavijo. Od 1. 1918. do danes sta bili Turčija in Jugoslavija formalno v rvoj-nem razmerju, ker Jugoslavija ni hotela podpisati losanske (ne zamenjaj z Locarnom) mirovne pogodbe. S sklenjeno pogodbo so torej vzpostavljeni zopčt prijateljski od-nošaji in dosežen predpogoj za obnovo trgovinskih odnošajev.
Politično zatišje.
Po političnem mrtvilu je nastopilo politično zatišje, tako poročajo časopisi. Tudi v tem tednu ni slavil noben ugleden veljak svoje rojstne, zakonske ali smrtne slave. Le gospod Turk je slavil triumfe dela in možganskega napora.
nacionale, v kateri sta obe sltranki organizirani.
Kljub neuspehu soc. dem. strank pa nas veseli eno dejstvo, da se namreč število za razredne delavske liste oddanih glasov v čsl. republiki napram zadnjim volitvam ni zmanjšalo.
I*o svetu.
Kongres avstrijske
soc. demokracije.
Kongresa avstrijske socialne demokracije nismo pozdravili. Želeli pa smo avstrijskim sodrugotn h kongresu najlepših uspehov, prepričani, da bo tudi ta kongres nov uspeh avstrijskega socialističnega proletari-jata.
In, odkrito rečeno: potek kongresa nas je presenetil in znova dokazal nezlomljivo silo avstrijske socialne demokracije in brezpogojno zmago socializma.
Lahko je bilo po takem kongresu predsedniku sodrugu Seitzu zaključiti kongres: Mi bomo zmagali, ker moramo zmagati.
Zadnji kongres je predvsem razpravljal o dveh stvareh in sicer o agrarnem programu avstrijske socialne demokracije in o nezdružljivosti socialističnega udejstvovanja v kapitalističnih podjetjih.
Glavno delo na kongresu so torej posvetiti bodočim strankinim smernicam, bodočemu delu za uresničitev socializma in proletarijata.
Ne poveličujemo avstrij. socialne demokracije. Toda: avstrijska socialna demokracija bodi tudi nam za vzgled in njen kongres bodi tudi nam v nauk.
Pri tern pa moramo seveda prav tako resno upoštevati in uvaževati posebne naše prilike in posebnosti naših razmer.
Eno pa moramo vedeti: socialističnega proletarijata v naši državi čaka še veliko več nalog, vsaj se bomo morali boriti šele za one pravice in svoboščine, ki si jih je avstrijski proletarijat že davno priboril.
Pri tem pa nam bodijo svarilo zadnje češke volitve: kaj bi pomenili socialisti v Češkoslovaški, če bi njih boj veljal buržuaziji, kapitalizmu, ne pa razkrajanju in razdvajanju lastnih vrst.
Lepo uspeli avstrijski kongres in grenka izkustva čeških volitev, so dovelj za razmišljanje, dovelj za proučevanje.
Zmagali pa bomo, ker moramo zmagati.
Važen je tudi soglasen sklep kongresa, glede sodelovanja politične stranke in politično organiziranih sodrugov v gospodarskem udejstvovanju. Politična stranka ne sme služiti kupčijjam, to geslo je znova zmagalo v vrstah avstrijske socialne demokracije. Tega sklepa pa niso napravili, da bi storjene pogreške in zmote popravljali! Da bi nihče teh pogrešk ne delal, zato so napravili ta sklep. Pravočasno torej, predno bi mogel vzkliti tak plevelj v bojni fronti avstrijski proletarec na deže-
lo,	da pridobi tam novih moči za zmago socializma.
Ne za volitve, ne za trenotne uspehe! Vsaj se avstrijska socialna demokracija dobro zaveda, da tre-notna politična večina še davno ne pomeni uresničenja socialističnega družabnega reda. In politična vlada v meščanski družbi še davno ne končnega cilja razrednega proletarijata.
Meščanska družba črpa svoje sile, vso svojo moč — na deželi. Glasovi kmetskega proletarijata, glaso-
vi	malih kmetov in bajtarjev omogočajo še danes nadvlado kapitalističnim strankam.
Oni ljudje torej, ki morajo brezpogojno in nujno v fronto socialističnega proletarijata, v fronto onih, ki bodo izvojevali zmago socializmu.
rošec v Radičev, četudi muslimanski zeljnik, Radič-pa 'bo prišel v
Proti militarizmu.
Mala severnoevropska država Danska ima socialistične vlado, ki jo vodi s. Stauning. Posebno pozornost, je vzbudila ta vlada s svojim proti militarističnim delom. Za svojo nalogo si je že ob svojem nastopu stavila popolno razorožitev državo. V kratkem bo predložila parlamentu v pretres načrt, po katerem naj se takoj prične z rušenjem trdnjav, a vojaški zavodi, vojašnice in naprave vojne mornarice se 'bodo pretvorile v državna podjetja, iiedno vojsko bodo nadomestile mestne straže za vzdrževanje reda. Vse organizacije, ki so agitirale in delale za vojno bodo po novem zakonu razpuščene. Ukinilo se 'bo vojno ministrstvo, nova mestna straža in državna mornarica bo prid el jena ministrskemu predsedniku. Z ozirom na važnost novega zakona *bo poleg glasovanja v parlamentu, izvršila vlada tudi referendum. Danska se bo obrnila na velesile z zahtevo, da priznajo njeno nevtralnost. — Tako socialisti pobijajo militarizem in izvajajo svoj proti-militaristični program.
Delavska univerza na Dunaju.
Socialna demokracija v Nemški Avstriji je napravila nov korak, ki ji dela vso čast. Glavni odbor stranke je sklenil, da 'ustanovi na Dunaju delavsko univerzo, ki bo pričela delovati že januarja 1926. Tečaji na univerzi bodo trajali 6 mesecev, a -vse visokošolce bo vzdrževala v tem času stranka. Delavsko univerzo bodo posečali v prvi vrsti strankini, strokovni in zadružni funkci-jonarji.
Komunistični proces.
Na Angleškem je pričela 4. novembra t. 1. razprava proti dvanajstim komunistom. Sodišče je sklenilo, da odstopi zadevo kazenskemu sodišču. Obtoženci so bili izpuščeni začasno na svobodo.
 _________________________________
Pokrajinski zbor v Celju.
V	smislu čl. 29 pokrajinskega pravilnika SSJ za Slovenijo sklicujemo
za 20. decembra 1925
POKRAJINSKI ZBOR V CELJU
(lokal ob j a vimftiik a sn e j e).
za 20. decembra 1925.
D n e v n i red:
1. Otvoritev kongresa, konstituiranje, volitev verifikacijskega odbora.
2. Volitev odbora za resolucije in ev. drugih odborov.
3. Poročilo načelstva, tajništva, (uredništev in uprav strankinih glasil.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Taktika stranke.
6. Samoupravna politika.
7. Agrarni program.
8. Socialne inštitucije.
9. Volitev pokrajinskega načelstva in nadzorstva.
10. Samostojni predlogi načelstva in krajevnih organizacij.
11. Slučajnosti.
Novelizacija zakona o zavarovanju delavcev.
Na predvečer zbora, to je 19. decembra 1925 ob 7. uri zvečer se vrši konferenca delegatov z razgovorom o vseh točkah dnevnega reda, popoldan ob 4. uri pa Sikupna seja načelstva in nadzorstva.
Vse strankine organizacije opozarjamo na čl. 29, 30 im 31 pokrajinskega pravilnika, ki obsegajo določbe glede samostojnih predlogov in delegatske pravice krajevnih organizacij. -Stroške delegatov krajevnih organizacij trpe organizacije same.
V	Ljubljani, 15. novfipfrra 1925.
Pokrajinsko načefetVo SSJ xh Slovenijo.
Pasivnost bolniškega zavarovanja,težki položaj posameznih okrožnih uradov je postavil seveda na dnevni red tudi vprašanje:	Kako
normalizirati in urediti bolniško panogo socialnega zavarovanja.
Na to vprašanje odgovarja vse: treba je izpremeniti zakon, potrebna je izdatna m obsežna novelizacija zakona o zavarovanju delavcev.
Pravimo: da, novelizacija zakona o zavarovanju delavcev je potrebna in nujna.
Pravimo pa tudi takoj: noveliza-cija zakona o zavarovanju delavcev ne sme krčiti in krajšati že pridobljenih deiavskih pravic v bolniškem in nezgodnem zavarovanju.
Zato sc torej bistveno razlikuje stališče delavskega razreda od onega stališča, ki ga zavzemajo delodajalci in ki ga je na kratko označil tajnik zagrebške industrijske zveze g. Marko Bauer s tem, da je govoril
o	preveliki liberalnosti zakona o zavarovanju delavcev v dajatvenem pogledu. G. Marko Bauer je namreč rekel: Razven tega je zakon šel predaleč v gotovih materialnih odločbah v korist zavarovancev in njihovih družinskih članov na primer pri porodniških podporah, dečji opremi in negi zob.
Novelizacija zakona o zavarovanju delavcev na račun dajatev bo zato naletela na strnjeni odpor delavskega razreda.
Predvsem, ker vemo, da je podana absolutna gotovost, da se upo-stavi ravnotežje v socialnem zavarovanju tudi ob pridržavanju vseh v zakonu predvidenih dajatev.
Med prejemki in izdatki bo mogoče vzdržati ravnotežje tudi, če ostanejo dajatve enake kot doslej, pa se potom delavske interese upoštevajoče novelizacije izpretnene posamezna stvarna in organizatorična določila.
Na podlagi triletnih sicer dragih, pa bogatih izkušenj, mora tudi delavski razred konkretizirati svoje zahteve glede novelizacije zakona. Kajti, resna je nevarnost, da se bo sicer izvedla novelizacija, toda brez sodelovanja delavstva in proti njegovim potrebam in interesom.
Sedaj pa k stvari! n
Zakon o zavarovanju delavcev je pognal samoupravno zastopstvo ad absurdum! To je prva napaka tega zakona.
Ne samo, da je hotel zakon s paritetnim zastopstvom zajamčiti socialnemu zavarovanju obstoj, je podredil vse zavarovanje pod popolno
kuratelo ministrstva za socialno politiko.
Posledice tega so: v samoupravnih zastopstvih ni nobene odgovornosti in nobene iniciativne možnosti!
Zadnja tri leta so dokazala absolutno pravilnost delavskega stališča: socialno zavarovanje, ki je živo življenje ga more upravljati le delavska večina. Delavstvu je zavarovanje namenjeno in delavstvo mora nositi satno odgovornost za uspe-vanje svojega zavarovanja.
Nadalje pa glede organizatoričnih določil! Zakon predvideva strogo centralistično ureditev socialnega zavarovanja in predvideva enega samega nosilca.
Izkušnje so pokazale, da je ta način za naše prilike neprimeren, zavarovanju škodljiv in težko zavira življenje v zavarovanju.
Res je: delavski interes, socialno zavarovanje zahteva močnih in krepkih zavarovalnih organizacij. Pristavljamo pa: sedanji organizatori-čni način pa je šel daleč preko te potrebe in to na škodo splošnemu zavarovanju.
Še več.
Sedanja centralistična ureditev soc. zavarovanja je ubila samostojnost posameznih pokrajin in onemogočila vsakršno iniciativnost!
Zato je nujna potreba, da se centralistična ureditev izvede ne zaradi centralizacije, marveč le toliko, kolikor zahteva interes zavarovanja!
Pri tej priliki pa moramo omeniti tudi: soc. zavarovanje se izvaja sedaj že po treli nosilcih zavarovanja: imamo bratovske skladnice za ru-l(darje, imamo humanitarni fond za železničarje in imamo osrednji urad za zavarovanje delavcev za vse ostale delavce. Da ne navajamo niti Trgovskega bolniškega in podpornega društva, oziroma Merkurja, ki uživa povsem privilegirano stališče.
In, upoštevajoč gornje, pravimo: strnitev teh nosilcev zavarovanja, pa enotna pokrajinska ureditev skupnega zavarovanja mora biti nujna zahteva delavskega razreda pri no-velizaciji zakona o zavarovanju delavcev.
Ce torej na kratko konkretiziramo obe zahtevi, rečemo: delavci zahtevajo večinsko zastopstvo v socialnem zavarovanju in enotno pokrajinsko, samostojno izvedbo zavarovalne organizacije.
V	prihodnjih člankih pa bomo razpravljali o nadaljnjih zahtevah, ki jih mora uveljaviti delavstvo pri novelizaciji zakona o zavarovanju delavcev.
Invalidsko zborovanje.
davek, ne rabi milosti; on zahteva pravico!
Drugi razlog pa je: vlada in sedanja parlamentarna večina smatrata, da je pohabljeni in poškodovani invalid primeren objekt, da lahko na njem in na njegovi koži uveljavljajo načela štedljivosti in varčnosti. Stavimo glavo: nedavno smo čitali, da je mogla oddati vlada invalidom in dohrovoljcem le 412 strojev in plugov, ker za več ni bilo sredstev, da pa ima sredstev za več kot 400 državnih avtomobilov!
V	petek je sklicalo invalidsko udruženje v zbornico mestnega magistrata javno sejo in povabila k tej .seji vse, ki dejansko ali pa le v besedah podpirajo težnje naših vojnih invalidov.
: !-->u
Javno sejo so posvetili pftjtestu proti nevzdržnemu in škandaloznemu osnutku novega invalidskega zakona. Neverjetne stvari, nečuvena določila novega zakona je navajal na seji referent. Država bo plačevala tudi le Din2.50 za mesečne pokojnine in močno invaliden bo moral biti oni, ki ho na mesec po Din 100 prejemal.
Zakaj si upa vlada predložiti skupščini tako skrpucalo, na to vprašanje je treba odgovora.
Prvi razlog je ta, ker £ tkanja buržuazna in reakcionarna vlada ne priznava pravičnostnega načela invalidom, marveč hoče mi lošči-narskim potom tešiti bedo nesrečnih invalidov. Za vlado ne. postoji načelo, da mora vlada plačati preživnino onemu, ki je plačal državi najhujši davek, krvni davek. Jugoslovanska vlada te obveznosti ne prizna, te obveznosti ne pozna. Zato je osnutek invalidskega zakona v svojih temeljnih načelih zgrešen in za invalida nesprejemljiv. Invalid, ki je drago plača) svoj krvni
Tretji razlog pa je, če tako imenujemo, volivno-tehnične narave. Vlada je pri sestavi invalidske statistike, ki je bila seveda, kakor vse druge, napačna, videla, da invalidski volivni glasovi ne morejo izpremeniti volivnih rezultatov. Mace-donski, s pendreki in podobnim dobljeni glasovi, *o cenejši. In, ker parlamentarna večina na te glasove ne računa, čemu bi potem žrtvovala za invalidne siromake denarje in sredstva, ko pa je za politike subvencioniranje volivnih fondov — rentabilnejše in s takimi volivnimi fondi voliVni uspeh sigurnejši. Zato pa smatramo, da bodo mogli invalidi le v fronti izkoriščanih dosegati uspehe in le v fronti delavskega razreda si priboriti prizna-
nja svojim upravičenim, živi jenskim zahtevam.
Zato smo prepričani, da zadnja seja ni bila posvečea sedminartskirn občutkom, nasprotno, zadnja seja invalidske organizacije je pokazala, da bodo invalidi v prvih vrstah v boju proti tej koruptni družbi.
Do skrajnih mej popuščanja so šli invalidi v svojih zahtevah. Seveda: če pa se jim niti tega ne prizna, da imej invalid možnost, da se zadostno in dovoljno izšola v obrti, ki prilega njegovi invaliditeti, kaj e uda, če potem tudi ponižnost in pokornost preneha voditi invalidske vrste.
In, če jim potem vlada obeta oskrbo potoni občin, kaj čuda, ee vzkipi in vzroji tudi invalidova samozavest. Posebno, ko so že invalidi sami hoteli doseči kompromis med milošči mursko- in pravičnostim oskrbo!
Invalidsko vprašanje bo ostalo nerešeno. Vlada v invalidskem vprašanju ni poravnala računa in stroškovnika. Račun najbednejšiii je še nesaldiran.
In tuidi to mora roditi srvoje dobre posledice. Živimo v stalni vojni nevarnosti in večnih »diploma-tionih« konfliktih. Ta nesaldiran račun pa je jamstvo in garancija, da bo pacifistično stremljenje so: eialističnega proletariata tudi v invalidskih virstah dobilo svojega neustrašenega pobornika. Nikoli tveč vojne, proti vojni, bo klic vojnih invalidov na nesaldirani račun. Proti meščanski družbi, proti bur-žuaziji, bo odgovor invalidov na ta škandalozni osnutek invalidskega zakona.
Ne slišimo, ne razumemo.
Člen 23. zakona o stanovanjih nalaga denarnim zavodom, zavarovalnicam, trgovskim, industrijskim in podobnim podjetjem, da morajo sezidati stanovanja za svoje nameščence in uradnike v roku, ki ga odredi stanovanjsko sodišče.
Ta člen je slučajno popolnoma jasen in njegova stilizacija — kar je sicer čudno — povsem enostavna. Podjetja morajo sezidati za svoje nameščence stanovanja, stanovanjsko sodišče pa po prostem prevdarku, upoštevajoč vse v poštev prihajajoče okoliščine, določi za posamezna podjetja obseg te zakonite zavezanosti. Smatramo, da v zakonu pač ne more nihče imenoma vnaprej določiti kdo in koliko naj zida.
Toda: tega jasnega in enostavnega določila pa naenkrat ne razumejo podjetniki. Ta izgovor pa je otročji in smešen! Kakor je smešen otrok, ki na očetovo besedo odgovori: ne slišim. In, kakor potegne potem oče takega otroka za ušesa, tako bo treba pošteno za ušesa prijeti tudi vsa tista podjetia, ki sedaj tega ne razumejo.
Ta igra podjetij, ki jo igrajo pod okriljem in patronanco Trgovske in obrtne zbornice, pa je prozorna. Vsa ta podjetja upajo, da bo veljal zakon le do oktobra prihodnjega leta. Sedaj pa bi radi zavlekli rešitev stanovanjskega sodišča dotlej, da bi prenehal veljati stanovanjski zakon.
Zahtevamo, da se sklepi, ki jih je sklenila enketa onih, ki tega člena ne razumejo, ne upoštevajo, nasprotno, da se ta člen brezpogojno in dosledno izvede. To je edini člen, ki naj skrbi za produktivno stran stanovanjske politike, pa bi radi izjalovili še to.
Zakaj pa so razumeli hišni lastniki takoj in prav dobro vsa ona določila, ki kruto in hudo tepejo stanovanjske najemnike. In, kakšen krik bi zagnali, če bi stanovanjski n^em-niki rekli, da ne razumejo določila o zvišanju najemnine.
Zakon ne rešuje sicer stanovanjske bede v smislu socialističnih zahtev. Pa, kakor smo se morali zadovoljiti z zadrugarstvom, tako zahtevamo, da se vsaj podjetja pritegnejo k gradnji stanovanjskih hiš.
TP*I ŽELJE
gotovo vsakega človeka glase: zdravje, dolgo življenje in bogastvo, ali oboje poslednje moremo doseči le tedaj, ako posedujemo prvo, namreč zdravje. Zato je ravno 'sedaj v pravi čas opozo-
renje, da se tudi neznatne znake vra-tobola, pokašljevanja, hripavosti, krčev ali nahoda in bolečine v udih ne sme zanemarjati. Vedno in vedno slišimo hvaliti kot dobro bolečine olaj-šajoče domače sredstvo in kos-metikum že skozi 27 let priljubljeni Fellerjev blagodišeči »Elsa-fluid«, tudi pri reuma-
tičnih bolečinah. Močnejši in krepkejšega delovanje kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 96 Din, 36 dvojnatih ali 12 velikih specijalnih steklenic za 230 Din, že ob enem z zabojem in poštnino razpošilja po pov-
Zločin nad rudarskimi vpokojenci.
V	proračunskih dvanajstinah, ki jih je predložil finančni minister narodni skupščini se nahaja tudi predlog", da se ukine svojiečasno določena doklada na premog, s katero se se krili izdatki pokrajinskega pokojninskega sklada. Po predlogu finančnega ministra naj se torej vzamejo starim, onemoglim rudarjem in rudarskim vdovam že itak mizerne doklade, že itak nezadostni in potrebam neodgovarjajoči prispevki k pet, petnajst in dvajset kronskim provizijam.
Da, po pet kron dobivajo provizije onemogli rudarji, da, celo še manj pa rudarske vdove. Zato je svoječasna deželna vlada za Slovenijo na zahtevo socialistične stranke in po energičnem prizadevanju našega Čohala uvedla doklade na premog, te doklade pa je najpotrebnejšim in najbednejšim nakazoval pokrajinski pokojninski sklad.
Ne vsem, le onim, ki so potom ' žandarmerije, potom občine, potom župnišč in najrazličnejših dokazov dokazali in izpričali, da nimajo no-
benih dohodkov in nobene zaslužne možnosti.
Prav do obisti so vsakogar preiskali in prerešetali, preden so mu priznali doklado pokrajinskega pokojninskega sklada. In, niti vinar se ni po nepotrebnem izdal in neupra-vičencu izplačal.
Sedaj pa naj ostanejo, le na te doklade navezani reveži in siromaki brez doklad.
Rudarsko delavstvo je znalo priboriti za provizijoniste in vdove te nizke doklade. Prepričani smo, da bo prav tako žilavo in energično znalo tudi braniti uboge provizijoniste pred tem zločinom in tem nesramnim napadom.
Rudarski proletarijat mora sedaj na plan! Po vseh rudarskih revirjih mora sedaj zavreti in iz vseh rudarskih revirjev mora sedaj zadoneti klic: roke proč od naših siromakov!
Tega zločina rudarski proletarijat ne bo mirno požrl, to bodi povedano onim, ki imajo drznost na tak način razburjati rudarsko delavstvo.
Teci era sle e novice.
Proti maroški vojni.
1	zvdševalni odbor socialistične delavske internacionale je na svoji Seji v Londonu o maroški vojni sprejel sledeč sklep:
Na osnovi sklepa kongresa v Marseillu naj se čim hitreje konča vojna v Maroku, protestira Izvrše-valni odbor, ker se borcem za samostojnost Rifa no priznavajo niti pravice vojujoče se države, niti se jih ne priznava pri pogajanjih za mir kot enakopravno silo; nadalje protestira Izvr.ševatni odbor proti temu, da se prepoveduje Rdečemu križu in Rdečemu polumesecu pomoč vojujočim se Eifancem ter fraeoskim in španskim ujetnikom; zato v imenu človečanstva zahteva od francoske in španske vlade dovoljenje, da nudi Rdeči križ in Rdeči polumesec vojaštvu svojo pomoč na rilskem -bojišču.
Praznik Nemške Avstrije
12.	novembra je praznik avstrijske republike. Ta praznik obhajajo tudi delavske organizacije z največjim slavjem. Te slavnosti pa niso vezane le z golimi manifestacijami, združene so tudi z velikimi umetniškimi prireditvami, predavanji, koncerti, reci taci jskimi itd. Te manifestacije in slavnosti za republikansko idejo so imele tudi letos poseben sijaj.
Vprašanje zapiranja obratov. Ministrstvo socialne politike jo izdalo pod o. št. 350 z dnem 30. X. t. 1. odlok, ki se glasi:
»Poslužujoč se pravic, ki mi jih dajejo odredbe $ 13 zakona o zaščiti delavcev, odrejam z namenom, da se vprašanje zapiranja obratov ob nedeljah za vse obrate enako uredi: Veliki župani naj urede po zaslišanju pristojnih industrijskih in delavskih zbornic na svojem teritoriju -zapiranje obratov ob nedeljah in sicer ta.ko, da jih vodi pri tein načelo izraženo v I. odstavku § 12 zakona o zaščiti delavcev, po katerem imajo biti ob nedeljah zaprti vsi obrati.
Izjema od tega načela se lahko napravi samo za podjetja, ki imajo opraviti z unklada-njem parobrodov in ladij v morskih in rečnih lukah .v smislu $ 14 I. odstavka zakona o zaščiti delavcev, kakor za podjetja v smislu odstavek II. istotako v »lučajih naštetih v 915 tega zakona in če pado na ta dnu letošnji semenj v dotičnem mestu.
Imenovana izjema se more napraviti samo z zvezo podjetnika po ^ 14 zadnji odstavek in 9.15 zadnji odstavek zakona o zaščiti delavcev ne da bi se kršil § 16 tega zakona.
Pozivam velike župane, da v smislu gornjega postopajo ter o izvršitvi ob ves to oddelek za zaščito delavcev poverjenega mi ministrstva.«
Isb Ljubljane.
Mit klingendem Spiel...
Asfaltirana Miklošičeva cesta bo najbrže rešila avtonomijo ljubljanskega mesta. Izgloda tako, da so sedaj gerenti ljubljanske občiine gotovi zmage, ljubljanski volilci pa gotovi novih volitev. Toda: na tlaku, asfaltu še konju spodrsne ... Zato vemo, da bo tudi ta potumplo vani mapit po (Miklošičevi cesti v Ljubljanski dvor na ribe, vino, pivo brez muzike z mačkom končal.
Prav pa je imel gospod gerent dr. Puc, da je asfaltirani Miklošičevi cesti napil in povedal: to je -višek, kar zmoremo vsi skupaj v naši državi. Da ima na Miklošičevi cesti zasluge finančni minister, carinski direktor klub sam. demokratov, torej ves aparat, to je najbolj špas-no na celi komediji, ki je z muziko začela. Pa bodo taki Abderiti potem elektrarne in železnice gradili, ko so samega sebe pri Miklošičevi cesti prekosili?
Proti kočevskim Nemcem. »Slov. Narod« je že parkrat napadel klerikalce, kor so dosegli za kočevske Nemce nemške učiteljice. Po Narodovi mentaliteti bi bilo namreč treba, kočevske Nemce nasilno posloveniti in jim zato nasilno vzeti nemške učitelje. Sedaj pa aplicirajmo to men-talite-1o na koroške in primorske Slovence. Takrat pa bi zopet »Narod« najbolj razsajal. Taka, mentaliteta je napačna, slavna gospoda! Taka mentaliteta je od muh!
las Celja.
Prisega na Glaziji. Drugega se ni zgodilo pri tem dogodku, kakor da so gospod Abt, govorili o pomenu prisege, da moramo biti -Slovenci, kakor -smo bili pridni vojaki do-;edaj tudi v bodoče in če je v interesu domovine ni zabranjeno -pobijati „sovražnike“. V tem smislu! Gospod polkovnik pa iso govorili, da moramo biti pripravljeni in žrtvovati tudi naš „život“, da rešimo naše brate, ki so onstran meje, ka-
zetju ali proti plačilu v naprej lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, ELsatrg 202, Hrvats-ka. — Elsa preparati dobijo -se po vseh -podružnicah konzumnega društva za Slovenijo. Posamezna steklenica »Elsafluida« po 10 Din, dobi se po vseh lekarnah in sorodnih trgovinah.
dar bomo pozvani. Da bodo torej ■tudi oni deležni vseh tistih nesvo--bodsčin, kakor .smo jih mi. Zveza narodov in sklepi v Locarnu, s katerimi s-o skušali zagotoviti svetovni mir, pri nas pa navdušenje in pripravljanje na bodoče vojne. To je komedija z blaženim žegnom!
Izkoriščanje učenk pri »Zlatar-ki«. Pri »Zlatarki« v Celju je lepo število učenk. Učenke .se imenujejo mlade delavke le radi tega, da podjetju ni treba toliko plačati. Nasprotno morajo opravljati pri raznih strojih vsakovrstna dela, ki zahtevajo človeka polnih zmožnosti. Ker se morajo preživljati učenke na -svoje lastne stroške, jim daje tovarna tedensko odškodnino 50 dinarjev. Učehke morajo po zakonu obiskovati obrtno-madaljevalno šolo. Za vsakega učenca mora v-sak mojster plačati 50 Din šolnine, kar -stori V-sak mali obrtnik, dočim veliko industrijsko podjetje, kakor je »Zlata-rka« tega ne zmore; ono je -svojim učencem in učenkam -odtegnilo od -one male odškodnine Din 50. Polega tega morajo torej učenke plačevati svoj pouk, ki -spada po zakonu k -obrtni izobrazbi, jim podjetje odteguje za »izgubljeni čas«. Ali ni tu nobene instance, iki bi napravila -temu izkoriščanju konecI Delavci! Zlatarji! Združite -se vendar že v vaših mednarodnih organizacijah in napravite temu in podobnemu izkoriščanju že konec!
IZ SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE OKOLICA CELJE.
V petek dne 27. oktobra t. 1. se je vršila seja, radi katere je vladalo veliko zanimanje. Število navzočega občinstva je o tem jasno pričalo. Na dnevnem redu je -bil proračun za leto 1926. ter Ježovnikova -ponudba občini v nakup zemljišča. Proračun je bil zanimiv radi tega, ker je bilo treba spraviti pod streho obresti -in amortizacijo za zgradbo nove šole. Nervoznost občinskih odbornikov se je pokazala že pri čitanju zapisnika občinske seje. Iz zapisnika je razvidno, da je razpravljala o zgradbi okoliške šole že zadnja seja. Nasprotniki zgradbe so na zadnji seji predlagali spreminjevalni predlog glede stav-bišča. Predlog, ki ga je stavil znani klerikalni občinski odbornik Simončič (bivši klerikalni deželni poslanec), se glasi, naj -bi se šola zidala na zemljišču stare Maksimilijanove cerkve. Proti temu prostoru imamo vrsto pomislekov, zato je stavil dodatek obč. odbornik Založnik fSDS): -vendar prostor ne sme biti ovira zgradbi šole. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Ker je sklep v .zapisniku zabeležen, so začeli nasprotniki ugovarjati zapisniku, češ, da zadnji odstavek ni bil sklenjen. Prerekanje je trajalo nad eno uro, -dokler ni večina — s katero so glasovali.-tudi socialisti — zapisnik odobrila. Odobritvi so se najbolj protivili gg. Petschuch (Nemec), Omladič (NSS) in Zuža (klerikalec). Pri tej priliki so jim naši sodrugi citati stvarne in jedrnate levite. Pri proračunski debati je -bilo opaziti, da posamezne stranke razen socialistov nimajo nobene discipline. Občinski odborniki uveljavljajo svoja mnenja in svoj lastni interes. Ko je ,s. Plankar v imenu socialističnega kluba podal -izjavo in izrazil županstvu nezaupnico in da tudi spcialisti ne bodo glasovali za pomanjkljiv ih nepopolni proračun, se je polotil večinskih strank strah, kakšen tbo -izid glasovanja.. Seja je bila prekinjena, nakar je -predlagal obč. odbornik -Mihelčič, naj se debata o proračunu prekine in preloži na drugo sejo, ki se bo vršila v petek 6. novembra. Pri drugi točki dnevnega reda je predlagal socialistični klub sledeč
predlog:
Z ozirom na pomanjkanje zdravih delavskih stanovanj v območju občine okolica Celje, se sklene:
Županstvo naj pusti na občinske stroške takoj sparcelirati del občinskega zemljišča -in sicer ob cesti, ki pelje k občinski hiši št. 25 v ravni -smeri do zemljišča gospoda Jazbinšcka, izpu-stivši vodnjak pri kapeli, ki spada h gori imenovani hiša.
Stavbene parcele naj se potem oddajo interesentom -pod sledečimi pogoji:
a) Interesent, ki dobi zemljišče, plača za -njega letno najemnino znesek Din 25.
b) Kdor -dobi dodeljeno zemljišče, se mora zavezati, da bo v teku 5 let na njem zgradil hišo, ki bo odgovarjala stavbenemu predpisu in načrtu.
c) kdor bi tekom 5 let ne zgradil, se mu zemljišče odvzame in dodeli drugemu interesentu.
d) Ako je dotični, ki mu je bilo dodeljeno zemljišče v gori zahtevani dobi zgradil -odgovarjajočo hišico, se mu odstopi sezidani del parcele brezplačno, drugi del, ki odpade na vrt, pa naj se odkupi po zmerni coni, kolikor bo pač po petih letih takšno zemljišče veljalo, neglede, ali se je na njem že sezidalo stanovanjsko hišo po kvadratnih metrih. Odkupnina -se lahko plačuje tudi v obrokih.
e) Ako bi bil kateri izmed interesentov na podlagi obstoječega stanovanjskega zakona prisiljen njegovo
Mnogi ne vedo, da je glavni vzrok mnogih trpljenj in bolezni negovano in zato občutljivo telo. Ni domišljavost, temveč le izpolnjenje prirodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za racionelno nego telesa -slišimo vedno spet hvaliti: Fellerjevo pravo -kavka-ško Elsa pomado -za o-braz in kožo, Fellerjevo močno Elsa pomado za lase, Elsa mila zdravja i-n lepote, ki ne zahvaljujejo -svoje pristaše samo prijetnem vonju, temveč tudi -koristi sestavinam, ki oplemenjujej-o kožo, Elsa mil se dobi 5 vrst: Elsa lilijiuo mlečno, glicerinsko, boraksovo, katransko ter milo za britje. Za poizkušajo se morata naročiti 2 lončka pomade za 38 Din; 5 -mil za 52 -Din že z zav-ojnino in poštnino pri lekarnarju -Eugen V. Fllerju, -Stubica Donja, Elsatrg 202, Hrvatska.
Prava naša domačta.
Kolinska
Vam jamči pristnost in jakost !
Zaupaj in vedi, da je dobra kakovost pravega gospodinjskega -mila »Gazela« dognana stvar. Stotisočem ja neobhodno potrebno, zato se ga poslužuj tud-i Ti!
ffiggg/sssssgafggEb' ara >K»DHA11   —J
n
cnno piješ nadiha žaj,
s^JžiiaS že na zemlji raji
TIWDf HABSI	-	 I
je najboljša Sitna kava.
Ostanke
češkega in angleškega sukna za moške obleke, damske kostume in plašče po 2'50 do 3"20 m dobite po neverjetno nizki ceni in sicer od 250 Din naprej v razpošiljalnici
Josip Ivančič, Ljubljana
Miklošičeva c. 4, nasproti frančiškanske cerkve.
Oglejte si izložbe Prepričajte se
Stran 4
»SOCIALIST11
.dosedanje stanovanje zapustiti takoj, ne da bi mu stanovanjsko sodišče moglo nakazati začasno drugo stanovanje, se mu dovoli na odkazanem zemljišču .postaviti si tudi zasilno bivališče.
f)	Eventuelno kanalizacijo in zgradbo cest, preskrbi v slučaju potrebe občina na svoje stroške.
Po daljši debati se vrne predlog fi-uančno-gospodarskemu odseku, da napravi na licu mesta pregled in da pride kot prva točka na prihodnji seji na dnevni red.
Dopisi.
Studenci pri Mariboru. (Iz občinske seje.) Dne 5. novembra se je vršila pri nas 13. redna seja občinskega odbora, ki je bila izredno dobro obiskana. Sejo je otvoril župan s. Kaloh in takoj prešel na dnevni red, ki je obsegal 12 točk. Zapisnik zadnje redne seje je bil odobren po neznatnih ugovorih. Nato je poročal župan o raznovrstnih delih, ki so se izvršila. ‘Pri 3. točki dnevnega reda je predlagal občinski odbornik Rebernik, naj se naložijo oziroma določijo novi prispevki za cestno električno razsvetljavo v obliki občinskega davka. Obč. svetnik in blagajnik s. Pušnik se je javil k besedi in izjavil, da trenotno vpeljava tega davka ni neobhodno potrebna, ker obstoja tako-zvani električni sklad, ki izkazuje v proračunih za 1. 1924. in 1925. precejšno vsoto, poleg tega tudi še niso bili predloženi od mestnega električnega podjetja v Mariboru natančni računi. — Predlog odbornika Rebernika je propadel. Nadalje prečita župan raznovrstne dopise 'in pritožbe. Na prošnjo društva »Materinsko udruženje« v Beogradu se na predlog obč. svetnika s. Kaza društvu nakaže 100 Din. Vsota je nizka, toda če bodo storile to vse občine v državi, bo precej narasla. 5. točka dnevnega reda: pogovor o elektrifikaciji. Ker je predsednik razsvetljavnega odseka s. Spanev radi slučaja smrti v rodbini odsoten, poroča njegov namestnik obč. odbornik Sopari o raznovrstnih nerešenih vprašanjih in o električni napeljavi, ki je že v polnem teku. Občinski odbor sklene soglasno, da se skliče takoj izredna občinska seja, ko dospejo natančni računi. Pri 6. točki dnevnega reda:	'imenovanje nove
občinske ceste .se razvije takoj živahna debata, ker so bila mnenja zelo različna. Obč. svet! «. Kaz predlaga v ime-
'i'0
nu socialističnega kluba, naj se imenuje s Poljska cesta« z ozirom na to, da smo cesto s teni imenom že imeli, ali je bilo to ime .po preobratu črtano; poleg tega se ta cesta vije med poljem in je torej to ime zelo primerno. Obč. odb. Ivan Novak predlaga, naj bi se imenovala »Gerentova cesta« in utemeljuje svoj predlog s tem, da si je pridobil gerent g. Vokač za občino Studenci velikanske zasluge. Temu utemeljevanju oporekajo odborniki socialističnega kluba, ki so po večini mnenja, da oni niso dolžni prejšnjemu gerentu nobene hvale. Nato je g. Novak umaknil svoj predlog in je bil sprejet predlog s. Kaza 7. točka dnevnega reda: poročilo odsekov je odpadla. 8. točka:	določitev najemnine za
stranke v novo renovirani občinski hiši. — Obč. odbornik Supan stavi vprašanje na župana, kako je ta zahteva prišla sploh na dnevni red brez vednosti ubožnega odseka, .katerega predsednik je on. Pojasnil m,u je obč. svetnik s. Leskovšek. To zadevo je zahteval pri zadnji redni seji g. Novak, da pride na dnevni Tod, drugič pa ne sliši povišanje najemnine v kompetenco ubožnega odseka, temveč določa to celokupni odbor. Na predlog obč. svetnika Klemenčaka se sklene s 17 glasovi, da se poviša eni stranki od 1. januarja 1926. dalje od Din 20 na Din 30 mesečna najemnina, drugi stranki pa se z ozirom na to, da ,je stanovanje res malo in nezadostno, dosedanja najemnina Din 18 mesečno ne zviša. G. Novak je glasoval proti, ker smatra to povišanje za prenizko. Odbornika neodvisne stranke sta glasovala proti povišanju, katero pa je bilo •potrebno, ker je imela občina nad Din 35.000 stroškov pri popravilu hiše. 9. točka dnevnega reda:	odobritev proračuna
za okrajni šolski svet za 1. 1926. K tej točki je doprinesel zahtevana pojasnila s. Leskošek. Proračun je sioČr zelo visok, vendar so predvidena razna popravila in naprave, ki stanejo mnogo denarja. Na predlog oibč. odb. Mlakarja je bil proračun soglasno odobren. Javni seji je nato sledila tajna seja, na kateri so se ugodno rešile raznovrstne prošnje za dotnovinstvo.
Odbor Zveze rudarjev Jugoslavije podružnice v Črni naznanja, da se
vršijo redni članski sestanki to je vsako nedeljo od 4. oktobra t. 1% naprej v društveni sobi nad konzumom ob .9. uri dopoldne. Le v slučaju obilne Udeležbe se bodo sestanki vršili v dvorani g. Krulec-a. Poživljajo se vsi člani, da se v kolikor mogoče v obilnem številu in
vedno udeležujejo teh članskih sestankov. — Odbor Unije slovenskih rudarjev podružnice Črna.
Delavska akademija v Ljubljani.
S predavanjem s. Štuklja o zgodovini Rusije je bil zaključen ciklus zgodovinskih predavanj, na šestem večeru Delavske akademije pa se je pričel ciklus prirodoslovnih im maravopisnih predavanj. Predaval je prof. dr. Čadež s spremljanjem skioptičnih slik o razvoju naše zemlje in o njeni bodočnosti. Solmce je nastalo ,iz plinaste megle, ki jo zavzemala velikanski prostor in ki se je polagoma izobličila v solnce. Take procese opažamo z daljnogledom še dandanes v svetovnem prostoru. K solncu so se odločili planeti, med temi tudi naša zemlja, iz zemlje je nastala tudi luna. Solnce kot zemlja sta bila prvotno veliko bolj razdaljena kot dandanes. Po preteku več sto milijonov let pa sta se ohladila, na zemlji je nastala voda in zrak in dani so bili prvi predpogoji za življenje. Iz majhne organsko celice so nastale rastline im živali, ki so se vedno bolj razvijale, iz živali se je razvil najbrže •tudi človek. Vendar jo komaj milijon let od tega, ko .se je pojavil človek v prvotni obliki, človeška zgodovina pa jo stara .komaj kakih pet tisoč let. Predavatelj je dalje govoril o bodočnosti zemlje, ki se bo vrnila nekoč v ohlajeno solnce, ki so bo pa v tem trenotku zopet spremenilo v plinasto meglo in ves proces se bo zopet obnovil kot od začetka. Daljo jo dr. Čadež omenil, da ;j e v svetovnem prostoru mnogo svetov, ki. imajo podobne ali colo boljše življenske pogoje kot naša zemlja Če se na teh tudi nahajajo razumna bitja in čo se tudi ta medsobj "zatirajo g. predavatelj ni omenil. Razvoj življenja se je vršil torej vse drugače kakor pa pravi sv. pismo, ki trdi, da je ustvaril'Bog svet, zemljo, solnce, zvezde, človeka, vse v šestih dneh. Predavanju je prisostvovalo okoli 400 poslušalcev, Delavsko glasbeno društvo pa jo Zapelo nekaj lepih pesmi.
LISTEK. Stockholmska spomenica.
(Dalje.)
Četudi je Italija v vojni dopri-našala orjaške človeške in denarne žrtve ne sme priti pri sklepu trajnega miru italijanski imperijalizem do veljave, ravno zaradi golega svojega egoizma in radi žalitve .načela pravice samodločevanja narodov.
,	O	-	    rt
ži povečana krivda vojni* in osveta mora biti zavrnitev nje zahtev. Ako je Italija le iz idealizma v zvezi s Francijo in Anglijo šla v boj za demokracijo in .svobodo narodov, .potem je po trajnem miru dosegla svoj ideal t. j. svobodo Italije in svobodo Jugoslavije. Nova doba bratskega .sporazumi jen j a ob Adri-ji 'bi lahko pričela, internacionalni Tret bi bila zastava bratskega tega sodelovanja.
Srbija od svoje strani pa je gotovo tvorila najbližji vzrok vojne poleg Nemčije in Avstro-Ogrske. Kraljevina Srbija pred balkansko vojno 1. 1912. sploh ni bila vitalna. Gospodarski, prometno in politično je bila docela odvisna od Avstro-Ogrske. Večji del Srbov je prebival v Avstriji in Madjari so Srbe na vse mogoče načine stiskali in šikanirali. Z Bosno in Hercegovina ravnalo se je čisto kakor z izkori-ščevalno kolonijo Ogrske. Najbolj to kaže okoliščina, da Avstrija v celi dobi od 1. 1878. do 1908. niti ni izvedla redne prometne zveze Bosne in Hercegovine preko Dalmacije z A{|rG°-. Mesto, da bi Avstrija z različnimi tiri vezala Srbijo, Bosno in Hercegovino s Splitom in Dubrovnikom, mesto, da bi uvedla direktno železniško zvezo z Dunajem in zapadom, gradila je Avstrija le nekaj ozkotirnih lokalnih železnic .za vojaške namene. Edina železniška zveza med .severom in jugom je .-služila ogrskim 'nacionalnim prometnim namenom. Z Bosno in Hercegovino^ v kolikor se tiče Srbov, je avstrijska državna uprava ravnala kakor s sovražno deželo in se je utrjevala kakor v vojaškem taboru.
Dokler je kralj Milan vladal, je Srbija nosila Avstro-0grški škrice. Ko se je Srbija 1. 1903. hotela oprostiti varuštva Avstro-Ogrske, sledil je takoj zapor meje. Srbski državniki so priznavali do zadnjega časa, da je -Srbija, gospodarski docela odvisna od Avstro-Ogrske, da je torej -v odličnem interesu Srbije vzdržavati prijateljske odnosa je z Avstro-Ogrsko. Da, bilo je 'celo srbskih politikov, ki so trdili, da je združena Srbija mogoča le v in po Avstriji in da bi taka združitev usposobila srbsko pleme kulturel.no in gospodarski za veliko ulogo v okviru Av-strije.
(Dalje prih.)
Kdor hoče štediti, ali komur je iz zdravstvenih ozirov potrebno, da uživa
kavni nadomestek
temu se najtopleje priporoča, da poskusi FRANČKOV
ENRILO
s katerim se da prirediti ravno tako ceneno, kakor okusno kavo.	Proizvajajo:
Henrik Francka Sinovi
Zagreb.
bbbbbbbbbb m
Kar* ne veš vprašaj
Univerzalni informativni Biro „A R G U § * Knez Mihailova ulica 35 Telefon 6-25. BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
•n
BBBBBBBBBBfl
SIEGEL & DRUG
d. z o. z.
tkalnica platnenega in bombažnega blaga
Ljubljana, Dunajska ces. 31
Svitavy
(Č. S. R.)
WIfen
(Nem. Avstr.)
K o h arin
ajboljše sreds/vo proti ščurkom, usom, grilom Din 10'—, za niiši '50, stenice 8'50, podgane 15 -, 25'— do 50'— Din
Artes laboratorij M. JUNKER, ZAGREB, 'etrinjska 3/I1I. — Telefon 19-97.
jftdno zadnje nonosti
v damskih in moških file in velour klobukih ter moderniziranje istih po najnovejših modelih v tovarni
slamniboe in blobubov
FRANC CERAR
Domžalt.
g
i
I
i
e
B
I
I
I
I
I
I
I
B
B
B
B
I
B
I
Celjska mllarna 11 o. z. o Celju
dobavlja v kakovosti nedosegljivo
pralno in terpentinov«* milo znamke
Bubertus
r
Klobuke
trpežni volneni D 63, lini D 80, fini in moderni D 108, krasni iz pristne dlake D 190, najfinejša specialiteta „lta“ D 240 — 270
razpošilja veletrgovina
R.
STERAIECRE
Ceijc, št. 56
^jfIltistiovani cenil< z ~ 1000 slikami bi* pošlje vsakemu zastonj, vzorci od Hukna, kamrama in razne manufakturo« robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom kupovat, dobi na
kunu primerno po vrnitev
_ vožnje. Kar ne ugajo in ni odrezano, se zamenja ■ ali vme denar. NurotfUt | | ™ ^ poštnine pro-
Bh Rt*. IVgovci engroMcen«.
Izdajatelj: P okraj, načel. SSJ za Slovenijo po predstav, i« ured. Jož« Berdajs«. — 'Pisk J. Bla&nika nasl. v Ljubljani. Za tiskarno odgovoren Mih. Roža«««.