ï't iro ïin ir«^ !o -f-ïr- On Po Almi še Pelikan S celjskega Parnasa l;fili]tIH: 90,6 95,1 95,9 100,3 DN INPE1 IK FEK Št. 73/Leto 66/Celje, 16. september 2011/Cena 1,30 EUR Ze imate delilnik? Prihaja čas, da pregledamo ventile, preverimo kako tesnijo okna in se pripravimo na 1. oktober. Toplo vodo in ogrevanje v večstanovanjskih objektih naj bi v prihodnje plačevali po dejanski porabi. To naj bi zagotovili delilniki. Izkušnje upravljavcev z njimi so različne, Plava laguna pa primer dobre prakse že danes. Kako se je Kajuhova gimnazija znašla »v pacu«? Milijonske naložbe nazarskega BSH Angleška Celjanka zgrožena nad cestnimi divjaki Ne st prednostna lista za najem stanovanj 0310^ ^Vlercator Center Celje o pelu miška 9, Celje. tel. št: 03/426 BD OG Otvoritev razstave ,Simfonija realizma* t IfiilturnJin iJl afl^ignřniiii ppo^r&înoniH Foto: GrupA PO SLEDEH BRALCEV NOVI TEDNIK UVODNIK Dogaja se tudi najboljšim Vf i BISERKA POVŠE TAŠIĆ Pa se lahko? Da takoj razčistimo. V mislih nimam uši, ki se lahko zaleže-jo na še tako imenitno glavo. Mladež pač tišči glave skupaj in tovrstna obogatitev lasišč je zagotovo znana marsikateremu staršu ob vrnitvi malčka iz vrtca; nekaterim se zalega zaredi tudi na domačem vzglavniku. Rečemo radi, da se to pač zgodi tudi najboljšim. Česa takega, češ dogaja se tudi najboljšim, pa ne bi mogli trditi za profesorje, ki spremljajo bodoče maturante na zaključnih izletih. Verjamem, da tako kot mnogi starši prečujejo kakšno noč pred odhodom in tudi med izletom. Odgovornost za mladce, ki jim popustijo vajeti, je namreč ogromna in podivjanih hormonov zagotovo ni lahko krotiti. V skrbeh so tudi starši. Spremljajo svoje odraščajoče dijake in se bolj ali manj uspešno soočajo z njihovimi zdrsi v pokušino alkohola, nikotina in morda še česa bolj omamnega. In zadnje, kar bi pričakovali od profesorjev na maturantskem izletu, je, da postanejo svojim dijakom »zgled v popivanju«. Tudi zato, ker živimo v družbi, kjer radi stvari pometemo pod preprogo in smo se zavezali kot profesionalci temu, da težimo k odkrivanju resnice, tokratnega anonimnega pisma, kot vseh doslej, nismo vrgli v koš. Odpravili smo se po sledeh in jih skušali preveriti. Ne v želji po aferaštvu in ne z namenom blatenja ugledne šole, ki je zagotovo dala veliko zlatih maturantov in uspešnih posameznikov. Zakaj potem? Ker so nekateri od profesorjev menda malce pregloboko pogledali v kozarec? Ne samo zato. To je bil le povod za širši razmislek o tem, ali maturantski izleti, kot jih poznamo zadnjih dvajset let, morda le niso izbili sodu dna?! Doslej smo v medijih poročali predvsem o brezglavih »žurih« in popivanju dijakov na obljubljenih grških otokih in španski obali. Če to mejo dopustnega obnašanja prestopijo še tisti, ki naj bi mlade vzgajali, jih vodili, jim stali ob strani, potem je čas za »rdeči alarm«. Spregovorimo javno in odkrito o tem, ali maturantske izlete z brezglavimi večdnevnimi »odklopi« na sredozemskih otokih starši, učitelji, dijaki sploh še želimo? Zakaj ne izberemo kakšne Finske, morda Nemčije ali kar Slovenije? Zakaj ravno topla grška ali španska obala? Zakaj maturantski izlet ne postane pravi zrelostni izpit - kajti to je nekajdnevno življenje v konkretni življenjski situaciji, ko v sproščenem ozračju popustijo zavore; to ni »piflanje«, kot je nenazadnje matura. Za koliko dijakov je maturantski izlet še spomin na tisti prvi poljub, nekaj lepega, kar se ukorenini v spominu mladostnika za vse življenje?! Zdi se mi absurdno, da se štiriletno šolanje končuje z »žuri«, v katere so pahnjeni tudi otroci, ki jim do takšnega početja morda ni, ga niso vajeni in se v ozračju vsesplošne »kome« sploh ne počutijo tako prijetno, izletniško. Gredo pač, ker se na maturantski izlet spodobi, da gredo pač vsi »iz klasa«. Bomo začeli govoriti o pred- in postresnem sindromu maturantskih izletov? V teh dneh se je o pripetljaju na enem od maturantskih izletov veliko šušljajo in tudi bolj glasno govorilo v Celju. Govoricam, ki se širijo po sistemu igre tihega telefona, smo želeli narediti konec. Preverili smo jih. Zdaj je morda čas, da se nehamo sprenevedati, moralizirati in se soočimo s še enim izzivom naše družbe: je edina poanta štiriletnega šolanja v tem, da se konča z nekajdnevnim brezglavim »žurom«, med katerim starši prestrašeno čakajo, da se jim otroci vrnejo »v enem kosu«? Kajuh »v pacu« Kaj se je dogajalo na maturantskem izletu prve celjske gimnazije? Maturantski izlet je za marsikoga pomembna prelomnica v življenju in za mnoge predstavlja eno najlepših doživetij. Na drugi strani pa so maturantski izleti postali sinonim za pijančevanje in neprimerno vedenje, kjer se dijaki želijo dokazati, koliko si upajo in koliko alkohola prenesejo. Pa so res vedno težave samo z dijaki? V anonimnem pismu, ki je v ponedeljek priromalo v naše uredništvo, je kup hudih obtožb na račun profesorjev in ravnatelja I. gimnazije v Celju, ki so četrtošolce v začetku septembra spremljali na maturantskem izletu na grškem otoku Zakintos. »Sinu smo doma pred odhodom stokrat rekli, naj ne pije preveč, če že, samo kakšno pivo, žganih pijač pa naj se sploh ogiba. Pa izvem, da dijaki sploh niso bili problem, pač pa profesorji in ravnatelj,« navaja anonimni pisec. Maturante je na izletu spremljalo 16 profesorjev iz gimnazije, med njimi tudi ravnatelj dr. Anton Šepetavc. »Ja, prav ravnatelj je bil tisti, ki je še s tremi profesorji pil vse dni kot žolna. Bili so >zadeti< vsak večer, in to na očeh svojih dijakov. Najhuje je bilo potem zadnji dan na ladji,« nadaljuje anonimnež in opisuje, kaj vse da se je na ladji dogajalo. Eden od profesorjev naj bi dijakom kupoval žgane pijače, »ker je njim niso dali, tako da Ravnatelj Anton Šepetavc in njegova pomočnica Mojca Alif pravita, da v šoli nihče od dijakov ni omenil, da bi bilo na izletu karkoli narobe. Še več: nad izletom so bili vsi dijaki zelo navdušeni. »Nekateri starši so se nam še celo zahvalili, ker tako skrbno organiziramo maturantske izlete in tako lepo skrbimo za otroke,« pravi Alifova. Ravnatelj dodaja, da je predsednike razredov četrtih letnikov posebej vprašal, ali je bilo kaj narobe na izletu, ali imajo kakšne pripombe in niti eden ni nič omenil. V agenciji šokirani Kaj se je na potovanju dogajalo, smo preverili tudi pri turistični agenciji Mondial Travel, s katero so dijaki prve celjske gimnazije potovali. Vodja maturantskega oddelka Davorin Mikoš pravi, da je bil nad našimi vprašanji presenečen, saj mu vodniki po izletu niso poročali o večjih težavah, zato je pri njih ponovno preveril, kaj se je na ladji dogajalo. Je res, da je eden od pro- nih urah. Prišlo je do manjše- fesorjev dijakom kupoval žgano pijačo na ladji? Vsi člani moje ekipe so to odločno zanikali in bili celo šokirani ob tem vprašanju. Je bil ta profesor res vpleten v pretep in ali so mu res vzeli potni list zaradi razgrajanja in neprimernega vedenja? Je bila o tem obveščena tudi policija? Na palubi je res prišlo do zapleta, ki se je zgodil v noč- ga prepira med profesorji in dvema članoma posadke. Kaj je bilo jabolko spora, ne vem. Toda po zatrjevanju moje ekipe sigurno ni bil razlog razgrajanje profesorjev. Celotna zadeva bi se hitro končala, če eden od vročekrvnih Grkov ne bi udaril enega od profesorjev. Mogoče je celo pretiravanje, če rečem udaril, ker je šlo bolj za provokacijo, na katero profesor ni odgovoril. Zahteval pa je Ravnatelj I. gimnazije v Celju Anton Šepetavc prisotnost svojih nadrejenih, kar je edina prava reakcija v takšni situaciji. Do prerekanja s člani posadke je prišlo v preteklosti že večkrat zaradi različnih razlogov. Edina razlika je v tem, da se morajo z njimi ponavadi »pričkati« moji vodniki ali kdo od ekipe. Potni list so mu res vzeli, vendar ne zaradi neprimernega vedenja. To je ustaljena praksa na teh trajektih. Ne, policija ni bila obveščena, ker ni bilo nobene potrebe. Ko je vodja posadke preveril celotno zadevo in ugotovil, da je krivdo pripisati članu njegove posadke, je potni list vrnil in bil hvaležen, ker se je s tem zgodba končala. na koncu že njemu niso hoteli več dati pijače«. Isti profesor naj bi jih ponoči zaradi kra-vala, ki naj bi ga zganjal, tudi »dobil po glavi«. Še več: nadlegoval naj bi dijakinje, »ena je imela z njim resne težave, bilo ji je zelo neprijetno in so jo morale potem prijateljice tolažiti«. Proti jutru naj bi istemu profesorju zaradi razgrajanja celo vzeli potni list. Dobil naj bi ga šele ob izkrcanju v An-coni, pri čemer naj bi vodiči potni list »komaj izprosili od policije«. »Nekdo nas nima rad« Po pojasnila smo se seveda obrnili na ravnatelja Antona Šepetavca. Odgovoril je, da gre za grde, škodljive in zlonamerne trditve, katerih namen je po njegovem »diskreditirati in očrniti šolo, profesorje in ravnatelja« ter dodal, da so številne navedbe v pismu popolnoma izmišljene, da spravljajo nekatere profesorje v izjemno težko situacijo, da pozna še mnogo hujše primere iz drugih šol, ki so se dogajali v preteklosti, ter da si I. gimnazija »takšne pisarije« ni zaslužila. Je pa priznal, da so imeli »težave«. »Tega, da smo kaj spili, So bile na izletu še kakšne druge težave? Ne! Menite, da je bilo za varnost dijakov na izletu kljub vsemu dobro poskrbljeno? Seveda. Naš sistem na maturantskih izletih je postavljen za primere, ko profesorjev sploh ni zraven. Torej so taki primeri, ko potujejo z dijaki profesorji, pravo razkošje za mojo ekipo. Vedeti morate, da smo mi specializirani ravno za takšne izlete in smo pripravljeni na reševanje vseh možnih problemov. V tem primeru je potovalo osem razredov in z njimi 16 profesorjev. V naši ekipi pa so bili zraven štirje vodniki in še enajst ostalih (koordinator, animacija, fotograf, prva pomoč, DJ). BOJANA AVGUŠTINČIČ Glede na hude obtožbe v anonimnem pismu nas je zanimalo, ali so na celjski policiji v zvezi z dogajanjem na maturantskem izletu prejeli kakršno koli prijavo kaznivega dejanja ali prekrška. S Policijske uprave Celje so nam odgovorili, da ne. ne zanikamo. Priznam, bila je napaka, da so nas otroci videli piti. Odločno pa zavračamo zlonamerne laži o pijančevanju kar vsevprek,« odgovarja ravnatelj. Odločno zanika tudi obtožbe o nadlegovanju dijakinj. »Nobenega nadlegovanja ni bilo. To je podla laž in ena največjih svinjarij, kar sem jih v življenju slišal!« O kupovanju alkohola dijakom ravnatelj ne ve nič. »Tega vam ne morem potrditi, ker tega nisem videl, ampak težko verjamem, da se je kaj takega dogajalo. Ladja je velika in ne morem za vsak trenutek vedeti, kje je kdo od profesorjev bil in kaj je počel. Verjamem pa, da so vseeno toliko ozaveščeni, da menda niso hodili kupovat alkohola otrokom.« Priznal je, da so profesorju na ladji res vzeli potni list, a ne zato, ker bi razgrajal in se zapletel v pretep: »Nobenega pretepa ni bilo. Šlo je samo za verbalni konflikt, bolj za glasen pogovor med nekaterimi profesorji in še dvema osebama. Ljudje so spali na palubi in jih je motilo, če se je kdo pogovarjal, kaj šele, če je bolj glasno govoril. Nisi mogel stopiti niti meter, ne da bi kdo na tleh ležal. Drži, potni list je profesorju vzel kapitan in res je, da ga je dobil nazaj šele v Anconi. Čista izmišljotina pa je, da so potni list vodniki komaj izprosili od policije. Nobene policije ni bilo. Potni list je profesorju vrnil kapitan, ki me je naslednji dan po konfliktu lepo pozdravil in mi rekel, da je vse v redu. Očitno se mu to ni zdel takšen incident, da bi moral ukrepati na kakšni drugi ravni. Ampak očitno nas nekdo nima rad.« Varnost otrok ni bila vprašljiva Na vprašanje, ali meni, da je bilo za varnost otrok kljub vsemu dobro poskrbljeno, je ravnatelj odvrnil, da več kot dobro. »Spremljevalci smo dežurali dneve in noči in pazili na otroke. In zlasti kolega, ki je zdaj najbolj >v pacu<, je vsako noč dežural do jutra, tudi takrat, ko je kakšna izmed ko- legic za kakšno uro odšla dremat. Vedno je bil tisti, ki je do jutra pazil, da se ne bi kaj zgodilo. Enako podnevi. Pohvaliti moram tudi agencijo, ki je izjemno profesionalno opravila svoje delo. Tako da, kar se tiče varnosti, vam zagotavljam, da tu ni bilo popolnoma nič spornega. Kvečjemu bi lahko rekel, da so se profesorji žrtvovali. Ponoči niso praktično nič spali in so bili zelo psihofizično izčrpani. Naj povem, da profesorji, ki so spremljali dijake, za to niso bili posebej plačani, so pa prevzeli blazno veliko odgovornost. Pri čemer poudarjam, da smo vseh 220 otrok domov pripeljali žive in zdrave,« pravi ravnatelj. Sicer pa so v gimnaziji glede dogajanja na maturantskem izletu tudi že »notranje obračunali«, kot se je izrazil ravnatelj: »Že prejšnji ponedeljek zjutraj smo se v moji pisarni sestali vsi profesorji, ki smo bili v Grčiji, in v nadvse odkritem in (samo)kritičnem dialogu obravnavali neljubi pripetljaj. To se nam je v tistem trenutku v tej fazi zdelo dovolj; ukrepi namreč sledijo.« Kakšni? »Nihče izmed vpletenih kolegov z menoj vred se ne bo več udeleževal ekskurzij. Poleg tega smo se drug drugemu odkrito in iskreno opravičili in obžalovali verbalni konflikt na ladji,« pojasnjuje Anton Šepetavc. Nikoli več, kot je bilo I. gimnazija v Celju je ena redkih šol, ki še organizirajo maturantske izlete za svoje dijake. Mnoge šole so namreč nad tem že dvignile roke, tako da se maturanti organizacije izleta marsikje lotevajo na lastno pest. Bodo pa tudi na »kajuhu« zelo razmislili, kako naprej, pravi ravnatelj. »Mislim, da nam bo tale dogodek, ki smo ga, priznam, deloma tudi sami zakrivili, v velik poduk in bomo temeljito razmislili, preden se bomo ponovno lotili organizacije izleta. Zadnjič smo se na sestanku že dogovorili, da v tako množični obliki nikakor ne gremo več na maturantski izlet in tudi ladje ne bo več na naših poteh. Ne bi pa radi zaradi tega, kar se je zgodilo, kaznovali oziroma prikrajšali prihodnjih generacij dijakov, ker si tega niso zaslužili. Zato tudi ne razmišljamo o ukinitvi maturantskih izletov. Se pa sprašujem, kdo od profesorjev bo še sploh hotel iti zraven. Stvari se bomo v bodoče vsekakor drugače lotili.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: arhiv NT Predstavitve Pesmi Parnasa so se udeležili Veronikini nagrajenci Jože Snoj, Andrej Medved, Ciril Zlobec, Milan Dekleva, Ervin Fritz, Barbara Korun, Ivo Svetina in Josip Osti ter se v spomin slikali z idejnim očetom te ugledne nagrade in gonilno silo Veronikinih večerov Jožetom Volfandom in (poeziji naklonjenim) županom Bojanom Šrotom. S celjskega Parnasa Izšla je antologija pesmi dosedanjih Veronikinih nagrajencev »Če je oblast brezbrižna, tudi navdušenje ne pomaga. Zato zasluži Celje pohvalo, da je v današnjo brezbrižnost in hladnost tako z Veronikino pesniško nagrado kot z izdajo antologije pesmi dosedanjih nagrajencev postavilo poezijo na mesto, ki ji pripada. Vsa velika dejanja v zgodovini so povezana z delom pesnikov, ki so čuvaji duha in so danes potrebni bolj kot kdajkoli prej. Gorje politikom, ki nimajo pesnikov, da bi ohranili njihova dejanja.« S temi besedami je Ciril Zlobec v sredo v celjskem Narodnem domu pospremil izid Veronikine pesniške antologije Pesmi Parnasa, ki je v založbi Fit medie posvečena 15-letnici Veronikine pesniške nagrade. Veronikina nagrada se izvodov, v knjigi pa so obja- brez podpore in razumevanja občine ne bi nikoli razvila v tako pomembno priznanje, čeprav, kot je bilo slišati, celjski župan Bojan Šrot kljub svojemu alpinističnemu pedigreju ni nikoli stal na Parnasu. Antologija je izšla v pogumni nakladi 900 vljene najljubše pesmi vseh dosedanjih nagrajencev po njihovem izboru. Poleg tega so k izbranim desetim pesmim lavreati in lavreatinje dodali še kratek avtobiografski zapis in misli, kaj lahko poezija pomeni človeku v današnjem času. Morda naj- bolj prepričljiva je misel, da je poslanstvo poezije v tem, da ne obmolkne. »Največja počastitev ob takšnem dogodku je, če pride na obisk Parnas,« je bila odličnega odziva dosedanjih Veronikinih nagrajencev vesela direktorica Fit Medie Vanesa Čanji in povabila prisotne pesnike, da so podpisali prve izvode knjige s posebej zato izdelanimi Veronikinimi pisali. Vsi sodelujoči na predstavitvi in na druženju, ki je sledilo, so v en glas zatrjevali, da je Ve-ronikina nagrada posebej pomembna zato, ker je s svojo doslednostjo, poštenim žiriranjem in z vztrajnostjo premagala odpore iz Ljubljane, kjer na podelitev nacionalne pesniške nagrade izven prestolnice niso gledali najbolj naklonjeno. Ciril Zlobec o Veronikini nagradi pravi, da ni samo priznanje avtorju, ampak tudi tistim, ki so jo ustanovili, domislili, in mestu ter županu, ki je omogočil, da postane tradicija. Vrednost je tudi v tem, da ni regionalno obarvana, ampak je ostala nacionalna in odbira najboljše v trenutni ustvarjalnosti vse Slovenije. O zbirki pa pravi: »Ne verjamem, da bo prišla med prav veliko bralcev. Zborniki v Sloveniji nimajo tradicije. Slovenci smo nagnjeni k temu, da izberemo priljubljenega avtorja ali nekatere med njimi in jih spremljamo, medtem ko gredo zborniki mimo. A že kot dokument nekega časa s 15-Ietno tradicijo je kot izbor ta hip najboljše slovenske pesniške ustvarjalnosti res izrednega pomena.« Veronikina nagrada se je v 15 letih uveljavila ter prišla kot eno najpomembnejših narodnih Iiterarnih priznanj ceIo v učbenike. »ZamiseI o tej nagradi je dal Jože Vol-fand in danes smo pozitivno presenečeni, da je ideja o nacionalni nagradi izven Ljubljane doživela podporo. Ob tem smo žeIeIi postaviti CeIje kot mesto, ki zmore kulturni naboj. V teh letih se je izkazaIo, da sta prav svežina >neIjubIjanskega< okolja in srčnost akterjev botrovala temu, da je Veronika dobiIa sIoves, ki si ga nismo obetali, od kritiškega ovrednotenja nagrad naprej. Izdaja antologije se nam je zdela logičen korak naprej, saj želimo ob vsakoIetnem Veronikinem večeru pustiti braIcu tudi nekaj otipljivega, žlahtno trgatev, ki poudarja pomen poezije kot take. Pisana beseda ostane je izid zbirke komentirala Vanesa Čanji. AntoIogijo Veronikinih nagrajencev je odlično oblikovala Maja Kresnik, fotografije levreatov in lavreatinj je prispeval Rok Tržan, knjigo pa zaokrožajo še leksikografski zapisi o literarnem delu Veronikinih nagrajencev. BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE Prihaja Pika! Velenje bo v nedeljo ponovno za en teden prevzela Pika Nogavička. Pikin festival, ki je največja slovenska otroška prireditev, bo letos še obširnejši in evropsko obarvan. Letošnja tema festivaIa bodo jeziki. S tem že napovedujejo Evropsko pre-stoInico kuIture, na kateri bo Pikin festivaI eden od vodiInih projektov. Letos bodo otroci ustvarjali v več kot 110 delavnicah, na šestih festivalskih odrih bo več kot 50 gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav, pripravljajo tudi koncerte in kar 16 razstav. Osrednje prizorišče bo kot ponavadi ob Velenjskem jezeru, kjer bosta vila Čira čara in Piki-no mesto. Novost letošnjega festivala bo taborniška mini družinska avantura na otvoritveni dan, zadnji dan, 24. septembra, pa bo še smu-čarsko-skakaIna tekma na velenjski skakalnici. ŠK PETEK Pikin festival vsako leto obišče okoli 80 tisoč obiskovalcev, med drugim Piko obišče tudi več kot 150 šol in vrtcev iz vse Slovenije. Foto: SHERPA (arhiv NT) 15 2 ][iaii]Qi 28 13 10 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Trije direktorji nazarskih Hišnih aparatov - Boštjan Gorjup, Andreas Liebl in Rudolf Klotscher so projekte podrobneje predstavili Marjanu Hribarju. BSH bi več prostora Naložbe nazarskih Hišnih aparatov letijo v milijone - V iskanju prostorskih kompromisov Z odprtjem novih prostorov so v na-zarskem podjetju BSH Hišni aparati začeli izjemen naložbeni ciklus, ki se bo končal v prihodnjih letih. »Za naslednja tri leta smo prijavili 26 milijonov vreden projekt, kar se tiče naložb. Zraven povemo, da bomo 20 milijonov porabili za razvoj ter približno 60 milijonov evrov, ki jih bodo prejeli slovenski dobavitelji. Skupaj bomo v Slovenijo pripeljali 100 milijonov evrov, pri čemer nas je z osmimi milijoni podprla država. Denar bomo porabili za razvoj novih izdelkov, predvsem celo družino kavnih avtomatov ter izdelkov za pripravo hrane,« je poudaril direktor področja gospodarjenje Boštjan Gorjup. Kot je znano, so Hišni aparati v lasti nemškega koncerna Bosch-Siemens. V nazarskem podjetju, ki že nekaj let beleži vzpon, je zaposlenih 1200 ljudi. V zadnjem letu so zaposlili sto delavcev, polovica od teh je našla zaposlitev v razvojno tehničnem sektorju. »V zadnjih letih smo zaposlili 80 inženirjev. Opažamo, da smo v širšem okolju posrkali vse strokovnjake, kar je bilo možno. Tudi zato bomo prihodnji mesec v Ljubljani odprli oddelek razvoja, ki ga bomo uporabljali za predrazvoj ter za povezavo do inštitutov in fakultet Seveda bomo v tem okolju iskali še nove kadre,« je načrtoval Gorjup in zagotovil, da bodo delovna mesta tudi ohranili. »Vsak projekt zelo natančno proučimo. Vsi izdelki imajo zagotovljeno prodajo, s čimer je zagotovljena stabilnost proizvodnje.« Nazarski Hišni aparati veljajo za kom-pentenčni center znotraj koncerna BSH za razvoj malih gospodinjskih aparatov in proizvodnjo kavnih aparatov. Lani so ustvarili 271 milijonov evrov prihodkov in za dobrih 12 odstotkov presegli načrte. Kot je napovedal direktor področja tehnika Andreas Liebl, so si podobno visoke cilje zastavili tudi letos. »Ne toliko v smislu količinskega povečanja proizvodnje kot predvsem vrednostnega, saj se osredotočamo na aparate z višjo dodano vrednostjo.« Vse to kaže, da nemški lastniki v Nazarjah načrtujejo še nadaljnji razvoj. Naložbe v Nazarjah po prepričanju Marjana Hribarja z ministrstva za gospodarstvo zavračajo trditve, da Slovenija ni naklonjena tujim investitorjem. »Gre za nadaljevanje uspešne zgodbe in denar bo zagotovo padel na plodna tla, sploh ker bo zgrajen razvojni oddelek. Torej so lastniki spoznali, da je na tej lokaciji velik potencial.« Težave s prostorom Seveda dogajanje v Nazarjah ni samo zgodba o uspehu, temveč tudi dokaz realnosti, s katero se srečujejo v nekaterih podjetjih. Težava je namreč logistika. »Na vse načine iščemo možnosti, kako bi zagotovili normalen logistični projekt za tovarno, ki letno izdela skoraj 7 milijonov malih gospodinjskih aparatov. Tako na tej lokaciji iščemo možnost za gradnjo dveh Črne ure za Alpos V javnosti se je le pojavilo nekaj ugotovitev nadzornikov šentjurskega Alposa, ki so sicer po ponedeljkovi seji trdili, da se niso dogovorili nič novega. Zaposleni, ki so sicer predčasno, že v sredo, prejeli plače, se bojijo najhujšega: stečaja. Kot v imenu nadzornega sveta navajajo v eni od agencij za odnose z javnostmi, so nadzorniki Alposa zadolžili upravo družbe, da pripravi poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja in realno ugotovi možnost njegove izvedbe. Hkrati nadzorniki pričakujejo, da bo uprava pripravila in vložila odškodninske zahtevke proti odgovornim osebam, pri čemer je seveda mišljena bivša uprava, ki jo je vodil Mirjan Bevc. Temeljni problem naj bi bil v tem, da se je po potrjeni prisilni poravnavi izkazalo, da je Alpos bankam upnicam in Slovenski industriji jekla posredoval nepopolne in netočne podatke o stanju in poslovanju hčerinskih družb, hkrati pa je bilo ugotovljena vrsta nepravilnosti. Posledično ugotavljajo, da bi bila potrebna dodatna obsežna konverzija terjatev upnikov, poleg tega bi družba Alpos potrebovala še dodatna likvidna sredstva. Kljub predvidenim ukrepom pa ni zagotovila, da bi skupina Alpos v nadaljevanju lahko poslovala pozitivno in bila sposobna odplačati preostanek znižanih dolgov, so sporočili iz nadzornega sveta. Zaposleni se bojijo, da to v prevodu pomeni napoved stečaja. Med njimi krožijo namigi o izčrpavanju podjetja, slišati pa je tudi več zgodb o morebitnih rešiteljih. US logističnih centrov, nekje v bližini, v krogu 30 kilometrov, pa večjega skladiščnega prostora v velikosti 10 tisoč kvadratnih metrih, kar bomo izvedli z logističnim partnerjem,« je načrtoval Gorjup in seveda takoj opozoril na ovire. »Med drugim bi radi prestavili parkirišče na drugo stran glavne ceste. Večina zemljišč je že v naši lasti, del zemljišč pa je opredeljenih kot kmetijskih. Vemo, da so postopki dolgotrajni, saj je treba iskati kompromise med kmetijskim zemljiščem in potrebami podjetja, v katerem pa prostor za nadaljnji razvoj nujno potrebujemo. Naj poudarim, da parkirišč ne potrebujemo za zaposlene, saj smo uvedli avtobusne linije - prostor potrebujemo za nove naložbe. Seveda upamo na podporo države, da se bo to zgodilo.« Hišni aparati so na vseh trgih povečali svoje tržne deleže, z novoustanovljeno podružnico v Bolgariji, ki je po hrvaški in srbski že tretja podružnica na območju regije, ki jo pokrivajo, pa so še utrdili svoj položaj na trgu. Pomoč v spremenjeni obliki občinskega podrobnega prostorskega načrta je BSH zagotovila nazarska županja Majda Podkrižnik, seveda pa bodo morali tudi v občini premagati še kar nekaj pomislekov ministrstev za okolje ter kmetijstvo. URŠKA SELIŠNIK Kandidatke za gazele znane Med kandidati v vsaki od šestih regij je metodološka komisija z glasovanjem izbrala najboljša tri podjetja, ki se bodo v septembru in oktobru predstavila na izborih za regijske gazele. Savinjsko-zasavsko gazelo bodo razglasili v ponedeljek v Celjskem domu. Izbor najboljših med hitro rastočimi slovenskimi podjetji gazela v letu 2011 je že 11. leto. Podjetja se k sodelovanju na morejo prijaviti, temveč so povabljena na podlagi javno dostopnih podatkov o poslovanju. Na lestvico stotih najhitreje rastočih v regiji se uvrstijo na podlagi rasti prihodkov od prodaje v petletnem obdobju, komisija pa finaliste izbira tudi glede na druge kazalnike, podjetniško zgodbo, naravnanost na tuje trge in panogo, v kateri deluje. Kandidati za regijsko gazelo so trboveljski Dewesoft. KLS Ljubno in Termotehnika iz Braslovč. Podjetje KLS je lani na državni ravni osvojilo naziv srebrne gazele, braslovška Termotehnika pa je bila za savinjsko-zasavsko gazelo razglašena pred štirimi leti. Najboljše med hitro rastočimi - zlato, srebrno in bronasto gazelo - bodo razglasili 26. oktobra 2011 v Cankarjevem domu v Ljubljani. US Krma za pomoč Po julijskem neurju, ki je precej prizadelo tudi številne kmete na širšem celjskem območju, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije organizira akcijo zbiranja krme. Neurje s točo je povzročilo precej škode na območju »naših« občin. Prizadete so bile vse kmetijske površine v občini Bistrica ob Sotli in velik del površin v občinah Podčetrtek, Kozje in Laško. Po zdajšnjih ocenah naj bi bilo poškodovanih več kot 2.600 hektarjev kmetijskih površin. Tudi zato je celjski zavod KGZS pripravil sezname najbolj oškodovanih živinorejskih kmetij. S seznama je razvidno, da kmetje potrebujejo predvsem koruzno silažo, koruzo v zrnju, travno silažo, seno, krmno žito in v enem primeru tudi slamo. Sezname kmetij, ki so pripravljene podariti krmo, zbirajo do konca meseca na najbližji izpostavi kmetijske svetovalne službe. V okviru območnih enot KGZS bodo organizirali prevoz zbrane krme do oškodovanih kmetij. US RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE d.o.o. MiMu C nHSD prihtidncsl RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d. o. o., z 12.9.2011 objavlja: JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ENOTNE REGIJSKE ŠTIPENDIJSKE SHEME SAVINJSKE REGIJE ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012 (RŠS SAVINJSKE REGIJE 2011/2012) na spletni strani www.rasr.si. Rok za oddajo vlog za dijake in študente je torek, 11. oktober 2011. Več informacij lahko dobite na: RASR, Razvojna agencija Celje, d. o. o., Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje Kontaktna oseba: Barbara Kač Kadunc Tel.: (03) 589 40 94; e-pošta: barbara.kac@rasr.si. Fotolikovi delavci v Podravje? Vse kaže, da bodo »ofset« tiskarno, ki je ena od dveh enot Fotolika Celje, zaprli. Zaradi pomanjkanja dela je moralo lani 63 let staro celjsko podjetje zapustiti že nekaj delavcev, v »ofset« tiskarni jih ostaja še devet. Kaj čaka zaposlene, med katerimi prevladujejo starejši delavci? O tem so govorili na ponedeljkovem sestanku med predstavniki območne organizacije svobodnega sindikata ter direktorico Fotolika Celje Heleno Zorin. Zaradi pomanjkanja dela v tiskarni je bilo do ponedeljka na čakanju, s plačilom stoodsto- tnega nadomestila plače, pet delavcev, od ponedeljka pa so jim čakanje podaljšali še za tri dni. »Z vodstvom Fotolika Celje se še pogajamo,« je po ponedeljkovem sestanku in pogajanjih povedala Mojca Stropnik iz območne organizacije svobodnih sindikatov. Fotolik Celje je med pogajanji ponudil, da bi preostale delavce iz »ofset« tiskarne prevzel drug delodajalec iz bližnje okolice Maribora ter jim pod istimi pogoji ponudil delo za vsaj eno leto. Nov sestanek, s pogajanji med vodstvom Fotolika in sindikatom, naj bi bil pred koncem tega tedna. Fotolik Celje delavcem dolguje še letošnji regres ter plačilo prispevkov, saj naj bi imel za odlog plačila dovoljenje davčne uprave. V Fotolikovi »ofset« tiskarni, ki jo bodo zaradi pomanjkanja dela morali zapreti, so julijske plače prejeli, za razliko od »flekso« tiskarne, kjer delavci izdelujejo pokrove za jogurtove lončke. Podjetju Fotolik naj bi se maščevalo, ker je v preteklosti premalo vlagalo v tehnične izboljšave, zato se njegova »ofset« tiskarna srečuje z resno konkurenco. BRANE JERANKO Dunajski zrezek v slovenski omaki Konec meseca bomo izvedeli, katere gostilne se bodo ponašale z nazivom Gostilna Slovenije. Naziv, za katerega se je potegovalo kar nekaj podjetnikov, bo pridobilo manj kot 20 gostiln, med njimi bo zagotovo najmanj ena s Celjskega. Temeljna značilnost jedilnega lista bo, da bo na najem večina jedi, vsaj 80 odstotkov, iz naše, slovenske ponudbe, vendar se bo na krožniku brez težav znašel tudi dunajski zrezek. Tako je projekt predstavil predsednik strokovne komisije za izbor ponudnikov blagovne znamke Gostilna Slovenija in soavtor projekta, etnolog Janez Bogataj: »Projekt ima že dolgo brado, zdaj pa se je zgodba hitro zavrtela. Prej se je s temi gostilnami ukvarjalo preveč ljudi, predvsem tistih, ki radi hodijo v gostilne, namesto da bi se s tem ukvarjala stroka.« Zdaj so vajeti prevzeli v »Gostilne naj bi nastopale kot konzorcij. Torej, da bi sčasoma gostinci čutili pripadnost tej družini in drug drugega promovirali. Seveda je to za slovensko pamet in psihiatrični profil nekaj izjemnega, vendar se bo enkrat treba nehati zapirati za plotove,« je poudaril Janez Bogataj. Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer so pripravili potrebne osnove, od pravilnika do ocenjevalnega lista za posamezne gostinske objekte. »Pogoj je, da se imenuje gostilna, za naziv ne more kandidirati picerija. Promoviramo tudi besedo gostilna, kar je velika draž te blagovne znamke. Po razglasitvi gostiln jih bodo označili tudi z ustreznimi enotnimi izveski in tablicami,« je razlagal dr. Bogataj na letošnjem Mosu. Gostilne mora pozitivno oceniti strokovna komisija, ki jo bo imenovala sekcija gostincev pri OZS. »Pomemben pogoj za pridobitev naziva je sezonska ponudba hrane. Ta mora biti v 80 odstotkih slovenska, nujno pa je, da so v tej kvoti hišne specialitete, krajevne in regionalne jedi ter značilne slovenske jedi. Če imajo v gostilni te jedi in zraven dunajski zrezek, ni nič slabega,« je o kriterijih za izbor povedal Bogataj. Podobno je po njegovih besedah pri pijačah in vinih. Taka gostilna mora ponujati najmanj Spremembe tudi za Mos Organizatorji še vlečejo črto pod celotnim dogajanjem na letošnjem 44. mednarodnem obrtnem sejmu. V grobem so kljub slabšemu obisku izpostavili zadovoljstvo razstavljavcev, številne novosti, mnogo inovativnih rešitev ter zavedanje, kako je kljub sodobni tehnologiji pomembna predstavitev na sejmu. Tako med razstavljavci kot obiskovalci so opravili prve ankete, ki kažejo, da se jih bo prihodnje leto skoraj tri četrtine vrnilo v Celje. Ocenjujejo, da je sejem obiskalo med 130 in 140 tisoč obiskovalci, med katerimi so zabeležili veliko delegacij iz tujine. »Če smo s sejemsko statistiko pred odprtjem 44. Mosa dokazovali, da se nas kriza ni dotaknila, je pri obisku imela svoj vpliv. Lahko priznamo, da je bil obisk nekoliko manjši od lanskoletnega. Z gotovostjo lahko rečemo, da so sejem obiskali bolj ciljni obiskovalci, ki so na sejem prihajali s točno določenim namenom. Takšen profil je za razstavljavce tudi najbolj pomemben,« je poudarila izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar. Prve analize so pokazale, da so razstavljavci s sejmom večinoma zadovoljni. Nastop na sejmu v letu 2012 je do srede napovedalo že 71,6 odstotka razstavljavcev, samo slaba 2 odstotka je prepričanih, da jih prihodnje leto ne bo. Rezultati še kažejo, da so bili zelo zadovoljni tudi obiskovalci, saj je sejem zadovoljil pričakovanja 76 odstotkov obiskovalcev, ponoven obisk v letu 2012 pa jih je že napovedalo 77 odstotkov. Mos je po besedah Obrez Preskarje-ve letos pokazal novo podobo. Gre namreč v smeri poslovnega sejma, ki se lahko pohvali z veliko novostmi in panogami. Kot zanimivost so v družbi Celjski sejem povedali, da je bilo letos izdanih 75 tisoč poslovnih kuponov, kar kaže, da ima Mos vedno bolj poslovno podobo. »Zavedamo se, da smo organizatorji le vez med razstavljavci in obiskovalci. Upoštevali bomo tudi pobudo, da bi Mos skrajšali za kakšen dan, za kar se bomo odločili na podlagi natančne analize raziskave,« je še povedala Obrez Preskarjeva, Seveda je bil sejem tudi priložnost, da so obrtniki znova opozorili na svoje težave. »Povedali smo, da je birokracija še vedno rak rana, da je za gospodarstvo treba napraviti nekaj več in da je treba javni sektor tudi Ravs zaradi davčnih blagajn Vsem, ki poslujejo z gotovino, se obeta uvedba davčnih blagajn. Ministrstvo za finance je pripravilo predlog Zakona o davčnih blagajnah, s katerim želijo omejiti sivo ekonomijo in neplačevanje davkov pri poslovanju z gotovino. Zakon bodo jeseni poslanci obravnavali v državnem zboru, v veljavo pa naj bi stopil že januarja prihodnje leto. Predlog zakona predvideva obvezno uporabo davčnih blagajn pri izdaji računov za plačilo z gotovino, hkrati pa je v njem že navedenih nekaj izjem. Kot smo slišali na celjskem Mosu, v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije predvsem zaradi predvidenih izjem precej nasprotujejo predlaganim zakonskim rešitvam. »Seveda podpiramo uvedbo davčnih blagajn, vendar za vse, ki poslujejo z gotovino, brez izjem,« je poudaril generalni sekretar OZS Dušan Krajnik. Tako ne morejo biti izvzete turistične kmetije, branjevke na tržnicah ter odvetniki in notarji. »Zahtevamo, da se črtajo izjeme, ki so zdaj napisane v predlogu zakona. Če bodo poslanci sprejeli tak zakon brez upoštevanja naših amandmajev, bomo v OZS absolutno skupaj z vsemi člani izkoristili svojo ustavno možnost in v skladu z zakonom o referendumu zbrali več kot potrebnih 40 tisoč podpisov, s katerimi bomo zahtevali referendum. Pa naj stane, kolikor hoče!« tri proizvode z zaščitenim geografskim poreklom, vsaj pol surovin za pripravo mora izhajati iz lokalnega ali regionalnega okolja, vsaj pet pa jih mora imeti oznako eko. Pomembni so tudi zunanja ureditev ter notranji ambient in zvočna kulisa, ki mora biti pretežno slovenska. Kontrolo nad izvajanjem ponudbe, ki jo določa nova blagovna znamka, bo imela ocenjevalna komisija, ki bo ponudnike obiskala nenapovedano tudi med letom ter tako preverjala resnost gostinca pri pro- jektu. Za vključitev v projekt mora gostinec plačati tisoč evrov, kamor so všteti vsi stroški komisije, označitev in podpore. Naziv Gostilna Slovenija bodo lahko prejeli gostinski obrati kjerkoli po svetu. Tudi v tujih jezikih se bo znamka imenovala Gostilna Slovenija. »Če se lahko vsak tujec nauči reči čevapčič, se bo pa še besedo gostilna, saj bo to sinonim za prostor, kjer se dobro jé,« je na Mosu povedal Bogataj. US, foto: SHERPA ANKETA Ema Ceraj Ema Ceraj, upokojenka, Prekorje: »Mi je kar nekaj stvari všeč, a si do zdaj še nisem ogledala celotnega sejma in ponudbe. Iskala sem določene produkte, vendar nisem nič kupila, sem pa dobila pomembne informacije, o katerih bom doma malce razmislila in se morda kasneje odločila za nakup.« Helena Ramšak, zaposlena, Slovenska Bistrica: »Nič konkretnejšega nisem kupila, le drobnarije. Dejansko sem si ogledovala strešnike. Res je veliko vsega, a za to, da si lahko kaj kupiš, potrebuješ finančna Zvone Gačnik sredstva. Drugače se mi zdi sejem v redu.« Zvone Gačnik, zaposlen, Vrhnika: »S prijatelji smo si prišli predvsem pogledat garažna vrata, toplotne črpalke, ogrevanje, vmes pa smo še poskusili kakšno salamo in dobro vino. Sejem pa je isti kot lani, nič ni kaj novega.« Srečko Vidmar, zaposlen, Lož: »V bistvu sem prišel na sejem brez cilja in sem si res samo prišel pogledat različne izdelke. Opaziš, kako gre tehnologija naprej in da se vse razvija ter dobiva novo podobo.« ANJA ŠROT, foto: TimE Prihodnje leto bo sejem vsaj za dan krajši, je napovedala Breda Obrez Preskar. za 30 odstotkov zmanjšati,« je poudaril predsednik Obr-tno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek in zagotovil, da so v OZS zelo zadovoljni z letošnjim sejemskim nastopom. US, foto: SHERPA Obrtniki so zdaj prepričani, da je zakonski predlog di-sktriminatoren. Poleg tega je strošek za gotovinskega uporabnika, ki potrebuje davčno blagajno, zelo visok, po izračunih zbornice kar 3.500 evrov. Kot opozarjajo v OZS, mnogi obrtniki tega stroška ne bodo zmogli, novi podjetniki, ki od države prejmejo po 4.500 evrov vzpodbude, pa bodo v proračun takoj vrnili večino pomoči. »Če želi davčna uprava kontrolirati Helena Ramšak poslovanje z gotovino, naj finančno poskrbi za nakup davčne blagajne tako barskim plesalkam, obrtnikom, društvom kot vsem ostalim, ki poslujejo z gotovino. Če smo tako kredibilni in uspešni, kot trdijo nekateri v našem sistemu, potem za uvedbo davčnih blagajn ne bo problem dobiti kredita na mednarodnem trgu,« je še povedal Krajnik. Predlagatelji zakona, tako menijo obrtniki, še vedno vztrajajo pri takšnem zakonu zato, ker ne znajo poslušati. »V tujini so ugotovili, da so davčne blagajne le delček do Srečko Vidmar Po podatkih Dursa je v Sloveniji vsaj 400 davčnih inšpektorjev premalo. Na leto opravijo okoli 7.600 davčnih pregledov, pri katerih ugotavljajo veliko nepravilnosti, zlasti pri gostincih. izkoreninjenja sive ekonomije. Najboljše se je izkazala uvedba zakona po načelu vsak račun šteje, pri čemer je lahko vsak državljan tudi inšpektor,« je poudaril Krajnik. US IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Pred novimi izzivi Nocoj vrhunec praznovanja s slavnostno sejo - Težave z zemljišči - Občina pred dvema velikima naložbama BRASLOVČE - Ena od številnih občin s celjskega območja, ki so si za svoj občinski praznik izbrale september, so tudi Braslov-če. Slavijo ga v spomin na leto 1140, ko je bilo prvič omenjeno ime trga Braslov-če v pisnih virih. Vrhunec prazničnega dogajanja bo nocoj, ko bodo v prostorih tamkajšnje šole pripravili slavnostno sejo občinskega sveta. Braslovče so bile v zadnjem času pogosto v središču medijske pozornosti, zlasti zaradi domnevnih nezakonitosti pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna in nasprotovanja tretji razvojni osi. A Braslovče niso samo njive, ki se spreminjajo v beton. So občina prijaznih in delavnih ljudi ter številnih priložnosti, ki jih želijo izkoristiti. O vsem tem smo se ob občinskem prazniku pogovarjali z županom Bra-nimirjem Strojanškom, ki občino vodi od konca lanskega leta. Ste pred dvema velikima naložbama. Ena se je že začela, druga naj bi se še letos. Res je. Za trg Braslovče je tik pred sprejetjem OPPN, tako da bomo imeli osnovo, da bomo lahko sodelovali na dražbi zemljišča, ki je v lasti Vegrada. To zemljišče namerava občina na dražbi kupiti, na njem pa bo investitor, s katerim se dogovarjamo, Župan občine Braslovče Branimir Strojanšek zgradil trgovsko-poslovni in kulturni objekt, v katerem bodo trgovina, parkirišča, kulturna dvorana in tudi nekaj stanovanj. To bo največja naložba, ki naj bi se začela še letos oziroma takoj po novem letu. S tem bomo uresničili dolgoletno željo občanov. V začetku septembra pa je bil csfcrU s plinom in toploto opravljen tudi uvod v delo za območje Terase III v Braslov-čah, ki ga bomo komunalno uredili. Naložba je ocenjena na pol milijona evrov. A ne bo ostalo samo pri tem. Potreb in želja je še veliko, pri čemer ste marsikaj v tem letu že postorili, kajne? Dela nikoli ne zmanjka. Urejamo javno razsvetljavo v Rakovljah. Čez poletje smo opravili tudi nujna vzdrže- m Stnrekatjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, d.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetlka-ce.sl TERJATVE SO DEL VAŠEGA PREMOŽENJA Zagotovite si varno poslovanje v priliodnosti in zavarujte terjatve pri Zavarovalnici Triglav, d.d. Več informacij na www.triglav.si in na telefonsicili številicali 0158 06 772 in 01 58 06 774. triglav valna dela na ruševinah gradu Žovnek. Sanacija obzidja je bila nujna, saj se je kamenje začelo krušiti in padati v dolino. Končujejo se tudi dela na igriščih v Parižljah. Prav tako smo uredili dve igrišči za odbojko na mivki v Rakovljah. Tudi na zgradbi Partizan v Braslovčah, ki je v slabem stanju, moramo opraviti nekaj nujnih vzdrževalnih del ter poskrbeti za upravljanje objekta. Veliko pričakujemo tudi od direkcije za ceste. Govorim o krožišču v Malih Braslov-čah, kjer je v načrtu gradnja dvojnega krožišča. Nekaj bo treba ukreniti tudi z našim Cankarjevim domom, kot pravimo domu krajanov v Gomilskem. Z objektom glede na njegovo velikost ni bilo ravnano tako, kot menim, da bi lahko bilo. Skratka, tudi za ta objekt pripravljamo prenovo. Ena od možnosti je, da se v njem uredijo prostori za društva ali morda za vrtec. Letos smo še lahko zagotovili prostor za vse otroke, v prihodnosti pa bo treba poskrbeti za razširitev vrtca. Tudi v Osnovni šoli Braslovče je prostorska stiska, tudi tu se pogovarjamo o razširitvi _ Čutite v občini zaradi spornega prostorskega akta oziroma domnevnih nezakonitostih pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna, o čemer zdaj presoja ustavno sodišče, že kakšne posledice? V tem trenutku občina zaradi tega še ni imela nobene škode. Od lanskega oktobra, ko sem postal župan, do zdaj vse poteka po veljavnem prostorskem redu. Nepravilnost glede objave prostorskega reda v uradnem listu smo odpravili s tem, da smo objavili celoten prostorski red, nismo pa še plačali objave, ki stane 12 tisoč evrov, saj v proračunu teh sredstev nismo imeli predvidenih. Sicer zaenkrat glede vsega tega nimamo nobenih težav. Gradbena dovoljenja izdaja Upravna enota Žalec, ne vem pa, kakšna bo odločitev sodišča. Upam, da država s svojo odločitvijo ne bo naredila še večje škode. Lahko se namreč zgodi, da bi bila bolj papeška od papeža in bi zahtevala odpravo tistega, kar je bilo po zdaj veljavnem prostorskem redu že zgrajeno. Vsi skupaj v občini upamo, da ne bo prišlo do takšnih rigoroznih ukrepov. Upam na racionalno odločitev ustavnega sodišča. V Sloveniji namreč takšnega primera še ni bilo in ugotavljam, da država tudi v času sprejemanja tega akta, ki je zdaj v presoji, ni opravila svoje naloge, ampak je prepustila občini, da je storila po svoje. Skratka, obe ministrstvi, kmetijsko in okoljsko, bi morali biti usklajeni, da bi potem lahko občina naredila tisto, kar se je od nje zahtevalo. Ker tega ni bilo, se je občina odločila tako, kot se je. Veliko je v kraju nasprotovanj 3. razvojni osi, češ da bo uničila najboljša kmetijska zemljišča. Kaj pa razvoj, ki ga bo os zagotovo prinesla? V razvojnem smislu vsaka avtocesta, če smem 3. razvojni osi tako reči, prinese koristi. To je nesporno. Moramo pa tudi razumeti tiste posameznike, ki v avtocesti vidijo različne negativne vplive na okolje, zdravje ljudi ^ V Braslovčah je CI že od vsega začetka argumentirano zbirala in posredovala te podatke javnosti. Menim, da je to korektno delala in osebno pozdravljam njeno aktivnost. Zanima pa me, s kakšnimi podatki bodo razlagalci z Darsa prišli v našo občino na javno razpravo o prostorskem načrtu in kako bodo obrazložili, zakaj v tem trenutku država dela traso na tem območju, ki stane veliko več, kot bi stala trasa Velenje-Arja vas. Skratka, problematika okrog 3. osi se bo v Braslovčah šele dobro začela. Kako je s turizmom v občini? Možnosti za njegov razvoj so, v občini imate kar tri jezera. Ljudje še vedno gledajo na turizem kot na nekaj, kar je bolj »folklornega« značaja, ne kot na dejavnost, od katere bi lahko živeli ali imeli kaj od tega. Ob Braslovškem jezeru je občina že lani urejala sprehajalne poti, gradila mostičke, najemnik se trudi. Presersko jezero je v upravljanju. Območje Žov-neka, ki zajema tudi Žovne-ško jezero, je v prostorskem načrtu namenjeno samo turizmu, ampak nič od tega ne bo, dokler ne bo nekdo nekaj investiral. V zadnjem času je interes izkazal zasebnik, ki ima uresničljive namene in ima reference, je pa odvisno od braslovške občine, kako se bo odzvala na njegovo ponudbo o morebitnem odkupu nekaterih nepremičnin, ki so v žovneškem kompleksu, ter od sklada kmetijskih zemljišč, ki meji na to območje. To je nek nov izziv. Je pa najprej treba urediti stanovanjski problem stanovalcev, ki živijo v graščini Žovnek. Skratka, ta kompleks je v tem trenutku zelo atraktiven. Želimo urediti tudi ruševine gradu Žovnek. V obrambnem stolpu bi bila kmečka tržnica, kjer bi lahko bližnji kmetje prodajali in predstavljali svoje izdelke. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA radiocelje 95.9 100.3 90.6 MHz Art market bodo pripravili tudi ob koncu Pikinega festivala, v nedeljo, 24. septembra. Takrat bodo rokodelci in umetniki svoje umetnine navdahnili s Pikino nagajivostjo. Umetniška tržnica VELENJE - Festival Velenje je v Cankarjevi ulici pripravil drugi Art market. Gre za razstavno-prodajno umetniško tržnico. Na približno dvajsetih obloženih stojnicah so si obiskovalci lahko ogledali in kupili ročno izdelan nakit, šiviljske izdelke, ročno narejena mila in kreme, glinene izdelke ter slike. V spremljevalnem programu Art marketa sta se predstavili glasbena skupina Scarlet in velenjska bobnarska tolkalna zasedba. Pripravili so tudi otroško ustvarjalnico, v kateri so najmlajši obiskovalci izdelali svoje tamburine, urejena pa sta bila še počivalnica in bralni kotiček. ŠK, foto: Festival Velenje NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Dvanajst najboljših zaslužilo čestitke župana in ministra VELENJE - Župan Bojan Kontič je sprejel zlate maturante in jim čestital ob izjemnem uspehu. Sprejema se je udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Odlično je splošno maturo v lanskem šolskem letu opravilo dvanajst dijakov Šolskega centra Velenje. Naziv zlati maturant je dobilo sedem gimnazijcev, in sicer Lejla Bizjak, Borut Lampret, Gregor Rus, Blaž Sobočan, Petra Šterbenk, Eva Zlodej in Maja Zupančič, dva zlata maturanta sta končala strojno šolo, in sicer Aljaž Gorčan in Tomaž Žižek, Rudarsko šolo je z odlično opravljeno maturo končal Rok Pantner, Matej Srebre je bil dijak elektro in računalniške šole, Urša Pečečnik pa šole za storitvene dejavnosti. ŠK Foto: JOŽE MIKLAVC www.novitednik.coin Nova romarska pešpot KOZJE - Del nove, osemsto kilometrov dolge Marijine romarske poti med Čenstohovo na Poljskem ter Marijo Bistrico na Hrvaškem vodi čez Slovenijo. V zavodu Kozjanski park so pred dnevi pripravili slovesno odprtje slovenskega dela poti ter obnovljene Lurške jame pri Marijini romarski cerkvi v Zagorju pri Lesičnem, z oltarjem iz peščenjaka in lehnjaka ter s kipom lurške Marije. Jama je bila po drugi svetovni vojni zapuščena. V zavodu so poskrbeli za trasiranje in označitev Marijine poti, postavili so tudi informacijske table, počivališča ter izdali različno literaturo. Pot je blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, odprtja poti so se prav tako udeležili projektni partnerji s Hrvaške in iz Avstrije. Prvi, najdaljši krak zahodne smeri Marijine romarske poti, je na našem območju speljan mimo Marijinih cerkva v občinah Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Dobje pri Planini, Kozje in Bistrica ob Sotli. BJ Marko in Lučka Jelšnik, gospodarja na kmetiji v Lenartu pri Gornjem Gradu, sta zakonski par, ki najbolje v državi vihti motorno žago. Marko je namreč podprvak, Lučka pa letošnja prvakinja na državnem tekmovanju lastnikov gozdov v sekaških veščinah, ki so jih prikazali tudi na Lesarskem prazniku. Les še v ospredju NAZARJE - V občini so v teh dneh prireditve ob občinskem prazniku na vrhuncu, saj odpirajo nekaj novih cestnih odsekov, govorijo o zgodovini Nazarij, postavljene so različne razstave, vrhunec pa bo danes, ko bodo praznik obeležili s slavnostno sejo občinskega sveta. Kot se za Nazarje, nekdanje središče lesne industrije, spodobi, so veliko pozornosti namenili tudi lesu. Na Lesarskem prazniku so poleg izdelkov iz lesa prikazali različne načine obdelave, otroke popeljali v domišljijski svet, ki ga je krojil les, »furmani« pa so prikazali nekdanje življenje in delo v gozdovih. Številni obiskovalci so bili priča še različnim drugim utrinkom, ki so obogatili dogajanje ter pokazali vlogo in pomen gozdov v zgornjesavinjskem življenju. US S slovesnega odprtja mednarodne Marijine romarske poti ter obnovljene Lurške jame v Zagorju pri Lesičnem. Na fotografiji vodja projekta Tatjana Zalokar iz zavoda Kozjanski park. Embalažo pred oddajo stisnite in očistite. Embalaža se prebira ročno! simbfo v simbiozi z okoljem Slatinčani gostijo Entente Florale ROGAŠKA SLATINA - Danes, v petek 16. septembra bo zaključna prireditev tekmovanja Entente Florale Europe, ki povezuje dvanajst držav. Rogaška Slatina je uspela s kandidaturo za pripravo zaključne prireditve evropskega tekmovanja v urejenosti okolja zaradi srebrnega medalje, ki jo je prejela leta 2008 ter njenih možnosti za organizacijo takšnega velikega dogodka. Osrednji dogodek, podelitev evropskih priznanj, bo danes ob 19. uri v kulturnem centru, pred njim se bodo od 10. ure, na Evropski ploščadi, predstavljala slatinska društva. Za danes popoldan so pripravili oglede zdraviliškega jedra in steklarne, dan bodo zaključili s slovesno večerjo. Za jutri, soboto, so med drugim pripravili postavitev spominskih plošč na Pegazovi ploščadi, ki bodo še dolgo spominjale na veliki dogodek v Rogaški Slatini. BJ EKOLOŠKE KMETIJE Vsi bi domače, če je zastonj ali vsaj poceni Danica Cesar je ekološko pridelavo nadgradila z dopolnilno dejavnostjo - Domač kruh, kekse in pecivo je treba na koncu tudi prodati Ko se je Danica Cesar primožila na kmetijo v Do-bju, so se zdele poti bolj ali manj predvidljive. Obdelovanje nekaj hektarov zemlje, skrb za otroke in gospodinjstvo, da bi lahko naredila križ čez službo, ni bilo samoumevno. A z leti je stvari drugače zastavila. Z njihove ekološke kmetije Danica vsak teden na tržnico odpelje domače rezance, kekse in pecivo, različne vrste kruha, zelenjavo, marmelado in sadje, tu in tam se pri njih dobi tudi govedina. Ko njeni fantje na mizo prinesejo kruh ter ob kavi še izvrstno pecivo in kekse, je upravičeno ponosna. Ko pa beseda nanese na dobri stari marketing, si ne more kaj, da ne bi malo resigni-rano dodala: »Mi ekološki kmetje smo res ubogi Na domačem dvorišču v zavetju prijetne vrtne ute je pravzaprav ni stvari, ki bi človeka pretirano jezila. Cesarjevi imajo lep dom, v hlevu oziroma na paši trenutno kakšnih osem repov, koklje s piščančki, nekaj puj-sov in za vzdušje še kakšno mačko. V priročnem vrtu raste nekaj zelenjave in proti prehladom ogromen grm ameriškega slamnika. Vsega skupaj obdelujejo pet hektarov zemlje. Mož Jože pri tem ženi ne skače pretirano v zelje, saj je zaradi svojega keramičarskega posla večino dneva zdoma. Danica, sicer po poklicu kuharica, je že kmalu ugotovila, da se pri treh otrocih s službo ne bo izšlo. »V gostinstvu so delov-niki zelo raztegnjeni, tudi v pozno popoldne in konce tedna. Da bi vozili otroke v vrtec, ni bilo smiselno. Tako sem pač ostala doma.« Odločila se je, da bo svoje znanje in delo unovčila drugače. Letos pri Cesarjevih na njivi cveti tudi ajda. Danica s sveže pečenim belim kruhom. Pirin iz njene peči pa je sploh brez konkurence. Sredi neokrnjene kozjanske narave se je odločitev za ekološko kmetijstvo zdela prava. Z vsem, kar zna Danica iz domačih sestavin pričarati v kuhinji, pa je sčasoma registrirala še dopolnilno dejavnost. Nelojalna konkurenca na drugi strani Dobra naložba so žita. »Pi-rine moke bi lahko prodali še in še. Letos je tudi pšenica dobro obrodila. Poskusili smo tudi z ržjo in se je lepo obneslo. Koruzo sejemo v glavnem samo za moko in kruh. Pa ajdo imamo tudi letos,« našteva Danica. Za žita bi jim prav prišla še kakšna njiva. A četudi bi jo lahko vzeli v najem, za vse poljščine na teh površinah vsaj dve leti ne bi mogli uveljavljati ekološkega certifikata. Na tej točki se nadaljevanju tistih besed iz uvoda ne moremo več izogibati. »Stvari so silno zapletnene in če kaj, bi nekaj manj papirnatega Pri hiši imajo tri fante, Blaž je star 17 let, na sliki pa sta 13-letni Matjaž in 10-letni Mitja. Zelo radi se lotijo tudi kuhanja in peke. Za kekse so že pravi mojstri. Sicer pa so vsi trije tudi obetavni muzikanti. dela zelo olajšalo stvari. Za kmetijstvo, ekološki certifikat in dopolnilno dejavnost imam približno štirikrat več dokumentacije kot mož za svojo obrtno dejavnost.« Pa tudi računi, ki jih mora pisati za vsakih 30 dekagramov prodanih keksov, ji pogosto grenijo življenje. Danica z drugimi ekološkimi kmeti svoje pridelke vsako soboto pripelje na celjsko tržnico. Čeprav imajo po novem vsaj streho nad glavo, se zdi, da jim v boju z nelojalno konkurenco na drugi strani to ne pomaga dosti. »Tam so tudi kmetje, ki potrošnikom certifikate za integrirano kmetovanje prodajajo kot enakovredne našim ekološkim. Pa je razlika v resnici ogromna. Mi smo bistveno bolj nadzirani in veliko strožje omejevani s pravili. Pa tudi cene so problem. Vzemimo kilogram krompirja. Ročno obdelan brez vsakih škropiv in gnojil. Prodala bi ga za evro. Ampak po isti ceni prodajajo tudi tistega industrijskega na drugi strani. Pa se mi zdi malo neumno.« Sploh pa se letos zelenjava prodaja izjemno slabo. »Pridejo dnevi, ko skoraj vso robo odpelješ nazaj. Kriza se pozna. Nedvomno. Veliko slabše se prodaja kot lani, na primer.« Če bi si lahko omislila hladilnico, bi bilo čez nekaj mesecev verjetno drugače. Za tako ceno vam domačega prašiča ne bo nihče redil Pod črto se niti z ekološkim kmetijstvom ne da obo-gateti. »Verjetno nisem prva, ki velikokrat sliši kakšno na račun subvencij. A treba je vedeti, da niso toliko večje od običajnih, večji del pa jih moramo tako ali tako vložiti nazaj za plačilo kontrol.« Ob tem, da so tudi semena in zaščitna sredstva veliko dražja od običajnih. Spla- Pri Cesarjevih pasejo kakšnih osem govedi, prašiče imajo samo za domače koline. ča pa se zgolj zaradi lastne zavesti, da je tako dobro in prav, ter zaradi ljudi, ki to znajo ceniti. Meso enega ali dveh govedi na leto prodajo na domu. Cena v klavnici je namreč zgolj deset centov boljša kot za običajno vzreje- no govedo. Da bi za prodajo redila ekološkega prašiča, pa Danici niti ne pade na pamet. »Imamo dva. Zase. Sicer pa je s tem toliko dela, da ti ga nihče ni pripravljen plačati.« Danes namreč le še redko katera gospodinja okopava Domači izdelki z ekološkim certifikatom korenje in krmno peso za svinje. Ob res poceni svinjskih polovicah v mesnicah pa očitno tudi najbolj osveščeni potrošniki pozabijo, da se s tako ceno pošten kmet enostavno ne more bosti. Prodaja tako ostaja najtežji del tudi v ekološki proizvodnji. »V trgovino lahko prideš le z velikim zalogami. Teh seveda nimamo. Če se specializiraš, si prepuščen na milost in nemilost trgu in letini.« Tako se Danica raje drži svojih zvestih strank in načela, da mora biti vse sveže in res kakovostno. »Bolje, da zmanjka kot da ostane. Ekološke sestavine so predrage, da bi jih metala stran, pa tudi zamrzovanju se izogibam.« In če se mož ves čas pogovora drži bolj ob strani, na terenu z veseljem pove, kako pridno ženo ima. »Tako mimogrede tudi kaj proda, kar je pa pri tem delu pravzaprav največja pomoč,« smeje zaključi Danica. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Kakšno vodo imamo v Sloveniji? CELJE - Ob izidu strokovne publikacije Upravljanje voda v Sloveniji so v podjetju Fit media predstavili rezultate spremljanja kakovosti voda v obdobju 2004-2010. Dostopnost do zdrave pitne vode je v Sloveniji dokaj nizka, saj je dobra desetina prebivalcev priključena na manjše sisteme, ki oskrbujejo le do 50 ljudi in niso vključeni v monitoring pitne vode. Po različnih delih Slovenije delež vključenosti v monitoring precej niha, tako da je na primer v Ljubljani vanj vključena pitna voda vseh prebivalcev, na Celjskem pa se jih iz manjših sistemov oskrbuje kar četrtina. Če kar desetina prebivalcev Slovenije ne ve, kakšno vodo pije, pa so zaskrbljujoči tudi podatki za območja, kjer se izvaja monitoring. Rezultati namreč kažejo, da je bila v povprečju slaba desetina vseh preiskovanih vzorcev neskladnih zaradi prisotnosti bakterije E.coli. Vsebnosti nitratov v pitni vodi sicer niso kritične, a jih je treba stalno spremljati. V desetini preiskanih vzorcev se je pokazala tudi prevelika prisotnost pesticidov. Sicer pa na splošno rezultati 7-letnega monitoringa kažejo izrazite trende izboljšanja kemijskega in kemijsko-ekološkega stanja površinskih voda za javno oskrbo s pitno vodo. Upravljanje voda v Sloveniji je že četrta knjiga v zbirki Zelena Slovenija. Izšla je v nakladi 800 izvodov, z obsegom 268 strani, pri pisanju je sodelovalo kar 41 strokovnjakov, ki so obdelali okoljske, zdravstvene, kmetijske in ekonomsko-energetske vidike upravljanja voda. Stroka ocenjuje, da je le 57 odstotkov prebivalstva priključenega na kanalizacijsko omrežje in še manj, le 46 odstotkov, na čistilne naprave za odpadno vodo. Zgovoren je tudi podatek, da so v Sloveniji poplave v zadnjih 15 letih odnesle za vsaj 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Prednostna projekta za zagotavljanje protipoplavne varnosti sta zato povodji Savinje in Drave, vendar se zaradi finančne krize ne ve, ali ju bo mogoče uresničiti. Strokovnjaki še opozarjajo na preslabo medresorsko sodelovanje pri upravljanju voda. IVANA STAMEJČIČ Mestna občina Velenje je tudi z izgradnjo nizko energetskega vrtca Vrtiljak I omogočila prosto mesto v vrtcu za vse vpisane otroke. V vrtcih prostor za vse otroke VELENJE - V letošnjem šolskem letu so v Vrtec Velenje lahko sprejeli vse vpisane otroke tudi zato, ker so v zadnjem letu odprli dva nova vrtca. Oba so uradno odprli v tem tednu teden. Prav na prvi šolski dan je uporabno dovoljenje dobil nov nizko energetski vrtec Vrtiljak I, v katerem so štirje oddelki, gre pa za prizidek obstoječi enoti Vrtiljak. Izgradnja je stala dobrih 863 tisoč evrov, od tega je bilo 527 tisoč evrov evropskih sredstev. Skupaj z zunanjo ureditvijo je naložba stala 915 tisoč evrov. Ze spomladi pa je prve otroke sprejela nova enota Enci benci na Kardeljevem trgu. V njej so trije oddelki, naložba pa je stala okoli 300 tisoč evrov. Tudi to enoto so uradno odprli ta teden, ko so med drugim obeležili 30-letnico enote Lučka. ŠK, foto: SHERPA Marjetica še na Stranice ZREČE - Turistična kmetija Urška s Stranic je, kot tretji turistični ponudnik v Sloveniji, prejela upoštevano priznanje Evropske unije za okolje, takoimenovano EU marjetico. Priznanje so ji podelili v sredo. Znak za okolju prijazne turistične namestitve, ki velja na območju celotne evropske povezave je kmetija, ki jo vodi Vilma Topolšek, prejela za Termami Snovik in Hotelom Wellness Park Laško. V Laškem so prejeli marjetico pred nekaj meseci. Turistični kmetiji Urška je v sredo priznanje slovesno podelil generalni direktor republiške agencije za okolje, dr. Silvo Žlebir, slovesnosti sta se prav tako udeležila kmetijski minister Dejan Židan ter generalni direktor direktorata za turizem Marjan Hribar. Turistična kmetija v vasi Križevec pri Stranicah, z dvanajstimi hektarji zemlje in sedmimi turističnimi sobami, je kategorizirana s štirimi jabolki. Leži ob Podpohorski vinsko turistični cesti ter ima med drugim ponudbo wellnessa in celo možnost spanja na seniku. BJ Vrhunske in celovite storitve s področja varnosti in zdravja pri delu. Zagotavljamo jih neprekinjeno že od leta 1960. Temeljna načela Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki ga je sprejel Državni zbor 3.6. 2011, določajo dolžnosti delodajalca, da zagotavlja dejavnejše vključevanje medicine dela pri preprečevanju poškodb pri delu in bolezni, povezanih z delom. Glede nato, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, se bomo na tokratnem posvetu v celoti posvetili novi obveznosti zakona in Vas vabimo na seminar PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU v TOREK, 20. SEPTEMBRA 2011 I_PROGRAM_I 8.30-9.00 Sprejem udeležencev 9.00-10.00 Program promocije zdravja na delovnem mestu - načrtovanje in izvajanje promocije zdravja - primeri dobre prakse prim. prof. dr. Marjan Bilban, ZVD Zavod za varstvo pri delu 10.30-11.30 Krepitev duševnega zdravja delavcev - delodajalec mora pri načrtovanju dela upoštevati duševne zmožnosti dela (2. odst. 7. čl. ZVZD-1) doc. dr. Peter Pregelj, Medicinska fakulteta, Psihiatrična klinika Ljubljana 12.00-13.00 Krepitev telesnega zdravja delavcev - program telesne zmožnosti delavcev ter zmanjševanje tveganja zaradi delovnih obremenitev - preverjanje stanja mišično skeletnega sistema po delovnih poškodbah dr. Mitja Bračič, predstojnik centra za medicino in šport, ZVD, d.d. Kontaktna oseba za morebitna vprašanja in nadaljnje dogovore je mag. Gorazd Vertovšek (tel. 031 716 290, e-pošta: gorazd vertovšek@zvd.si) Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki bo začel veljati 3. decembra letos, bo prinesel vrsto sprememb. Na nekatere nas je opozoril mag. Gorazd Vertovšek, vodja PE Celje, ZVD Zavoda za varstvo pri delu, d. d. Kaj se bo z novim zakonom spremenilo za strokovne delavce, torej osebe, ki izvajajo ukrepe ZVD? Pogoje za strokovnega delavca po novem določi minister za delo in so odvisni od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih boleznin in bolezni, povezanih z delom. Strokovni delavec ima novo strokovno nalogo - usklajuje ukrepe za preprečevanje psihoso-cialnih tveganj. Kakšne bodo naloge izvajalca medicine dela? Izvajalec medicine dela bo imel odslej drugačne naloge: - sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti; - izvaja zdravstvene preglede delavcev; - seznanja delavce s tveganji, povezanimi z njihovim delovnim mestom in delovnim okoljem, ki lahko privedejo do funkcionalnih okvar, bolezni ali invalidnosti; - spremlja in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi ter boleznimi, povezanimi z delom, ter odkriva vzroke; - pripravlja poročila za delodajalce glede na ugotovitve iz analiz zdravstvenega stanja delavcev, ugotovljenega na zdravstvenih pregledih, analiz funkcionalnih okvar, nezgod pri delu, poklicnih bolezni, bolezni, povezanih z delom, in delovne invalidnosti; - sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega ustreznega dela; - sodeluje pri pripravi načrta delodajalca za dajanje prve pomoči ter sodeluje pri usposabljanju delavcev in delodajalcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči. Pri opravljanju svojih nalog izvajalec medicine dela sodeluje s strokovnim delavcem, z osebnim zdravnikom delavca in z izvedenskimi organi invalidskega in zdravstvenega zavarovanja zaradi izmenjave podatkov o zdravstvenem stanju delavcev ter pomoči pri ugotavljanju upravičenosti do začasne oziroma trajne zadržanosti z dela in ocenjevanja delovne zmožnosti. Izvajalec medicine dela lahko po predhodni pisni privolitvi delavca od osebnega zdravnika delavca pridobi oziroma vpogleda podatke o zdravstvenem stanju delavca, o njegovem zdravljenju in rehabilitaciji. Izvajalec medicine dela mora osebnemu zdravniku na njegovo zahtevo posredovati informacije o obremenitvah delavca na delovnem mestu in o zahtevah njegovega delovnega mesta. Kako bo z zdravstvenimi pregledi? Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu - delavci pa so se dolžni odzvati in opraviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu. Kakšne bodo dolžnosti delavcev? Delavci morajo spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb ter uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju. V 51. členu je posebej določeno, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc (absolutna prepoved). Prav tako delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja (relativna prepoved - delodajalec bo moral določiti taka delovna mesta v oceni tveganja). Kako pa bo s kaznimi? Kazenske določbe se širijo in zaostrujejo (76. in 77. člen). Nekateri izvršilni predpisi pa stanejo v veljavi (82. člen), nekateri pa 3. 12. 2011 prenehajo veljati (83. člen). Do 17. 12. 2011 morajo biti izdani vsi podzakonski akti, pomembni za uresničevanje ZVZD-1. Promocijsko besedilo 10 INFORMACIJE NOVI TEDNIK Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04, 57/08(Ur. list RS, št. 69/03, 18/04, 57/08, 90/09-odl.US)), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09; v nadaljevanju Pravilnik), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10), Zakona o socialnem varstvu (ZSV- UPB2, Ur. list RS, št. 3/07-UPB2, 23/07, 41/07), družba Nepremičnine Celje, d.o.o., Miklošičeva 1, po javnem razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, objavljenem dne 15. 4. 2011 OBJAVLJA Prednostno listo A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe Ime in priimek Št.tč. Št.čl. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 Tatjana SMREČNIK Karmen ŠKORNIK Nusreta MURTIĆ Alojzija PETEK Danijel MAČEK Edvard RAMŠAK Emir LIŠINOVIĆ Dragica TOMUŠILOVIĆ Anica JEREMIĆ Mileva BALTIĆ Smail KRASNIQI Brahim GASHI Jožica LISJAK RIBIZEL Tanja PANTOVIĆ Vilma MIKULAN Jadranka PRAH Sabina ČOSIĆ Dalibor MAMIĆ Jasmina DOBRIJEVIČ Jasmina JUSIĆ Petra ZUPANC Jože ROJC Marija OGRAJENŠEK Mediha OMANOVIĆ Milomir ĐAKOVIĆ Dani HRIBERNIK Danijel KEZIČ Antonija SMOLE Marija PLEVNIK Ingrid MRKONJIĆ Emina LUTOLLI Edita HRASTNIK Čarli GRMIČ Aleksander ARLIČ Davorin ZUPANC Irena ŽAGAR Mehdi HAJDARAJ Tanja TURNŠEK Dario BARUKČIĆ Andraž ŽABOTA Simona VRHOVAC Sabina TRAJKOVIČ Belma KERANOVIĆ Cvijeta BODIROŽA Andreja MAJER Suzana JAGER Karl TURK Isni THAQI Alojz JELEN Tanja ĆURKOVIĆ Marijana UNIJAT Suzana LUŽAR Vilma BANOVŠEK Marica KLJAJIČ Edin BRKOVIĆ Nermin HUSIĆ Martin KRHLANKO Viljem LESKOŠEK Branko CIGROVSKI Musa MUSTAFIČ Hasan TELAKU Mirko SMUKAVEC Milena HRASTNIK Bojan KOROŠEC Gordana MOHOR Milena LESJAK Matija ZAVŠEK Aleš JERAM Narcisa TALIĆ Milanka DAVIDOVIĆ Melanija STUBIČAR Peter LUC Sear HALITAJ Pavla Petra GROS Robert MLAKAR Zvezdana JOVANOVIĆ 420 400 400 400 390 380 370 370 370 360 360 360 360 360 350 350 350 350 350 345 345 340 340 340 340 340 340 340 340 340 340 330 330 330 330 330 330 330 330 330 330 330 325 320 320 320 320 320 320 320 320 320 320 320 320 315 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 305 300 300 300 Ime in priimek Št.tč. Št.čl. 77 Nada KOVAČEVIĆ 300 3 78 Alenka KOŽAR 300 3 79 Sanela SINANOVIĆ 300 2 80 Teotim KOMER 300 81 Boštjan ĐOGATOVIĆ 300 82 Dejan RADOSAVLJEVIČ 300 83 Denis DOBROTINŠEK 300 84 Jerica PINTAR 300 85 Primož KOŠAK 300 86 Katja JUG 300 87 Edina HASANOVIĆ 300 2 88 Redžo RIZVANOVIĆ 300 1 89 Tatjana LEJIĆ 300 4 90 Helena REZAR 300 4 91 Barbara BELAK 300 5 92 Danijel GAŠPARIĆ 295 4 93 Vesna VUČIĆ 295 4 94 Viktor JEVŠENAK 290 4 95 Simona STROPNIK 290 3 96 Robert BEVC 290 4 97 Veselka BIZUMOVIĆ 290 3 98 Orhideja SUČEVIĆ 290 3 99 Sašo KOŠIRIC 290 4 100 Dragan STARČEVIĆ 290 4 101 Sabina SALOSKI 290 3 102 Urška GRUM 290 3 103 Samanta CEROVŠEK 290 3 104 Jolanda GRIČNIK 290 3 105 Davor LAZAR 290 3 106 Aleš KOPRIVŠEK 290 5 107 Boris GLOJNARIČ 290 5 108 Erika POLŠAK 280 1 109 Tomo PRISTOVNIK 280 2 110 Ursula NIKOLAC 280 3 111 Mirjana ŽUČKO 280 2 112 Danijela BLAGOJEVIČ 280 1 113 Jasna ŠPOLJAR 280 3 114 Branka ARČAN 280 3 115 Niko JURGL 280 1 116 JanaTURNŠEK 280 1 117 Branko MOSORKA 280 1 118 Matjaž VEBER 280 1 119 Asim BILAJAC 280 1 120 Biljana MILOVIĆ 280 3 121 Dejan PETECIN 280 1 122 Simona PANGERL 280 3 123 Aleksandra KAMPUŠ 280 1 124 Klavdija GRMOVŠEK 280 3 125 Stanko KARLIČ 280 2 126 Jože VALANT 280 1 127 Jelena Marija MILANOVIĆ 280 4 128 Adrijana JERKOVIĆ 280 2 129 Miha LAMUT 280 4 130 Nazmi THAČI 280 5 131 Robert LAH 280 5 132 Nermina BAJRIĆ 275 5 133 Darja HRVATIČ 275 4 134 Sheribane BAJOKU 275 6 135 Gabrijela ŠOPAR 270 1 136 Miran SCHNEEBERGER 270 1 137 Adela VOUK 270 1 138 Milica DJURIČIĆ 270 2 139 Svetlana ILIJOSKA 270 2 140 Milan FRECE 270 1 141 Anton ARSENJUK 270 2 142 Kani MENA 270 4 143 Judita FOTIVEC 270 2 144 Zofka MANDELC 270 4 145 Ladislav MLADIČ 270 146 Nives KODELA 270 147 Alenka BULATOVIČ 270 148 Katarina ŠUMIGA 270 149 Peter KOŠTOMAJ 270 150 Zoran ZEC 270 3 151 Barbara PIRC 270 2 152 Radomir SEKULIČ 270 3 Ime in priimek Št.tč. Št.čl. 153 Sanela REKIĆ 270 3 154 Jožica OBREZ 270 2 155 Mirjana KONDIĆ 270 2 156 Branka KOSIĆ 270 2 157 Šaire MIFTAREVIĆ 270 2 158 Zvonka BRGLEZ 270 4 159 Safet AMIDŽIĆ 260 2 160 Dušan SELIČ 260 1 161 Anica KAMPUŠ 260 3 162 Milan IVANOVIĆ 260 4 163 Gordana GRAMC 260 2 164 Branka PIRNAT 260 2 165 Sergeja LOVŠIN 260 3 166 Sanela SELIMOVIĆ 260 1 167 Žaklina IVANČOV 260 2 168 Andreja ŽAFRAN 260 1 169 Branka KRČMAR 260 3 170 Barbara ŠEŠKO 260 2 171 Helena RADIĆ 260 3 172 Ivan VELENŠEK 260 1 173 Bojan CVELFER 260 1 174 Miroslav ČRETNIK 260 1 175 Aleksander KUNEJ 260 4 176 Miran JURAS 260 1 177 Anita TOPIČ 260 4 178 Dragan MANČIČ 260 3 179 Halil CURRI 260 1 180 Stamenka ĐURIĆ 260 2 181 Zlatka VIRAG 260 3 182 Nataša JERKOVIČ 255 2 183 Milan PRELOŽNIK 250 1 184 Davor BOGOVIĆ 250 1 185 Peter ZUPANEC 250 2 186 Rudi SINIKO 250 1 187 Bojan INKRET 250 1 188 Danica VRTAČNIK 250 2 189 Slađana AŠANIN 250 2 190 Ranko DRLJAČA 250 1 191 Sandra TORBICA 250 3 192 Leopold BELE 250 2 193 Klara ŽIBRET 250 2 194 Monika TUMANOSKA 250 2 195 Vesna MILUTINOVIĆ 250 2 196 Ana GREGORN 250 3 197 Dragica KOPRANOVIĆ 250 2 198 Dijana HUBER 250 3 199 Natalija ANTLEJ 250 2 200 Romana KOLAR 250 3 201 Vanja MANČIČ 250 2 202 Lidija MALEK 250 2 203 Matjaž HORVAT 250 4 204 Nermin LOVIĆ 250 4 205 Klavdija PINTAR 250 5 206 Robert SAVIĆ 250 4 207 Danijela BLAŽAN 250 3 208 Barbara KORAĆ 250 2 209 Šefkije KELJMENDI 245 1 210 Milivoje BOŽANOVIĆ 240 3 211 Sonja KURNIK 240 2 212 Vančo TEGOV 240 1 213 Kata ĆOŠKOVIĆ 240 1 214 Mirko ŠUMIGA 240 1 215 Stevan ĐOKIĆ 240 5 216 David ROZMAN 240 2 217 Vesna RADIČ 240 2 218 Mile BLAGOJEVIĆ 240 1 219 Silva KOLAR 240 1 220 Martin LAMPRET 240 2 221 Kristjan HRIBAR 240 2 222 Nemanja JURIĆ 240 2 223 Vjekoslav ŠIŠARICA 240 3 224 Maja OBRENOVIĆ OVČAR 240 3 225 Dragoslav ŠIŠARICA 240 3 226 Ksenja KRAJNC 240 3 227 Dijana KARIĆ 240 3 228 Darko NOVAK 240 1 NOVI TEDNIK INFORMACIJE 11 229 230 231 232 233 234 235 236 237 238 239 240 241 242 243 244 245 246 247 248 249 250 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 261 262 263 264 265 266 267 268 269 270 271 272 273 274 275 276 277 278 279 280 281 282 283 284 285 286 287 288 289 290 291 292 293 294 295 296 297 298 299 300 301 302 303 304 305 Ime in priimek Robert DRNAČ Sabina GORUČAN Sanja RABRENOVIČ Daniela KESAR Milenko BERENDIKA Milena VUČIČ Marija SELIČ Draga JURIČKI Desimir ČALASAN Ranko KOJANOVIĆ Karmen MARGUČ Gregor HROVAT Milovan DURONIĆ Stojanka TUVIĆ Elvis ALUŠESKI Dejan STOJANOVIĆ Milena KOVAČEVIČ Petra REBERNAK Amel SUBAŠIČ Tomislav LOVASIĆ Renato SIGURNJAK Mojca ŽUMER Sanela TABAKOVIĆ Lidija WAGHORN Sanja DAMJANIĆ Nevena POPOVIĆ Ludvik GOLOB Vojko ROMIH Mirza MUJANOVIĆ Valerija POTOČNIK Barbara HAŽIĆ Nenad PAVLOVIČ Mitja JOVANOVIĆ Dean PRATNEKER Olga ČANDER Milan RKMAN Matjaž ZORKO Aljoša KALŠNIK Janoš GUMPOT Dušan SOBOČAN Marija PANTNER Zijajdin UKŠINI Suvada MEHIĆ Nedžad DOHRANOVIĆ Nijaz MAHMUTOVIĆ Hedvika BOŠTJANČIČ Gordana VILENDEČIĆ Ljudmila PLAHUTA Robert RUDOLF Muhamed IMAMOVIĆ Nataša ŠUMIGA Barbara NAPRET Ines MIŠA Mateja BEGIĆ Marizela ŠERTOVIĆ Klemen JAKŠA Radmila DOBRIJEVIĆ Nenad KOSIĆ Haris ŠODIČ Mitja JANŽEK Matej ŠTARKEL Luka LUPŠE Gordana MILUTINOVIĆ Danijela JOSIĆ Gregor RIĐIĆ Klaudija SENICA Mirjana GOLUBIĆ Daša DELAKORDA Duško ŽIVKOVIĆ Željka STJEPANOVIĆ Dejan PANTOVIĆ Petra OKORN Lidija SAVKOVIĆ Mirzet SOFTIĆ Stefan VARLJEN GADJAN Ida POCAJT Vlasta ČERNIĆ Št.tč. Št.čl. 240 240 240 240 235 235 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 230 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 1 3 2 3 2 2 3 2 1 3 1 1 1 2 2 1 2 1 1 2 1 1 3 3 2 1 1 1 4 4 4 1 1 1 2 4 1 1 1 1 3 4 4 4 4 1 2 3 1 3 1 1 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 4 2 3 2 2 Ime in priimek Št.tč. Št.čl. 306 Marija HORVAT 307 Metka BUČANAC 308 Samira SEVŠEK 309 Matejka SMODEJ 310 Klara ZAVRL 311 Andrejka SELIMBEGOVIĆ 312 Mirko VUKOVIĆ 313 Urška MAJCEN 314 Milena FLUHER 315 Katja SKERBIŠ 316 Karmen CEROVŠEK 317 Angela TAD 318 Peter FARTELJ 319 Milan ZONTIČ 320 Tadej GRUŠKOVNJAK 321 Dejan KOMLJEN 322 Saud HODŽIČ 323 Goran KEZIĆ 324 Zofija SUŠEC 325 Bernard SOVEC 326 Sandra PLANINČIČ 327 Denis SELIMOVIČ 328 Mateja SIGURNJAK 329 Sabina ZDIONICA 330 Siniša FORJAN 331 Zoran SAVIĆ 332 Karmen TURK 333 Dragana PETROVIĆ 334 Peter PRODANOVIĆ 335 Edina ŠABANOVIĆ 336 Katja ARČAN 337 Merita SAKELŠEK 338 Verica FIKET 339 Jožica KOVAČ 340 Aleš ČERNIGOJ 341 Tomaž KEBLIČ 342 Nataša VODENIK 343 Robert OGRAJENŠEK 344 Sebastjan REBERŠAK 345 Anton KOREZ 346 Darko ČREPINŠEK 347 Gojko KOVAČEVIĆ 348 Boštjan LORBEK 349 Sergej KRAJNC 350 Alen MAŠIĆ 351 Primož GREGORN 352 Danijel ROMIH 353 Stefan AŠANIN 354 Dejan HRVAČANIN 355 Petra REIĆ 356 Snežana MILADINOVIĆ 357 Uroš BOMBEK 358 Lazo STJEPANOVIĆ 359 Aleksandra AŠANIN 360 Martina KOS 361 Dušan TRNOVŠEK 362 Jožica ZAJŠEK 363 Karmen SEMPRIMOŽNIK 364 Sandra NEMET 365 Staša REP 366 Maja POKLŠEK 367 Estera KOLAR 368 Staša SREBOTNJAK 369 Afrim DELIJA 370 Emina PALISLAMOVIĆ 371 Robert KEKEC 372 Dea KRK 373 Silvija ŽIČKAR 374 Nevresa KADIRIĆ 375 Suzana JELEN 376 Štefica BEŠKOVNIK 377 Radenko BOŽIĆ 378 Janko MIHEVC 379 Nevenka GAVRIČ 380 Vesna PETROVIĆ 381 Cvetka MAJCEN 382 Hedvika KOŠTOMAJ 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 215 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 1 90 1 90 1 90 1 90 1 90 1 90 1 90 Ime in priimek Št.tč. Št.čl. 383 Gašper KOKOTEC 190 1 384 Danijela ZADRAVEC 190 2 385 Katarina JURKOŠEK 190 2 386 Alma RIZVIČ 190 2 387 Zlatka ANTONIĆ 190 2 388 Manja GORŠEK 190 1 389 Sanja ĐORĐIEVSKA 190 2 390 Jožica AŠKERC 190 2 391 Karmen ZUPANEC 190 2 392 Katja REBERNAK 180 1 393 Saša BORENOVIĆ 180 2 394 Radovan DAKIĆ 180 1 395 Danijel IVANČOV 180 1 396 Željko KOKANOVIĆ 180 1 397 Nina ŠTEFANČIČ 180 1 398 Egzona MALIQI BILALLI 180 2 399 Valentina TANĐANOVIĆ 180 1 400 Elmedin BRKIĆ 180 3 401 Srečko KONEC 180 1 402 Franja KOPINŠEK 180 3 403 Matjaž PEČNIK 170 1 404 Aleš ZUPANC 170 1 405 Despot DESPOTOVIĆ 170 2 406 Anita HADŽIĆ 170 1 407 Dragan HORVAT 170 1 408 Aleš PODERGAJS 170 1 409 Danijel TRKMIĆ 170 1 41 0 Mira PLANKAR 170 1 41 1 Urška KRIZMAN 170 2 41 2 Leon BIZJAK 170 1 41 3 Aleš TROBIŠ 170 2 41 4 Roman KOPRIVŠEK 170 1 41 5 Maja FIKET 170 2 41 6 Petra KOLAR 170 1 41 7 Mojca POČKAJ 170 1 41 8 Irfan IBRAHIMOVIĆ 170 2 41 9 Tanja ŠPILJAK 170 2 420 Boštjan KOCIPER 170 1 421 Mateja ZUPANEC 170 1 422 Tatjana VALEK 170 2 423 Miroslav KUKEC 170 1 424 Jasmina KEKEC 170 1 425 Jaka PODBREGAR 170 1 426 Suzana JAHIRI 170 1 427 Rok ČREPINŠEK 170 2 428 Urška ZUPANC 170 2 429 Anita KREJIČ 170 1 430 Maja LONČAR 170 1 431 Alen KOTNIK 170 2 432 Nik BLATNIK BELEHAR 170 2 433 Marko DRLJAČA 170 1 434 Kristina Tina ŠTARKEL 170 1 435 Timi FAZLIU 170 1 436 Neda HAUKO 170 1 437 Marko DOBRIJEVIĆ 170 1 438 Boris ŽIČKAR 170 1 439 Žana ĆOSIĆ 170 1 440 Dejan RAŠEVIĆ 170 1 441 Zorica MILANKOVIĆ 170 1 442 Božidar KLOBASA 170 1 443 Božana ŠTIKIĆ SUVAJAC 170 3 444 Lara ČEHAJIĆ 160 1 445 Gabrijel VREBAC 160 1 446 Aleš PADEŽNIK 160 1 447 Mediha HEGIĆ 160 2 448 Majda PEVEC 160 1 449 Vjolca ŠABANI 150 1 450 Almira KERANOVIĆ 150 1 451 Anja IRMANČNIK 150 3 452 Slaviša KRAČUNOVIĆ 1 40 1 453 Marija Desire DRAKSLER 1 40 2 454 Haris MAHMUTOVIĆ 1 40 1 455 Liridona NITAJ 1 40 2 456 Denis CEROVŠEK 1 40 1 457 Andrej FLIS 1 40 1 458 Amela VELADŽIĆ 1 40 2 Prednostno listo B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo Ime in priimek Št.tč. Št.č 1 Janez DIMEC 2 Andrej JERŠIN 3 Slađana MITROVIĆ 4 Manca ZRINSKI 5 Špela PINTER 6 Miroslav KOSEC 7 Bogdan JEKL 280 280 250 250 240 240 240 Ime in priimek Št.tč. Št.čl. 8 Alojzija PLEVNIK 220 2 9 Maja KMECL 220 1 10 Dejan GRUNT 220 3 11 Almir KERANOVIĆ 200 2 12 Aleš POČIVALNIK 200 2 13 Denis TOMAŠIČ 200 1 14 Mirsad HAJRIĆ 1 90 4 Ime in priimek 15 16 17 18 19 20 21 Rok JURŠE Darko FORJAN Vesna POPOVIĆ Marjan VIRANT Boro PETRUŠIĆ Marijo KELAVIĆ Mersad DŽAFIĆ Št.tč. 180 180 180 170 170 170 1 40 Št.č 12 KULTURA NOVI TEDNIK ZGODBE IZ KAMRE amra www.kamra.si Poletno veselje na Savinji, Celje, pred 1914. (Foto: Adolf Perissich) Celjski poklicni fotografi v 19. in začetku 20. Fotografije spadajo med tiste muzealije, ki zaradi svojih fizikalnih lastnosti ne dovoljujejo trajnega ali celo ne daljšega razstavljanja. Pričujoči zapis ima zato namen, da opozori na ta, nekoliko manj znan del kulturne dediščine, ki je shranjen v depojih Pokrajinskega muzeja Celje. Trenutno hranijo 69 družinskih albumov in 950 fotografij (originalov in preslikav), razglednic in voščilnic. Večina pokriva časovni razpon od sredine 19. do dvajsetih let 20. stoletja. Ohranjeni muzejski albumi so različnega izvora. Praviloma so bili so last premožnejših družin, ki so živele v Celju ali širši okolici, ali pa so se priselile v Celje iz Ljubljane, Trsta, Gradca in od drugod. V albumih so fotografije družinskih članov, njihovih prijateljev in znancev, srečujemo pa tudi razglednice krajev, kamor so potovali sami ali so jih od tam pošiljali njihovi prijatelji. Lastnike je običajno težko ugotoviti, saj je že takrat prevladovala nonšalantna navada (množična amaterska fotografska produkcija jo je danes še stopnjevala), da portretiranec na fotografiji ni označen niti z imenom niti z datumom. Prav tako vsebina albumov ne ponuja le izdelkov celjskih fotografov, ampak še številne posnetke njihovih stanovskih kolegov, ki so delali na Dunaju, v Gradcu, Budimpešti in drugod. Iz albumov je zato mogoče razbrati marsikaj; ne le strokovni in tehnični potencial posameznih fotografov in fotografske stroke nasploh, ampak tudi družbeni status ter seveda socialno mrežo portretirancev iz Celja in širše okolice. Fotografiji pripada v razmerju do ostale materialne kulturne dediščine posebno mesto; smo namreč kultura, ki si podobo sveta v veliki meri ustvarja na podlagi videnega. Podoba - fotografija nas prepriča močneje kot pisana beseda. Čeprav so tako portreti kot ostali motivi prirejeni po fotografovem očesu in v 19. stoletju izdatno retuširani, se vendarle ob poglobitvi v posnetek počutimo, kot da smo v trenutku dogajanja osebno prisotni. Magičnost v fotografijo vklenjenega delčka sekunde ostaja. Ob tem ni treba posebej poudarjati, da fotografija strokovnemu opazovalcu poleg nosilne teme sporoča še vrsto vzporednih vsebin: spreminjajočo se podobo pokrajine, naselij in mest, atribute spremenljive človeške estetike in materialne kulture vseh zvrsti, pripoveduje o že pozabljenih ali preživelih obredih, načinih življenja in podobno. S stališča zgodovine, etnologije, antropologije in umetnostne zgodovine ima fotografija brez dvoma neprecenljivo dokumentarno vrednost. Naslednji teden vam bomo približali zgodbo celjskega fotografa Josefa Martinija. ROBERT OŽURA JANKO GERMADNIK Oilclřk ienskf.gii te!ovailskiig.1 driiSU'S ■- Celju. Oddelek ženskega telovadnega društva iz Celja, 1904. (Foto: Viljem Pick) Vir: Rolanda Fugger Germadnik, Odsotnost smehljaja. Celjski poklicni fotografi v 19. in začetku 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, Celje 2009. OSREDNJA JIZNICA Celje Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. Kraljica glasbenih zvrsti Jožefovi večeri postavljajo na piedestal komorno glasbo Hiša kulture Celje in Dom sv. Jožefa sta pripravila nov koncertni cikel Jožefovi večeri, v katerem v cerkvi sv. Jožefa in v atriju doma pripravljajo devet koncertov komorne glasbe. Že prvi večer je z nastopom pevk ženskega seksteta Komornega zbora Emanuel pokazal, da ima komorna vokalna glasba svoje občinstvo in svoje mesto v programski ponudbi mesta. Prvi del koncerta, v cerkvi, je zaznamovala glasba starih mojstrov v priredbah za komorno vokalno zasedbo in orgle, drugi del, ki so ga izvedli v atriju za cerkvijo, pa je občinstvu predstavil sodobno resno, ljudsko in popularno komorno glasbo. Ob ženskem sekstetu ki so ga sestavljale Mateja Jager, Brigita in Lidija Ju-rički, Špela Kink, Bernarda Preložnik Kink in Klara Ra-znožnik, sta večer obarvala orgelski mojster Tone Potočnik in (drugi del) pianist Lovro Frelih. »Odločitev, da pripravimo cikel, ki bo posvečen komorni glasbi, je bila vzajemna. Versko in duhovno središče sv. Jožef se lahko pohvali z že kar bogato koncertno dejavnostjo, ki so jo doslej vezali na odlične pnevmatske orgle. Mi pa smo si želeli, da bi lahko z nekim resnim partnerjem komorno glasbo občinstvu predstavljali na nekoliko drugačen način, kot je uveljavljen v mestni ponudbi abonmajev. Torej v primernem okolju in v vseh njenih spektrih, saj gre za kraljico glasbenih zvrsti zaradi intimnosti, ki jo čutijo tako izvajalci, ki morajo veliko tesneje sodelovati med sabo kot pri orkestrski igri, kot občinstvo. Tako je prišlo do sodelovanja in novega ciklusa koncertov, poimenovanega Vesperae Josephinae - Jožefovi večeri - v enem najlepših mestnih ambien- Prvi Jožefov večer so programsko izpolnile pevke Komornega zbora Emanuel ob spremljavi organista Toneta Potočnika in pianista Lovra Freliha. tov,« pojasnjuje odločitev za uvedbo novega koncertnega cikla vodja projektov Hiše kulture Celje Gregor Deleja. Večina koncertov, ki se bodo na Jožefovih večerih zvrstili enkrat mesečno vse do maja, bo v cerkvi sv. Jožefa, a tudi, na primer prvi, v atriju za njo. Pa bo šlo zgolj za koncerte sakralne glasbe? »Še zdaleč ne. Vsebina programa se bo prilagajala svetosti prostora, v katerem bo izvajan. Za prvo sezono smo sicer res izbrali nekaj biserov sakralne glasbe, zlasti Pergolesijevo Stabat Mater. Koncert z žalsko sopra- nistko Suzano Ograjenšek in irskim kontratenoristom Morganom Crawleyjem bo po celjski premieri gostoval tudi v programu Evropske prestolnice kulture. A zato glasba ne bo izključno sakralna, čeprav naj omenim, da so prav verske teme navdihnile mnogo skladateljev komorne glasbe. Obstaja namreč tudi ogromen posvetni repertoar, ki je prav tako nekakšna svetinja znotraj glasbe in gre zato tudi v kontekst izvedbe v sakralnem prostoru,« najavlja programske smernice komornih koncertov Deleja. BRST, foto: SHERPA Igre z vokali Že tretje leto zapored bo ta konec tedna v Celju festival vse bolj priljubljene a cappella in vocal play glasbe Vokalne igre, ki ga pripravljata Oktet 9 in Hiša kulture Celje. Festival so v premiernih letih omejili na dan, tokrat so ga podaljšali na dva. V petek (danes) bo ob 18.30 v Narodnem domu Celje festival uvedel nastop ene bolj priljubljenih vokalnih zasedb iz Slovenije, štajerske skupine A-Kamela, polfinalistov šova Slovenija ima talent in zmagovalcev prvega festivala Vokalne igre. Sledil bo še potopisni koncert Okteta 9, ki bo v sliki besedi in pesmi predstavil turnejo te zasedbe po ZDA. Soboto so organizatorji namenili tekmovalnemu delu festivala, na katerem se bodo za pokal občinstva pomerili pevci in pevke šestih domačih in zasedbe iz Avstrije. Občinstvu bodo svoje tekmovalne programe predstavili Amadeus iz Šmarja pri Jelšah, A-Kamela, ljubljanski zasedbi Jazzva in Pushluschtae, Sonus iz Oplotnice, Vocabella iz Kočevja ter avstrijska zasedba Audio Quattro. Sobotni festival bodo po tradiciji odprli gostitelji, Oktet 9, v času štetja glasovnic pa bodo občinstvo zabavali lanski zmagovalci, štajerska zasedba 4Given. BS Po Almi še Pelikan Celje je včeraj dobilo spomenik slovitemu fotografu Josipu Pelikanu Eden najuglednejših v Sloveniji delujočih kiparjev Vasilije Ćetković Vasko je Celju podaril še eno umetnino. Potem ko so lani na Krekovem trgu postavili spomenik Almi M. Karlin, ki ga je izdelal Ćetković in je v kratkem času postal ena najbolj prepoznavnih točk mesta, je Vasko ustvaril še kip Josipa Pelikana. Začasno (ali morda celo trajno) so kip postavili na Trgu celjskih knezov, pred mestno občino oziroma pred likovni salon. Odločitev za nov celjski spomenik se je porodila spontano ob odkritju spomenika Karlinovi, ko je to Ćetkoviću predlagal župan Šrot. Takrat navidezno šalo je Vasko vzel zares in ponovno ustvaril imenitno delo, kip Josipa Pelikana v njego- vi značilni fotografski drži s kamero in na njegovem prepoznavnem kolesu, po katerem ga številni starejši meščani še pomnijo. »Pelikanove fotografije Celja na svoj način pripovedujejo celjske zgodbe in jih za vedno ohranjajo generacijam, ki bodo prišle. Kot je on ovekovečil Celje, bi tudi mi radi ohranili spomin nanj s kipom, ki umetnika prikazuje v njegovi značilni fotografski drži,« je ob včerajšnjem dogodku povedal župan Šrot. Josip Pelikan je večino svojega ustvarjalnega časa preživel v Celju. V mestu ob Savinji je v 20. letih prejšnjega stoletja, ko je bil star 35 let, kupil hišo s fotografskim ateljejem. Celje je tako postalo središče njegove ustvarjalnosti vse do njego- ve smrti. Pelikan je več kot pol stoletja s svojo fotografijo dokumentiral življenje v Celju, v bližnjih termalnih zdraviliščih in tudi v slovenskih planinah. Njegovo delo je svojevrsten dokument časa in ostaja dragocena kronika življenja Celja. Ustvaril je najmanj 25 tisoč fotografij, predvsem pa je bil mojster portretov. Njegovo dediščino in edinstven stekleni atelje skrbno varuje Muzej novejše zgodovine Celje. Vasilije Ćetković Vasko, tudi letošnji dobitnik občinskega zlatega grba, je podobno kot kip Alme M. Karlin tudi Pelikanov kip občini podaril. Tako je mestna občina financirala zgolj vlivanje kipa v bron in njegovo postavitev. BRST Foto: SHERPA Ob otvoritvi kipa Josipa Pelikana na Trgu celjskih knezov Sticišce idej Pod tem sloganom napoveduje Hiša kulture Celje novo sezono Hiša kulture Celje se je v minulih dveh letih s številnimi uspešnimi projekti potrdila kot eden poglavitnih nosilcev kulturnih dogajanj v Celju in kot praktično edina ustanova, ki programsko ponudbo kroji na ustvarjalnosti domačih umetnikov in na lastnih produkcijah. Veliko obeta tudi Triangel - kulturna naveza, ki so jo sklenili z nosilci kulturnih dogajanj v občinah Žalec in Velenje. Dosežke minule sezone in napoved nove so predstavili v torek, ko so tudi utemeljili slogan sezone - Stičišče idej. Potem ko so lani ob 650-letnici mesta 66 prireditev speljali pod provokativnim sloganom Celje, mesto?!, želijo z letošnjim sloganom predvsem poudariti stičišča preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki se znotraj kulturnega toka križajo v mestu. V tretji sezoni ohranja hiša kulture vse tradicionalne projekte preteklih let, kot so Kulturni galopi, božični koncert in koncert ob kulturnem prazniku, Pozdrav pomladi, Fantazije pod celjskim stropom, poletne glasbene šole, koncert Glasba na vodi, festivala Vokalne igre in Džjezz, ciklusa LocalCoolTura in Glasba z Rogle, dodajajo še cikel komorne glasbe Jožefovi večeri. »Trudili se bomo obdržati raven kakovosti, medtem ko količine prireditev ne bomo večali, saj smo že lani s 66 izpeljanimi projekti zadovoljili pričakovanja celjske kulturne javnosti. Z zdaj že štirimi stalnimi zasedbami bomo skušali še dvigniti raven kakovosti, a tudi poiskati nove ideje in tudi nove poglede na glasbo. Najbolj pa nas v tej sezoni veselijo skupni projekti in koprodukcije v okviru kulturne naveze Triangel, zlasti opereta Grofica Marica, ki bo imela premiero 2. decembra,« pravi umetniški direktor hiše kulture Simon Dvoršak. Za to sezono načrtujejo 60 projektov, od tega 12 v lastni produkciji in 48 v koprodukciji z 42 partnerji. Zanje bo imela hiša kulture na razpolago 272 tisoč evrov, bistveno manj kot v prejšnji sezoni. »Kljub temu bomo poskušali izpeljati vse napovedano in upam, da bomo kriznemu letu navkljub uspeli. Pomanjkanje denarja se sicer čuti, a ne vpliva na kakovost. Morda bomo bolj varčevali pri promocijah, se posluževati povezav s poslovnimi partnerji in socialnih omrežij, saj je klasična reklama zelo draga,« pravi vodja projektov hiše kulture Gregor Deleja. Največ si obetajo od tako imenovanega mreženja, koprodukcij, razvijanja mednarodnih stikov ter - kar je posebna značilnost Društva ljubiteljev umetnosti Celje in hiše kulture - od dela z mladimi talenti in občinstvom, ki je vedno mlajše. »Zlasti na projekte znotraj naveze Triangel stavimo veliko. Morda smo včasih neučakani, ker težje razumemo oba partnerja, ki pač delujeta znotraj javnega sektorja, kjer se stvari odvijajo drugače in počasneje kot v našem, nevladnem sektorju. A že to, kar je uspelo v prvi sezoni, z izmenjavami lastnih produkcij, s skupnim načrtovanjem programskih vsebin in zlasti s povezovanjem ustvarjalnih silnic v regiji, daje nove projekte in novo kakovost. Veliko si obetamo od produkcije operete Grofica Marica, ki je že 30 let ni bilo na slovenskih odrih in ki jo pripravljamo v novem prevodu, z izvrstnimi umetniki iz regije in gostujočimi umetniki ter orkestrom hiše kulture. Vse to obeta, da bomo v Velenju, Žalcu in Celju še krepili tako izmenjave lastnih produkcij kot razvijali koprodukcije, zlasti na področju glasbenega gledališča, ki v umetnosti res povezuje ogromno žanrov in zvrsti. BRANKO STAMEJČIČ Lani je hiša kulture speljala 66 projektov, od tega 14 lastnih, ostale v koprodukciji. Za to so imeli, tudi po zaslugi evropskega denarja za največji projekt Jumum, na razpolago 382 tisoč evrov, pri čemer jih je bila tretjina sistemskih - torej z ministrstva za kulturo in občine, dobra petina od vstopnin, skoraj polovico potrebnega denarja pa so morali pridobiti s pokroviteljstvi. Na vseh prireditvah so našteli okoli 9 tisoč obiskovalcev, pri čemer, zelo razveseljivo, narašča število obiskovalcev mlajše generacije. Domala polovica jih je starih do 30 let. Slovenci v Bosni Razstava Od zabrisa do obnove identitete v celjskem zgodovinskem arhivu V Zgodovinskem arhivu Celje je od srede in vse do 6. oktobra na ogled razstava Od zabrisa do obnove identitete, ki je posvečena zgodovini in vplivom, ki so jih v Bosni od leta 1530 do danes pustili Slovenci. Medtem ko so migracije iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo za mnoge običajne, je zgodovinska prisotnost Slovencev v Bosni mnogo manj znana. Razstava avtorja Stanislava Koblarja postavlja v ospredje prav ta pojav, ga zgodovinsko predstavlja, predvsem pa izpostavlja pomen ohranjanja identitete Slovencev v tem prostoru. V Celju bi na povezave s prostorom Bosne lahko pomislili že zaradi poroke Hermana I. s hčerjo bosanskega bana Katarino Kotromanić. A to ni osamljen primer v davni zgodovini. »Podobno eksotične in avanturistične se kažejo prigode od potopisnega potovanja Gornjegrajčana Benedikta Kuripečiča, tolmača odposlanstva cesarja Ferdinanda k Sulejmanu I. Veličastnemu leta 1530 do junaških podvigov ljubljanskega tipografa in vodje protiturške vstaje Miroslava Hubmajerja v letu 1875. Obdobje z zavestno slovensko identiteto prežete dejavnosti se v Bosni začenja jasno razpoznavati ob koncu 19. stoletja, ko Slovenci tam začnejo delovati na kolektivno organizirani društveni bazi,« pravi direktor celjskega arhiva dr. Borut Ba-tagelj. Od obdobja priključitve Bosne k Avstro-Ogrski do obdo- bja vseh mogočih oblik jugoslovanske države so Slovenci v Bosno prihajali v različnih vlogah, kot uradniki, gospodarstveniki, podjetniki, tehnični strokovnjaki, zdravniki, šolniki, duhovniki, športni organizatorji, umetniki _ Med njimi so bili Anton Aškerc, Ivan Cankar, Marija Vera, Anton Jeglič, Jože Plečnik, Vladimir Šubic, Dane Škerl, Bojan Adamič in drugi. Bosna je v mnogih primerih prav s slovensko pomočjo rasla, a rasli so tudi Slovenci v njej. »Mnogi so prišli zgolj s spoznavnim namenom ali da opravijo kakšen posel, tako kot Ivana Kobilca, ki je na koncu v Sarajevu ostala kar osem let. Očitno se je tam dobro počutila,« pravi Batagelj. BRST Foto: SHERPA V Zgodovinskem arhivu Celje so razstavo o Slovencih v Bosni predstavili (z leve) pooblaščenec župana Stane Rozman, avtor Stanislav Koblar in direktor arhiva dr. Borut Batagelj. Izjemna Žuran in Perić Celje Pivovarna Laško, Krško in Ormož imajo po 2. krogu 1. slovenske rokometne lige popoln izkupiček (4 točke). Celjani so s 27:23 premagali Trimo, Cimos in Gorenje sta se v derbiju kroga razšla z rezultatom 35:35. Celjsko moštvo se je prvič v novi sezoni predstavilo svojemu občinstvu. Manjkal je le poškodovani Gregor Potočnik, ki je bil v ponedeljek uspešno operiran v ljubljanskem kliničnem centru. Gostitelji so tekmo začeli v krču, saj je Trimo na hitro povedel za tri gole in vseskozi nadzoroval potek igre. Ob polčasu je bil rezultat 13:13. V drugem delu so Celjani preko Petra Metličiča prišli do prvega vodstva, vendar pa se nikakor niso uspeli odlepiti od gostov. V 35. minuti so povedli za dva gola, zatem pa preko Roka Žurana do prednosti za štiri, ki so jo držali do konca tekme. Izjemno razpoloženi vratar Dejan Perič je zbral kar 21 obramb, Rok Žuran je Trimu »nasul« 11 golov. Zasedba Vladana Matiča bo jutri gostovala v Ribnici. Poslastica brez zmagovalca V koprski Bonifiki v spopadu Cimosa in Gorenja 700 gledalcev ni videlo zmagovalca. Velenjčani so bili v 57. minuti na pragu zmage, ko so vodili s 34:32, Juretu Dolencu pa je povišanje na Vezist Rudarja Damjan Trifkovič je z golom v 37. minuti postavil rezultat prvega polčasa - 5:0. Strelske vaje Rudarja Rok Zuran je bil za Trimo neustavljiv. Dosegel je 11 golov. tri gole prednosti preprečila vratnica. Zatem so domači preko Bojana Skoka izenačili na 34:34, preko Deana Bombača pa v zadnji minuti povedli za gol. Sekundo pred koncem tekme je Gorenje z golom rešil Marko Bezjak. Najboljši strelec pri gostih je bil z devetimi goli Fahrudin Melič. Gorenje bo jutri gostilo Maribor. MITJA KNEZ Foto: TimE Nogometašem CM Celja se je v četrtfi-nalu pokalnega tekmovanja pridružil tudi velenjski Rudar. Ta je z 10:0 slavil v Šentjurju. Brez presenečenj v osmini finala ni šlo. Velenjčani so na gostovanju v Šentjurju vknjižili pričakovano visoko zmago, potem ko imajo gostitelji - tekmujejo v Štajerski ligi - mlado zasedbo, ki v povprečju šteje le 22 let. Za goste, pri katerih so manjkali Aleš Jesenič-nik, Rusmin Dedič, Alem Mujaković in Dejan Purišič, so zadeli Leon Črnčič, Jaka Bizjak in Denis Klinar. Enkrat so zadeli Matej Podlogar, Elvis Bratanovič, Damjan Trifkovič in Luka Žinko. Velenjčani so že v 7. minuti vodili z 2:0. Zmaga Rudarja bi bila lahko še občutnej-ša, vendar pa je nekajkrat izvrstno posredoval 18-letni vratar David Sitar, ki je moral v drugem polčasu zaradi poškodbe zapustiti igrišče. Zamenjal ga je leto in pol mlajši Miha Zdovc, ki se je prav tako zelo dobro izkazal. Vezist Nikola Tolimir je po srečanju dejal: »Poznala se je razlika v kakovosti. Rezultat pove vse. Lepa zmaga je dobra popotnica za naslednjo prvenstveno tekmo, ko v soboto gostujemo v Lendavi. Sicer pa si v pokalu želimo priti visoko, saj je to najkrajša pot do lige Europa.« Strateg Rudarja Milan Đuričič je pripomnil: »Fantje so celotno tekmo odigrali disciplinirano. Razvijali so kvaliteto v obrambi in v napadu. Vsaka zmaga je dobra. Takšne pokalne tekme so vedno neugodne in treba je zmagovati.« Za domačo ekipo je bila tekma nekaj posebnega, predvsem pa dobra šola. Trener Matjaž Šnabl je odkrito priznal: »Če bi Rudar v prvi ligi igral tako, kot je danes, potem bi bil v samem vrhu. Mi smo se trudili, a videla se je razlika. Morda na trenutke nismo imeli pravega pristopa. Pri igralcih je bila prisotna nervoza, zato nismo igrali, kot smo si želeli.« Senzacijo so gledalci videli v Zavrču, kjer so domači s kar 5:0 na kolena spravili Domžale. Šenčur je z 1:0 ugnal Nafto. Med najboljših osem ekip so se uvrstili še Koper, Hit Gorica in Interblock. MITJA KNEZ Foto: TimE Slavje Dobovca v Nazarjah V 2. krogu 1. futsal lige so Nazarje gostile Dobovec, ki je slavil s 4:1. Nazarje po uvodnem porazu proti Opla-stu ostaja brez točk, Dobovec ima po dveh krogih popoln izkupiček. V Nazarjah sta si nasproti stala domači trener Ilija Pezič in gostujoči Aleš Poredski. Gostitelji so v prvem polčasu zapravili dve lepi priložnosti, ko bi lahko rezultat obrnili v svojo korist, saj sta Blaž Metulj (10. minuta) in Drago Kugler (18. minuta) po dveh prekrških za rumeni karton zapravila strela z desetih metrov. Slabo realizacijo so gostje kaznovali v 19. minuti, ko je zadel Aleš Vrabel. Dobovec je v drugem polčasu preko Uroša Krivca, Roka Mordeja in Tomaža Gajserja povišal na 4:0, edini gol za domače je v 36. minuti dosegel Blaž Metulj. Ob koncu tekme je Rok Mor-dej (Dobovec) zapravil strel s šestih metrov, ko so domači storili šesti prekršek. Dobovec bo danes gostil Bronx, Nazarje pa pri Casino Safirju. MITJA KNEZ Foto: GrupA Domači vratar je v zadnjem hipu prestregel podajo, ki je bila namenjena gostujočemu igralcu Roku Mordeju. Hitrega Mateja Banovška sta Rok Mordej (levo) in Uroš Kroflič ustavila s prekrškom. Drugi zaporedni poraz Pelikanov V 1. celjski ligi malega nogometa je bil na sporedu 13. krog. Spopad vodilne ekipe Bar golf in tretjeuvrščene AT Šargi/Downtown je prestavljen. Na drugo mesto se je prebila ekipa Maček tisk, ki je s 6:4 premagala Pelikane. Izidi 13. kroga: Pelikani - Maček tisk 4:6, Tristar - Engro Tuš 1:4, AH Škorjanec Hoch-kraut - Generali team 4:6, Vigrad - Frangros 4:3. Vrstni red: Bar Golf 31 točk, Maček tisk 26, AT Šargi/Downtown 23, Generali team 20, Pelikani 19, Engro Tuš 16, AH Škorjanec Hochkraut 13, Tristar 13, Frangros 8, Vigrad 4. Pari 14. kroga, danes, 16. septembra: Generali team - AT Šargi/Downtown (17.30), Engro Tuš - AH Škorjanec Hochkraut (18.20), Bar Golf - Pelikani (19.10), Maček tisk - Vigrad (20), Frangros - Tristar (20.50). V 2. ligi ima FC Hudinja Champion pub 31 točk, Kompole 30, Novem 26 _ MITJA KNEZ »Vsako zlo je za nekaj dobro« NA KRATKO Jutri bo slavnostno odprtje Kajakaškega centra v Celju, čolnarne na Špici. Na Savinji bo odprto državno prvenstvo v slalomu, na katerem bo nastopilo nekaj najboljših kajakašev na svetu na čelu z novim svetovnim prvakom Petrom Kauzerjem, vse skupaj pa bo skušal ugnati domači as, 17-letni Simon Brus. Prvenstvo se bo začelo ob 10.30, iz Šempetra bodo prive-slali rekreativci v okviru akcije Voda za vedno, slavnostno odprtje bo ob 17. uri, po njem pa rok koncert. Začeli ga bodo domači Kosta & Kitarzani, potem se bosta izmenjevala Pero Lovšin in Bajaga. Dušan Konda je vložil svojo dušo, da je vzniknil krasen objekt, ki ne bo služil zgolj športnikom, temveč je pridobitev nasploh za Celje na privlačni sprehajalni točki. Predsednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje se je vrnil dobrih pet let nazaj: »Zgorela je čolnarna, dva meseca smo mislili, da je bil samovžig. Seveda je šlo za požig, storilcem še niso sodili, prva obravnava bo po petih letih in pol _ Nič ne de. Obenem se zavedam, da brez tistega požiga tudi te, današnje čolnarne ne bi bilo. Vsako zlo je za nekaj dobro.« Nov objekt je vreden poldru- Priprave košarkaric Poreč: Košarkarice celjskega Athletea se po osvojenem turnirju v Amsterdamu mudijo na pripravah v Poreču, kjer so odigrale že dve prijateljski tekmi z igralkami Dynama iz Rusije, udeleženkami pokala Fiba. Obakrat so bile poražene. Prvič s 50:66, zatem pa s 55:84. Na obeh tekmah je bila najboljša strelka Teja Oblak. Trener v Litvo Laško: Laški košarkarji so v dvorani Tri lilije na pripravljalni tekmi gostili avstrijski Graz, ki so ga premagali s 112:73. V dresu Zlatoroga sta bila s 16 točkami najučinkovitejša Mitja Nikolič Smrdelj in John Roberson. Laščani bodo prihodnji teden odpotovali na priprave v Poreč, kjer bodo odigrali prijateljske tekme z ruskimi prvoligaši. Trener Zlatoroga Rado Trifunovič je včeraj odpotoval v Litvo, kjer bo kot eden izmed četverice najboljših trenerjev druge generacije s Fibino licenco sodeloval na nedeljski tekmi najboljših košarkarjev do 18 let, ki bo pred finalno tekmo letošnjega EP. Balinarke na prvenstvu Rogaška Slatina: Na prvem evropskem prvenstvu v balinanju za članice Slovenijo zastopajo Nina Novak, Tadeja Sodec, Ana Vorih in Denis Vidmar. (MiK) Z leve Matjaž Gril, Dušan Konda in Klavdij Kikelj gi milijon evrov. »Denar smo zlobirali, >nafehtali<. Gradnja je trajala tri leta, arhitekta Matjaž Gril in Klavdij Kikelj sta bila tukaj 500 dni. Vmes je zrasel nov rod mladih kajakašev. Imamo že tri vadbene skupine otrok, nastala je še četrta z začetniki. Imamo članskega reprezentanta in tri mladinske.« Toda načrti Dušana Konde s tem še niso končani. »Drugo leto, ko se bo začela regulacija Savinje, si želimo, da bi zgradili progo, ki bi bila zahtevnejša od sedanje. Naravnih danosti za vrhunsko progo ni, do brzic in naklona ne moremo. Toda načrte imamo, da bi pripravili mladinsko evropsko prvenstvo. Da imamo jutri državno prvenstvo na Špici, je zasluga naše zveze, ki nam ga je poklonila. Na takšni vodi bo to prvič in zadnjič.« Lepa stavba je velika 650 kvadratnih metrov v dveh etažah. Spodnji del je predviden za skladišče (vanj spravijo sto čolnov), ki bi ga bilo možno hitro izprazniti v primeru poplave. Sledilo bi čiščenje ob nizkih stroških. Ob pisarniških prostorih za potrebe kluba bodo opremili še fitnes, gostinski del pa deluje že nekaj tednov. Fundacija za šport je prispevala 180 tisoč evrov, ministrstvo za šolstvo in šport 60 tisočakov, Kajakaška zveza Slovenije 18 _ Splačalo se je, mladoletni Brus je sedmi na svetu med člani. DEAN ŠUSTER Foto: TimE IpANORAMA NOGOMET Pokal NZS, osmina finala: Šentjur - Rudar 0:10 (0:5); Črnčič (5, 25), Podlogar (7), Bratanovič (30), Trifkovič (37), Klinar (47, 72), Žinko (67-11 m), Bizjak (70, 86), Luka Koper - Olimpija 2:0 (1:0), Tolmin - Hit Gorica 1:2 (0:1), Šenčur - Nafta 1:0 (0:0), Odranci - Interblock 0:7 (0:5), Zavrč - Domžale 5:0 (2:0). ROKOMET 1. SL, 3. krog: Celje Pivovarna Laško - Trimo 27:23 (13:13); Žuran 11, Žvižej, Marguč, Razgor 4, Metličič 3, Zelenovič 1; St. Skube 6, Rojc 5, Cimos - Gorenje 35:35 (21:18); Krivokapič 9, Sko-ko 7; Melič 9, Manojlovič 8, Bezjak, Dolenec 5, Musa 4, Medved, Golčar 2. Vrstni red: Celje, Ormož, Krško 4 (osvojene točke)-0 (izgubljene), Gorenje, Cimos 3-1, Ribnica, Maribor 2-2, Šmartno, Krka 1-3, Trimo, Loka, Izola 0. (MiK) SPORTNI KOLEDAR Petek, 16. 9. MALI NOGOMET 1. SL, 3. krog, Rogatec: Do-bovec - Bronx (20), Sežana: Casino Safir - Nazarje (21). Sobota, 17. 9. NOGOMET 1. SNL, 9. krog: CM Celje - Nafta (18), Lendava: Nafta - Rudar (20). 2. SL, 6. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Interblock, Krško - Šampion (16). 3. SNL - vzhod, 5. krog, Martjanci: Čarda - Kovinar, Malečnik - Zreče (16). Štajerska liga, 5. krog: Šentjur - Šmarje (16). MČL, MNZ Celje, 4. krog: Kozje - Mons Claudius, Radeče - Žalec, Vransko - Pivovar, Vojnik - Rogaška (16). ROKOMET 1. SL, 3. krog: Ribnica - Celje Pivovarna Laško, Velenje: Gorenje - Maribor (19). 1. SL (ž), 1. krog: Zagorje - Velenje, Novo mesto: Krka - Celje Celjske mesnine (19). Nedelja, 18. 9. NOGOMET 2. SL, 6. krog, Šmartno ob Paki: Šmartno 1928 - Roltek Dob (16). Štajerska liga, 5. krog: Krško B - Šoštanj (16). V večstanovanjskih stavbah so doslej veljali za delitev in obračun stroškov za toploto različni dogovori, najbolj pogosto so stroške obračunali prav po ključu neto površine posameznih stanovanj. Pri tem seveda ni bilo pomembno, ali stanovalci tudi v najhujšem mrazu puščajo priprta okna ali skrbno privijejo ventile na radiatorju, če jih dlje časa ni doma. Po drugi strani so položnice povsem enako udarile po žepu tiste, ki živijo v osončenih in zato toplejših stanovanjih na južni strani, kot one, ki so na severni strani odvisni zgolj od radiatorjev. Slednjim bo tudi po uvedbi novega načina obračuna in delitve stroškov, ki ga zahteva 94. člen Energetskega zakona, še naprej s korekturnimi faktorji ustrezno zmanjšan delež, ki ga bodo morali plačati. Do 1. oktobra morajo torej lastniki stanovanj poskr- Na radiatorjih obvezni delilniki V Celju večina opravljenega že lani Letos je na kurilno sezono treba misliti že v času, ko nam je še vroče. Plačaj, kolikor porabiš! S 1. oktobrom bosta v večstanovanjskih stavbah uveljavljena obračun in plačilo stroškov ogrevanja in tople vode po porabi beti, da bodo na vseh radiatorjih nameščeni delilniki stroškov toplote ter da se bodo v bloku delili in obračunavali stroške za toploto po porabi, tako kot to določa poseben pravilnik. In če je doslej obračun stroškov za toploto temeljil na površini stanovanja, bo zdaj razdelilnik stroškov spremenljiv, saj ga bo v pretežni meri določala poraba toplote v posameznih stanovanjih, ki se ugotavlja z delilniki. Čeprav je 1. oktober oziroma začetek kurilne sezone tik pred vrati, v vseh večstano-vanjskih stavbah delilnikov na radiatorjih še nimajo vgrajenih. Ponekod so lastniki stanovanj v fazi izbiranja najustreznejšega ponudnika, drugod upravniki še niso niti zbrali različnih ponudb in jih predstavili stanovalcem. Nekaj časa pa bo seveda vzelo tudi nameščanje delilnikov in termostatskih ventilov na radiatorje. V podjetju Energetika Celje zagotavljajo, da bodo v prihajajoči kurilni sezoni v sistemu daljinskega ogrevanja imeli v vseh blokih vgrajene delilnike na radiatorjih. Gre za 9.600 stanovanjskih enot, v večini stanovanj pa so bili delilni-ki na radiatorje nameščeni že lani. In kakšni so v povprečju zdaj računi? Je že vgradnja delilnikov zmanjšala porabo? »Višina računov je odvisna od tega, koliko posameznik varčuje, in seveda tudi od gradbenih lastnosti stavbe, razlika v ogrevanju med staro in novo zgradbo je lahko ogromna. V starih zgradbah se lahko porabi dvakrat toliko kot v novih,« pravijo v Energetiki in vodja distribucije in vzdrževanja Iztok Lednik dodaja, da po najmanjši porabi izstopajo Plava laguna in bloki v Novi vasi, ki so bili zgrajeni pred približno tremi leti, po najvišji pa Ulica frankolovskih žrtev. »In še največji ekstremi: povprečna poraba za 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje je bila v prejšnji kurilni sezoni najnižja na Novem trgu 9-l1, kjer je znašala 328 evrov, najvišja, kar 891 evrov, pa v Ulici frankolovskih žrtev 7. Ta blok ima še staro, zelo slabo izolacijo, veliko pa je tudi stanovalcev, ki niso menjali oken. Sicer pa je bil povprečen strošek za tako stanovanje v lanski ogrevalni sezoni 520 evrov.« Ob tem ne moremo prezreti podatka, da je skupna poraba toplote v lanski sezoni znašala 36.000 MWh, pred vgradnjo delilnikov pa 42.000 MWh. Poraba energije za ogrevanje je torej padla za petino. Delilniki ne znižajo porabe Po montaži se poraba energije za ogrevanje praviloma sicer zniža za 20 ali več odstotkov in če se ne spremeni cena energenta, so toliko nižji tudi računi. »Če se lastniki vedejo energetsko racionalno, toliko prihrani celotna stavba, ne pa nujno tudi vsi posamezniki. Zmotno je namreč prepričanje večine, da bodo po vgradnji delilnikov in z bolj racionalno porabo energije plačevali od 20 do 30 odstotkov manj za ogrevanje,« pravi Lednik. Delilniki namreč služijo zgolj za ugotavljanje razmerja med posameznimi stanovanji. »Delilniki niso števci, kot na primer tisti za zemeljski plin, ki bi prikazali točno količino porabljene toplote. Izhodišče za delitev stroškov so porabniški deleži, ki se določijo z delilniki,« še pojasni. Razdelilnik stroškov, ki ga pripravi podjetje, ki vgradi delilnike, namreč določa deleže stroškov posameznih stanovanjskih enot. To podjetje torej odčita delilnike in določi porabniške deleže posameznih enot. Za tiste, za katere ni podatkov z delilnikov, določi porabniške deleže po ključu ogrevane površine, za stanovanja z izpostavljeno lego (vogalno stanovanje z zunanjimi stenami, v zgornjem nadstropju, nad neogrevano kletjo in zato z nadpovprečno porabo toplote se porabniški deleži s korekturnimi faktorji ustrezno zmanjšajo. Po izkušnjah iz lanske sezone v Energetiki še ugotavljajo, da je v Celju največ težav pri tem, da se stanovalci precej neodgovorno odločajo o tem koga izbrati za izvajal- ca vgradnje delilnikov in katero vrsto delilnikov izbrati. »Zanimati se začnejo šele, ko na položnici zagledajo visok znesek. In potem priznajo, da o načinu obračunavanja stroškov sploh niso seznanjeni.« Prav zaradi tega so se stanovalci nekaterih blokov v Celju z izbranimi podjetji že dogovorili, da jim pridejo ponovno pojasnit postopek in način obračunavanja stroškov. Stanovalci morajo seveda tudi vztrajati, da od izbranega podjetja redno prejemajo obračune mesečne porabe toplote, na katerih je specifikacija obračuna za posamezno stanovanje. Energetska sanaciija stavb naslednji korak Če bomo resnično želeli prihraniti energijo in zmanjšati porabo za toplotno ogrevanje, ne bodo zadoščali samo delilniki. Ti so zagotovo prvi korak, ki vzpodbudi stanovalce k varčnejšemu ravnanju. Naslednji bi morala biti skrb za energetsko sanacijo stavb. Zlasti bloki, ki so bili zgrajeni pred več desetletji in doslej slabo vzdrževani, kar kličejo po dodatni toplotni izolaciji, menjavi stavbnega pohištva _ »Splačala se bodo tudi vlaganja v energetsko varčne naprave v toplotnih postajah ter v plinske ali oljne kotle z večjim izkoristkom energentov, temeljite predelave in hidravlično uravnoteženje inštalacijskih razvo-dov ogrevalnega sistema,« še svetujejo strokovnjaki in ob tem, da gre v teh primerih za finančno zahtevnejše naložbe, svetujejo lastnikom stanovanj prijavljanje na razpise za pridobitev nepovratnih sredstev _ Plava laguna primer dobre prakse Med prvimi v Celju, ki so začeli nameščati delilnike na radiatorje, in sicer v letu 2004, je bil stanovanjski kompleks Plava laguna. Sprva en blok, nato so jih postopoma uvedli še v preostalih. Že skoraj 99 odstotkov stanovalcev ima nameščene delilnike (le devet stanovanj je še brez), ampak odkar se več govori o tem, jih je šest že naročilo. Ko so pred sedmimi leti na vhodu 56 poskusno začeli varčevati, so ugotovili, da je bil prihranek nekje med 24 in 30 odstotki. zdaj lahko posamezniki vplivajo na 75 odstotkov toplote, ki prihaja k njim v stanovanje, torej lahko sami varčujejo in omejujejo. Vzdrževalec Milan Sevšek meni, da si je najbolje vgradit termostatski ventil, saj lahko s tem varčujejo, ko gredo od doma, in zmanjšajo stopnjo intenzivnosti na ena ali dve. »Nekateri so zelo osveščeni in tudi pozimi ne zračijo več nenadzorovano, kot so to delali včasih. Saj prezračiš, a na hitro, za nekaj minut. Prej ko pa smo plačevali vsi enako, nismo bili pozorni na to. Zdaj si jih je kar veliko kupilo nova okna, zamenjali smo fasado, da se energija ohranja, posodobili smo tudi podpostaje, ki so za vsak vhod posebej. Že prej smo imeli avtomatske mešalne ventile, v zadnjih dveh letih pa smo zamenjali dve frekvenčni črpalki, ki sta tudi bolj varčni, in tako varčujemo pri električni energiji, ki deluje na principu odvzema. Pozimi, ko imajo vsi odprte radiatorje, dela bolj, ko pa se s termostat- skimi ventili zapirajo, je tudi črpalka manj obremenjena, porabi se manj energije in varčuje se pri elektriki.« Zdaj preveč varčni »Že na začetku smo imeli takoj 30 odstotkov manjšo porabo, je pa odvisno tudi od zime. Zadnja je bila kar dolga, malo varljiva. Bilo je kar nekaj zelo hladnih dni. Smo pa še vseeno med najbolj varčnimi, kljub temu da nas je veliko. Morda so zdaj nekateri celo preveč varčni in se sosedje pritožujejo, da imajo zaradi njih mrzlo, saj se strop in stene ohladijo. Pravijo, da jih malce zebe, ampak ko dobijo denar nazaj, so pa tudi vsi zadovoljni. Še vedno pa se izgubi 25 odstotkov temperature po hodnikih, čeprav smo vse stene obložili,« je dejal koordinator Plave lagune Karel Mirnik. Nekaterim denar nazaj Veliko je odvisno tudi od vzdrževalca podpostaje. Ventile je treba menjati sproti, življenjska doba delilnikov pa je deset let. Vzdrževalec Sevšek po stanovanjih pregleda, če so delilnike pravilno namestili, da je varovalka pritrjena. Stanovalci imajo sproti pregled, koliko so porabili, plačuje pa se po kvadraturi. Energetika dobi plačano, stanovalci pa imajo potem medsebojno izmenjavo. Nekdo, ki je varčeval, dobi denar nazaj, drugi ne. So pa tudi takšni, ki ne morejo varčevati. To so tisti, ki imajo stanovanja na severni strani in sonce tja ne sije. Njim je namenjen korekcijski faktor, kar pomeni, da imajo določen odstotek popusta in se jim to pri skupnem obračunu odšteje. Nekateri tega še ne razumejo, ampak zdaj bo tako po zakonu. ANJA ŠROT Foto: TimE Karel Mirnik: »Stanovalci smo organizirani kot kakšno podjetje.« Bi radi prihranili pri ogrevanju? Ogrevanje prostorov v hladnem delu leta predstavlja za vsako gospodinjstvo velik strošek. V 11 točkah vam svetujemo, kako lahko ostanete na toplem in prijazni do svoje denarnice. 1. Brez dodatnih naložb Strošek lahko zmanjšamo s pravilno naravnano temperaturo, ki naj bi v bivalnih prostorih znašala med 20 in 22 stopinj Celzija, v spalnici pa med 16 in 18 stopinj. Vsaka stopinja nad 20 poveča porabo energije za 6 odstotkov, zato je vložek v termostatske naprave več kot upravičen. V slovenskih domovih se temperatura v času bivanja najpogosteje giblje okoli 21 stopinj Celzija, tretjina že ima na vseh radiatorjih nameščene termostatske ventile. 2. Hidravlično uravnoteženje Centralno regulacijo in delovanje ogrevalnega sistema je treba prilagoditi značilnostim stavbe in bivalnim navadam stanovalcev. Zagotoviti je treba ustrezno temperaturo ogrevne vode glede na temperaturo zunanjega zraka. Če se prostori, ki so od kotlovnice bolj oddaljeni, težje segrejejo od bližnjih, je treba poskrbeti za hidravlično uravnoteženje celotnega ogrevalnega sistema. 3. Ogrevanje ponoči Ponoči je smiselno temperaturo zraka v prostorih znižati. 4. Zmanjšajmo temperaturo, če je pretoplo Če je v prostoru pretoplo, namesto odpiranja oken nastavimo nižjo temperaturo. 5. Ne zračimo več kot 10 minut Prostore prezračujemo večkrat na dan v kratkih intervalih od 5 do 10 minut z odpiranjem oken in ustvarjanjem prepiha. S kratkotrajnim prezračevanjem se zrak obnovi, stene pa se ne ohladijo. Za ta čas je smiselno grelna telesa zapreti. Kljub dodatni porabi energije se rednemu prezračevanju ne smemo odpovedati. Zadostno zračenje je potrebno za zagotavljanje zdravih bivalnih oziroma delovnih pogojev. V nasprotnem primeru lahko pride zaradi zadrževanja vlage v prostorih do pojava plesni. 6. Tesnjenje oken Pred kurilno sezono preverimo tesnjenje oken. Na netesna okna prilepimo samolepilni trak za tesnjenje. Boljši so gumijasti kot penasti trakovi, saj so bolj prožni in se sčasoma manj deformirajo. Tesnila moramo na okna oziroma vrata namestiti po celi stični površini. V nasprotnem primeru bomo dosegli le to, da bodo puščala na drugih mestih, kot bi sicer. Pri dobro tesnjenih oknih moramo bivalne prostore pogosteje zračiti. 7. Spustimo sonce v stanovanje Čez dan vselej dvignimo rolete in odgrnimo zavese (razen poleti, ko ne želimo dodatnega ogrevanja stanovanja). Ob bolj svežih, prehodnih dneh sonce pomaga povišati temperaturo zraka v stanovanju za kar nekaj stopinj. 8. Ponoči spustimo rolete Ponoči je priporočljivo spuščati rolete na oknih in balkonskih vratih, ki predstavljajo izrazito hladnejšo površino. Zaradi nižjih nočnih temperatur zraka so tedaj izgube toplote največje. 9. Grelnih teles ne zaslanjajmo Grelnih teles ne zaslanjajmo s pohištvom in z zavesami, ker lahko s tem močno zmanjšamo oddajo toplote in oviramo delovanje termostatskih ventilov. Zavese naj segajo le do vrha grelnih teles. 10. Odzračevanje grelnih teles Če grelna telesa niso dovolj topla in se v njih sliši pretakanje vode, to pomeni, da je v njih zrak. Ogrevalni sistem moramo takoj odzračiti na ventilih, ki so nameščeni na grelnih telesih. 11. Čiščenje kotla in dimnika ter nastavitve Na koncu ogrevalne sezone poskrbimo za čiščenje kotla in dimnika ter za servis in nastavitev gorilnika. Nastavitev gorilnika naj opravi serviser, ki je opremljen z ustrezno merilno napravo. Z dobro nastavljenim gorilnikom lahko prihranimo tudi več kot 5 odstotkov goriva. Vir: www.pozitivna energija.si IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Izkušnje upravljavcev večstanovanjskih stavb Prve delilnike so vgradili že septembra 2009 Maja Spasič, vodja upravnikov v podjetju Supra stan: »Upravljamo s 4.150 stanovanjskimi enotami, prve delilnike porabe toplote za ogrevanje pa smo vgrajevali že septembra 2009. V nekaterih objektih smo ob vgradnji delilnikov hkrati dobavili in montirali nove termostatske ventile, drugod se lastniki za vgradnjo le-teh odločajo individualno. Do danes so delilniki v objektih v upravljanju našega podjetja vgrajeni že v približno 90 odstotkih, preostali objekti so na vrsti zdaj in računamo, da nam bo uspelo do predpisanega roka vgraditi delilnike v vse preostale objekte. Vzrokov, zakaj ponekod še ni delilnikov, je več - od tega, da so bili lastniki sredi drugih naložb, do tega, da so še varčevali za vgradnjo delilnikov - eden naših pogodbenih partnerjev, ki je lastnik več stanovanj, je na primer z vgradnjo počakal zaradi pridobivanja dodatnih podatkov in izkušenj na trgu. Odzivi lastnikov stanovanj so bili različni, vendar večjih zapletov nismo imeli, bilo pa je nekaj reklamacij obračunov, saj so stranke zahtevale dodatna pojasnila. Za dodatna pojasnila ali reševanje reklamacij se lastniki stanovanj obračajo na izvajalca delitve stroškov, občasno pa tudi na dobavitelja energije, Energetiko Celje.« Natančno se seznanite z drugačnim obračunavanjem porabe Gregor Klepej, direktor podjetja Plan Trade: »Naše podjetje upravlja z več kot 1.300 stanovanji, večina stanovanj v širšem mestnem jedru je opremljena z etažnimi plinskimi pečmi, vse novogradnje pa imajo po zakonu že vgrajene kalorimetre za delitev toplotne energije. Tako so morali vgraditi delilnike (ali kalorimetre; odvisno od sistema centralnega ogrevanja - dvocevni ali enocevni) predvsem lastniki v blokovskih naseljih Nova vas in Hudinja. Prvi objekt smo tako opremili leta 2008, večina >naših< objektov je prešla na obračun stroškov toplotne energije po delilni-kih lani, za letos nam ostaja samo še šest objektov. Po naših izkušnjah je najbolj pomembna predstavitev prehoda na drugačen način obračunavanja stroška ogrevanja, saj so stanovalci bili navajeni delitve po ogrevalni kvadraturi. Pri novem sistemu se morajo zavedati, da prihaja in bo prihajalo do različnih porab med uporabniki zaradi različnih navad (temperatura v stanovanju, zračenje, skrb za zatesnjenost oken in prejšnjih naložb v sistem ogrevanja ter zmanjšanja toplotnih izgub (hidravlično uravnoteženje sistema, izolacije podstrešij in skupnih prostorov v kleteh, izolacije fasad, termostatski ventili na radiatorjih Opažamo, da se lahko največ prihrani v prehodnih obdobjih. Ne svetujemo pa, da se stanovanja podhlajajo, torej prevelikega varčevanja, saj lahko prihaja do kondenzacije vlage v stenah in posledičnega pojava plesni.« V Mozirju še daleč od delilnikov Javno podjetje Dom Nazarje je upravnik 257 stanovanj. Direktor JP Matej Pečovnik: »Največ stanovanj upravljamo v Nazarjah, prisotni smo tudi v drugih krajih v Zgornji Savinjski dolini, na primer v Mozirju, Okonini, na Ljubnem, v Lučah in Gornjem Gradu.« Kot je dodal, so se v večini objektov lastniki že pred poletjem odločili, kdo bo izvajalec oziroma dobavitelj delilnikov, ki se bodo vgradili na radiatorje. »Nekateri so se odločili v teh dneh, v Mozirju pa sestanek še bo. Montažo pričakujemo v naslednjih dneh, ker se 1. oktober zelo hitro bliža,« je obljubil Pečovnik. Sicer JP Dom Nazarje večino upravniške dejavnosti opravlja v Nazarjah, kjer je večji del energetske oskrbe, torej ogrevanja, zagotovljen s toplovodom, v ostalih objektih pa stanovanja ogrevajo s kurilnim oljem oziroma v enem primeru s peleti. US Delilnik porabe mora biti nameščen na vsakem radiatorju. Tam, kjer jih še niso imeli, so na radiatorje namestili tudi termostatske ventile. Pravočasno izberite izvajalca Brane Teršek, vodja upravnikov v Stanovanjski zadrugi Atrij: »Upravljamo s približno 8.000 stanovanji v Celju in okolici, vendar vsa niso takšna, da bi bila potrebna vgradnja delilnikov in kalorimetrov. Prve delilnike smo v Celju vgradili že v sezoni 1998/99, postopoma smo jih spet vgrajevali od leta 2006 do lani, ko smo opremili približno 90 odstotkov objektov, ki se ogrevajo iz sistema daljinskega ogrevanja oziroma iz skupnih kotlarn. Letos jih moramo vgraditi še v približno 300 stanovanjih v Celju in okolici. Na določenih objektih prihaja do zamude zaradi prezasedenosti izvajalcev oziroma pozne odločitve lastnikov stanovanj za izvajalca vgradnje delilnikov. Določeni objekti bodo ostali brez delilnikov tudi po preteku zakonskega roka, in sicer zaradi nesklepčnosti ali nestrinjanja lastnikov. V večini primerov so se po vgradnji merilne opreme opazno zmanjšale porabe energije na letni ravni. Glede na odzive med ogrevalno sezono in po njej ugotavljamo, da je največ pozitivnih in da se uveljavlja racionalna raba toplotne energije. Najpogostejša vprašanja stanovalcev se nanašajo na razumevanje in prepoznavanje podatkov iz mesečnega izpisa oziroma specifikacije porabljene energije za posamezno stanovanje, pritožbe pa so zlasti zaradi primerjanj porabe energije med sosednjimi stanovanji ali celo stanovanji v sosednjih objektih. Stanovalci včasih pozabljajo, da je toplotna energija, tako kot električna energija, plin ali voda, zdaj merjena po porabi posameznega stanovanja in ni več deljena pavšalno po ogrevalni površini stanovanja. Pritožbe so bile tudi zaradi ponekod občutno višjih računov za porabljeno energijo, za kar pa je bila kriva predvsem podražitev plina oziroma energentov, s katerimi se ogrevajo večstanovanjski objekti.« facebook Anketa Člane skupine Bralci Novega tednika smo vprašali: Kakšne izkušnje imate z delilniki toplote v vaši večstanovanjski stavbi? Viktorija: »Nam so jih montirali prejšnji mesec in ker se pred oktobrom kuril- na sezona verjetno še ne bo začela, ne morem še nič povedati glede cene. Lani, ko delilnikov porabe še ni bilo, smo za stanovanje velikosti 40m2 po obračunu ogrevanja po kvadraturi plačali približno 50 evrov na mesec. Bomo videli, kako bo letos ob vključenem faktorju za sredinsko stanovanje na podlagi delilnikov. Simona: »Mi imamo te delilnike od lani in sva porabo primerjali s sosedo. Imava enako veliko stanovanje, toda pri nas smo imeli radiatorje vedno tople, ker imamo tri otroke, medtem ko je soseda zelo varčevala in imela zmeraj bolj hladno stanovanje. Pri primerjanju računov za ogrevanje je bila razlika med nama 10 evrov.« Več prijav objestnih voznikov Imajo ljudje zdaj že dovolj cestnih pijancev? Rezultati dela posebne celjske specializirane enote policistov, ki na cestah že leto dni in pol »lovi« najhujše in večkratne kršitelje, so pozitivni. Delo ekipe, v kateri je šest policistov, je usmerjeno le v nadzor prometa, na ostale nujne dogodke jih ne pošiljajo. Kljub temu, da se pijancev na cestah v popolnosti ne bomo rešili, pa jih zdaj v primerjavi s preteklimi leti za volan sede manj. Največji učinek, ki so ga policisti dosegli s takšnim načinom dela, je, da ljudje zdaj brez razmisleka hitreje prijavijo objestne voznike. Še več! Pripravljeni so celo pričati v postopku zoper kršitelja, česar se je prej večina prijaviteljev bala. »To je velik korak naprej, saj kaže, da javnost takšnih objestnežev v prometu ne tolerira več. Ko v prometu več ljudi spoštuje pravila, je manj kršitev, kršitelji pa so toliko bolj vidni. Ljudje so nanje pozornejši, hitreje jih prijavijo,« razlaga komandir Postaje prometne policije Celje Edi Baumkirher. V zadnjem času se je povečalo tudi število pisem, v katerih občani prijavljajo posameznike, ki divjajo v prometu. »Vidijo, da nekdo vozi pijan, brez vozniškega dovoljenja, je objesten in ogroža druge, ter ga prijavijo,« pojasni Baumkirher. Kljub dobrim učinkom specializirane enote pa se naš sogovornik zaveda, da je alkohol v prometu še vedno problem. »Nekateri vozniki, ki jih ustavimo, so vinjeni že zjutraj, gre predvsem za tiste, ki so odvisni od alkohola. Pri teh so koncentracije alkohola zelo visoke. Nevarni so tudi vozniki, ki pijejo priložnostno in takrat sedejo za volan. Toda ne glede na vse jih ustavimo, če je treba, tudi vsak dan, in jim vedno Predlani je 17 ljudi od 33 žrtev prometnih nesreč na Celjskem umrlo zaradi pijanih povzročiteljev, lani 7 od 14, letos 4 od desetih. znova zasežemo vozilo. Takšne nevarne voznike smo se odločili spraviti s cest,« je odločen Baumkirher. Ne le pijani, tudi »zadrogirani« vozniki Baumkirher izpostavlja, da je na cestah tudi veliko droge. Največ voznikov je pod vplivom marihuane, kokaina in ostalih prepovedanih drog. Čeprav policisti kaznujejo tudi te kršitelje, saj so usposobljeni za osnovno oceno voznika, ali je ta pod vplivom drog, bo morala država narediti še več, če bo želela s cest umakniti tudi narkomane. Ker v policiji varčujejo na vseh koncih, žal denarja za dobro opremo in naprave za zaznavanje drog pri voznikih še ni. So pa ravno celjski policisti tri mesece imeli v testni uporabi dve takšni napravi, a se je pri končni nabavi ustavilo. »To ni dobro,« meni Baumkirher, ki slovi po tem, da je v preteklih letih skupaj s kolegi Komandir Postaje prometne policije Celje Edi Baumkirher naredil ogromno pri izboljšanju prometne varnosti. Celjski prometniki se trudijo ozavestiti tudi mlade voznike, ki so na cesti ogroženi in nevarni za druge zaradi pomanjkanja izkušenj. »Veliko bomo še naredili s preventivo v šolah. Pohvalna so pred- V zadnjem letu naj bi tudi gostinci postali bolj pozorni pri točenju alkohola že pijanim voznikom, na kar so se pred časom požvižgali. Poleg policije je v nadzor in posamezne akcije vključena inšpekcija, ki je verjetno opravila svoje in gostince, ki ne spoštujejo zakona udarila po žepu. »Nekateri gostinci zdaj poskrbijo za prevoz gostov domov celo s kombiji,« razloži Baumkirher. vsem predavanja članov Društva paraplegikov JZ Štajerske po šolah. Treba je zajeti vso populacijo. Prometna vzgoja je nujna že od malih nog, v osnovni šoli, ko otrok sede na kolo, v najstniških letih, ko sede na motor, in v zgodnjih dvajsetih, ko začne voziti av- tomobil. Te prelomnice so pomembne,« pravi Baumkirher. Pri tem pogreša večji zgled staršev. »Ko pridemo pred vrtce, kamor starši pripeljejo otroke, še vedno opazimo, da otroci niso v otroških sedežih, da starši niso pripeti z varnostnim pasom. Nekateri starši kupijo otroku motor, čeprav ta še nima dovoljenja, ali pa ga ne spremljajo med vožnjo s kolesom,« še našteje nekaj hudih napak staršev. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Angleška Celjanka zgrožena cestnimi divjaki nad Magda Malone Mahne: »Celjani, zakaj vam je vseeno, da vas na cestah ogrožajo objestneži?« Čeprav se prometna varnost na Celjskem izboljšuje, se zdi, da še vedno zaostajamo za zahodnimi državami, kjer je samoumevno, da vozniki vozijo po pravilih, pri čemer jim še na misel ne pride, da bi za volan sedli mrtvo pijani. Še bolj do izraza pride kultura slovenskih voznikov v pogovoru s Slovenci, ki že dlje časa živijo v tujini in v Slovenijo prihajajo le na dopust. Ena takšnih je Magda Malone Mahne, ki je ob prihodu v Celje, sicer svoje rodno mesto, vedno ogorčena. »Slovenijo imam rada, ampak na cestah se počutim ogroženo. In vedno bolj me je strah teh divjakov,« nam razloži. Mahnetova že 45 let živi v Veliki Britaniji, nedaleč od Londona, nekdanja profesorica francoščine je danes že upokojena, zato se v Slove- nijo vrne večkrat. »Včasih, ko pridem domov, jočem, ko vidim, kaj se dogaja na cestah,« doda. Njena rojstna hiša stoji na Obrtni cesti v Tr-novljah. »In ta cesta je pravo dirkališče. V vsem tem času, ko prihajam sem trikrat letno, nisem na tej cesti opazila niti enega policista, ki bi meril hitrost ali kaznoval kakšnega voznika,« dodaja. In zanimivo je slišati mnenje nekoga, ki ni vsak dan del prometa pri nas, ki ima vpogled tudi v to, kako so stvari, ki so pri nas še, kot se radi izrazijo nekateri, »balkanske«, urejene drugje. »V Veliki Britaniji, kjer živim v dokaj prometnem mestu, skoraj nikoli ne opazim nekoga, ki bi med vožnjo telefoniral! Zadnjič sem na primer opazovala promet pri znanem hotelu na Mariborski cesti. Vsak drugi voznik Naša sogovornica je bila v preteklih tednih tudi na Mestni občini Celje in Policijski upravi Celje, saj je svoja opažanja morala nekomu izraziti, pravi. Toda kakšen občutek je dobila pri teh pogovorih? »Ne morem reči, da so mi dali neke vzpodbudne izjave. Na občini so mi dejali, da naj bi na Obrtni cesti uredili stacionarni merilnik hitrosti, na katerem vozniki lahko vidijo, s kakšno hitrostjo vozijo. Na policiji pa so mi dejali, da žal nimajo dovolj policistov in opreme, da bi lahko nadzorovali promet na vseh cestah, da pa bodo odslej bolj pozorni na promet v Trnovljah.« je imel v rokah mobilni telefon. Zakaj se policisti ne postavijo tja in ustavljajo? Veste, koliko kazni bi tem Saj ni res, a je. Mahnetova si takole pomaga pri vožnji s kolesom: »Res se počutim ogroženo. Pa sem kupila slovensko zastavo in jo imam pri sebi, če sem v prometu. Če že mene ne spoštujejo in me skoraj zrinejo s ceste, upam, da spoštujejo vsaj znak svoje dežele Življenjski partner Magde Malone Mahne je Nemec Kaspar Brandner, sicer doma iz Munchna. Tudi on ne skriva ogorčenja nad kulturo slovenskih voznikov: »V Nemčiji se ne more zgoditi, da bi nekdo, ki je vozil pijan, še imel vozniško dovoljenje. Povzročiteljem smrtnih prometnih nesreč se sodi hitro in učinkovito. Res pa je, da so v Nemčiji za to tudi posebna sodišča in se na sodne postopke ne čaka dolgo.« kršiteljem >nabili< v eni uri? Saj ne gre le za denar, ki bi ga s tem dobili v proračun, gre tudi za to, da bi to ljudi izučilo,« je ogorčena Mahnetova. A vendarle, saj tudi v Veliki Britaniji obstajajo kršitelji, ji odgovorimo. »Seveda so, jih pa, če gledate na število prebivalcev, ni toliko, kot jih je tukaj. Mislim, da so Slovenci preveč apatični, preveč jim je vseeno, kaj se dogaja na cestah,« nam odvrne. »V Veliki Britaniji ljudje takoj pokličejo policijo, če vidijo divjaka na cesti, in policija takoj tudi odreagira. Zgrožena je tudi nad tem, da se v Sloveniji (o čemer smo večkrat pisali) začenjajo sojenja povzročiteljem šele več let po cestnih tragedijah. »Saj to je katastrofa! Kakšno sporočilo je to ljudem? V Veliki Britaniji Mahnetova je kritična tudi do naših železniških in avtobusnih povezav. »Avtomobila ne vozim. Ker dobre avtobusne povezave od Trnovelj do Celja ni, grem kar s kolesom. Pa me nekajkrat med vožnjo vozniki avtomobilov skoraj potisnejo v jarek! Da o železniških povezavah ne govorim. Kako lahko država pričakuje boljšo prometno varnost, več javnega prometa, če pa tega ljudem ne ponudi?« se takšni postopki začnejo najkasneje šest mesecev po nesreči. Kršitelje je treba s kaznimi hitreje disciplinirati, le takrat dosežejo visoke kazni učinek. V Sloveniji pa je problem, ker nek kršitelj že vnaprej ve, da se bo kazni lahko izognil,« pojasni svoje videnje prometne situacije pri nas. Če je povratnik, torej ponovni kršitelj, ga je treba še huje kaznovati, ne pa mu izreči enake kazni, kot jo je dobil prvič, še doda. »To je tako kot v družini. Če starši niso dovolj strogi, predvsem pa dosledni, izgubijo spoštovanje svojih otrok,« navaja Celjanka. Težavo vidi še v slabem vzdrževanju cest, vendar tudi v Veliki Britaniji država ne investira veliko v njihovo obnovo, razloži. »Morali pa bi imeti več radarjev, ne le kakšnega tu in tam. Država Slovenija pri tem ne bi smela nikakor varčevati, če želi imeti varne ceste,« je jezna. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Popivanje s prijatelji privedlo do nesreče s smrtnim izidom Vinjenost na cesti ubila eno osebo, drugo priklenila na invalidski voziček Na celjskem okrožnem sodišču se je za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti pred štirimi leti, kjer je ena oseba izgubila življenje, druga pa je priklenjena na invalidski voziček, začelo sojenje Denisu Šumlaku, ki naj bi vozil pod vplivom alkohola. Še preden pa je tožilka Marinka Čakš obtožnico prebrala, je zagovornik obtoženega Šumlaka, odvetnik Rafael Mohorko, sodniku Marku Brišniku predložil, naj preveri, če spis sploh vsebuje odredbo policije za odvzem krvi. Mohorko je tudi povedal, da je bil obtoženec takrat v stanju nerazsodnosti in da je utrpel pretres možganov ter da ni bil zmožen podpisati obrazca o preizkusu vinjenosti. Zahteval je tudi izločitev sodnika Brišnika in predsedujočega senata, saj naj bi po njegovem mnenju šlo za pridobitev dokazov na nezakonit način. Tožilka Marinka Čakš je izločitvi nasprotovala, saj meni, da je bila kri pravilno odvzeta, kljub temu, da obtoženi zaradi poškodb ni bil zmožen podpisati listine. Po prebrani obtožnici je najprej pred sodnika stopil Šumlak. Povedal je, da je tistega usodnega dne prišel pozno iz službe, potem pa sta ga poklicala prijatelja, pokojni Elvis Plivac in Daniel Razgoršek, če lahko prideta, da opravi servis na avtu. Skupaj so se nato odpravili v bistro SMS v Arclinu, kjer so pili cviček, pretežno vsi trije enako količino. Po končanem popivanju so se skupaj odpeljali proti Hudinji. Šumlak se nesreče, ki se je zgodila 400 metrov pred njegovim domom, ne spomni, zbudil pa se je v bolnišnici. Pred sodnika je prvi kot priča stopil Daniel Razgoršek, ki je v avtu sedel zadaj desno, za pokojnim Elvisom Plivacom. Tudi Razgoršek se ničesar ne spomni, le to, da je pred ovinkom dejal Šumlaku, naj vozi bolj počasi. Po nesreči je slišal, kako so gasilci z žago rezali avto in ga potegnili iz njega, saj je bil ukleščen in ni čutil niti rok niti nog. Pričala sta tudi Nevenka Šumlak, sestra obtoženega, in njen izvenzakonski partner, ki sta opisala dogajanje, še preden so se skupaj odpeljali v bistro. Na naslednji obravnavi, ki bo 28. septembra, bosta zaslišana še policista Miran Žohar in Tomaž Benedejčič, ki sta na kraj dogodka prišla med prvimi. Sodnik ju bo zaslišal glede izvedbe preizkusa vinjenosti in odvzema krvi kot tudi glede ugotovitev, kje v vozilu so bili posamezniki. ANJA ŠROT Zdravko Šoba in Tomaž Starina zdaj še na Višjem sodišču v Celju Po osemnajstih letih še vedno ni konca _ Kar 18 let se že vleče sodni postopek zoper Tomaža Starino in Zdravka Šobo, ki sta bila sicer že obsojena zaradi napeljevanja k umoru (Starina, šest let zapora) in poskusa umora (Šoba, devet let zapora). Ti dve kazni so jim izrekli na celjskem okrožnem sodišču lani, višje sodišče pa se je zdaj odločilo, da bo z zaslišanjem prič dodatno preverilo nekatere podrobnosti in se nato odločilo za potrditev prvostopenjske kazni ali za spremembo. Prvič so ju obsodili že leta 2001, prav tako na visoke zaporne kazni, vendar je višje sodišče takrat sodbo razveljavilo in vse se je moralo začeti znova. Gre za dogodek oktobra 1993 v Radečah, ko naj bi Šoba streljal v Boruta Je-všenarja in Roberta Ribiča. Ribič je od takrat celo v invalidskem vozičku. Šobo naj bi k streljanju spodbujal Starina, v ozadju pa naj bi bili nerazčiščeni posli, menda povezani tudi z mamili. Na višjem sodišču so ta teden ponovno zaslišali tudi oba obtoženca, ki krivdo ves čas zavračata. Zaslišali so še dekle, ki je Starino leta 1993 dobro poznala, med kriminalistično preiskavo in sojenjem pa je svoje izjave tudi spreminjala, se je pa v času dogodka veliko družila z Starino. Pričal je tudi Ribič, ki je še enkrat potrdil, da je videl streljati Šobo. Pred senat višjih sodnikov je stopil tudi medicinski izvedenec dr. Petra Kadiša, ki je govoril o poškodbah, nastalih pri streljanju. Obravnava naj bi se nadaljevala v začetku oktobra. SŠol Foto: SHERPA Deset let ^ ■ v ■ po tragični v ■ ■ ■ v nesreči: nihče kriv! Kaznivo dejanje voznice viličarja celo zastaralo _ Junija 2001 smo poročali o eni bolj grozljivih tragičnih delovnih nesreč na Celjskem, v skladišču furnirnice podjetja Bohor v Šentjurju. Nesreča se je zgodila, ko se je viličar, s katerim je upravljala ena od delavk, prevrnil na njeno sodelavko in jo dobesedno pokopal pod seboj. Umrla je 30-letna Helena Zupanc iz Kostrivni-ce pri Šentjurju. Enajst let po tragediji je celjsko sodišče odločilo, da za nesrečo ni kriv nihče. »Delavke naj bi z jeklenimi trakovi privezovale palete luščenega furnirja, ki so jih pred tem stiskali z viličarjem. Stroj se je pri stiskanju prevrnil na bok, breme pa se je naslonilo na paleto in pod seboj stisnilo delavko,« so leta 2001 sporočili s celjske policije. Tragedija je takrat zaznamovala mlado družino, saj je bila Zupančeva mama treh deklic, ki so takrat štele komaj 11, 7 in 6 let. Kriminalisti naj bi nato ovadili vodjo furnirnice in tudi žensko, ki je viličar vozila, saj naj bi bila odgovorna za nesrečo. Toda kasneje so obtožbo proti njej umaknili, saj je kaznivo dejanje po vseh teh letih zastaralo. Vodja furnirnice pa za nesrečo ne bo odgovarjal, saj ga niso spoznali za krivega. V postopku so namreč ugotavljali predvsem način dela z viličarjem. Voznica naj bi trdila, da se viličar ni premikal. Toda kar trije izvedenci so menili, da se viličar ne bi smel prevrniti, če bi bil tovor na njem naložen pravilno in če bi viličar resnično miroval. Takšna nesreča bi se lahko zgodila le, če bi se stroj gibal. Zato je vprašanje, kako bi se končalo sojenje za voznico, če očitano kaznivo dejanje po desetih letih od nesreče ne bi zastaralo _ SŠol Foto: Arhiv NT Takole so usodnega 6. junija 2001 iz Bohorja odpeljali truplo nesrečne ženske. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO I PREJELI SMO V Zibiki spoštujemo živali Novi tednik je 9. 9. 2011 v rubriki Pritožna knjiga objavil pismo Šaljive ali žalostne igre g. Slavka Jeriča iz TD Izvir Rogaška Slatina. V članku g. Jerič obtožuje organizatorje in krajane Zibike, da smo na prireditvi Šaljive igre za pokal Zibike v igri kravja ruleta mučili in neprimerno ravnali s kravo. Vse navedbe so izmišljene in plod domišljije g. Jeriča in nas grobo žalijo. Članek sicer niti ni vreden odziva, a želimo sporočiti bralcem, ki še na naši tradicionalni prireditvi niso bili, da organizatorji in krajani Zibike nismo takšni, kot navaja g. Jerič. Kravjo ruleto prirejamo že deset let in nikoli se še ni noben obiskovalec pritoževal nad ravnanjem s kravo v omenjeni igri. Kot tudi v preteklih letih smo tudi letos ravnali z živaljo spoštljivo in etično. Kravo vsako leto navajamo na množico gledalcev, luči in ustrezen hrup, ki je pač tukaj neizogiben. Pripeljemo jo z ustrezno prikolico za prevoz živih živali. Za privajanje na okolje imamo na voljo 15 minut in šele ko se krava navadi in umiri, se igra začne. Med igro na poligon ne vstopi nobena oseba - niti organizator niti obiskovalec. G. Jerič smatra kot žalitev dejanje organizatorja, ki je opozoril gospo iz TD Izvir, ki se je preveč približala živali. Šele ko se krava podela, vstopi na poligon organizator in kravo odpelje. Nobena krava v vseh teh letih zaradi igre ni bila poškodovana niti vznemirjena. Krava ima vsako leto na rogovih navezano vrv, nikoli pa nismo in ne bomo iz krave delali klovna in je krasili s cvetjem, kot je pričakoval g. Jerič. Organizator prevzema nase vso odgovornost v zvezi z ravnanjem s kravo. To so dejstva, ki jih lahko preverite pri obiskovalcih naše prireditve. G. Jerič nas je v prispevku obvestil, da je podal prijavo v zvezi z ravnanjem z živaljo na Vurs. Če misli, da se tega bojimo, se moti. Razpolagamo z vso dokumentacijo o sledljivosti goveje živine in ustrezna inšpekcija lahko ugotovi, kakšno je bilo ravnanje z živalmi. Omenjenega gospoda, ki je z lažmi in blatenjem naše prireditve iz sebe naredil klovna, sicer ne poznamo, vendar lahko sklepamo, da gre za nevoščljivost in zavist, saj on in njegovo društvo pač nista sposobna organizirati tako uspešne prireditve, kot jo pripravimo mi. Zasledili pa smo ime Slavko Jerič v lokalnem časopisu. Večkrat namreč objavlja svoja opažanja in - po njegovem - nepravilnosti, ki jih zasledi (psi na povodcih, dežurna zdravstvena služba). Vedno smo sumili, da so njegove navedbe pretirane, po tem objavljenem članku pa vemo, da preprosto laže. V svoji nemoči, da bi naredil kaj dobrega in uspešnega, se zateka k pi- MDDRI TELEFON Odlaganje plenic in čiščenje embalaže Čeprav je ločevanje odpadkov že vsakodnevno opravilo, nekatere podrobnosti še vedno niso povsem jasne. Bralka je tako zastavila vprašanje, ali lahko plenice, na katerih piše, da so 100-odstotno razgradljive, odloži med bio odpadke. Druga pa sprašuje, kaj pomeni poziv Simbia, da naj bi embalažo pred odlaganjem očistili. Ali je treba umiti vsak jogurtov lonček? Helena Kojnik, predstavnica za odnose z javnostmi v celjskem podjetju Simbio, odgovarja: »Plenic oz. iztrebkov ljudi (ali živali) ne kompostiramo, zato je plenice, četudi so biorazgradljive, treba odlagati med mešane komunalne odpadke (zelen zabojnik). Z opozorilom o čiščenju embalaže pa želimo opozoriti občane, da bodo odpadno embalažo sortirali ljudje ročno za tekočim trakom in da ostanki tekočin ali hrane v embalaži povzročajo neprijeten vonj. Navsezadnje gre embalaža v predelavo, zato je pomembno, da je temeljito izpraznjena (čista).« TC Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. sanju laži po načelu: če ne zmorem sam, tudi drugi ne bodo želi uspeha. Na prireditvi sta bila prisotna tudi novinarja g. Strniša (Rogaške novice) in g. Kovačevič (kozjansko.info), ki sta dogodek dokumentirala. Fotografije s prireditve (tudi krave) je možno dobiti v omenjenih uredništvih oziroma na spletu. Tudi tako je možno oceniti, kako ravnamo s kravo v Zibiki. Pozivamo uredništva časopisov, da g. Jeriču preprosto prepovejo objavljanje člankov ali da se pred njegovimi objavami prepričajo o verodostojnosti njegovega pisanja. Člane TD Izvir Rogaška Slatina pozivamo, da javno obsodijo pisanje g. Jeriča. Predlagamo tudi, da njegovo ravnanje obravnava disciplinska komisija tega društva in ustrezno ukrepa. Laž in nevoščljivost nista načeli, ki bi bili naše vodilo. Mi želimo sodelovanja in prijateljske vezi, saj bomo skupaj dosegli več. Vse ljubitelje živali in inšpekcijo Vursa vabimo, da se naše prireditve udeležijo drugo leto 26. avgusta, ko bomo ponovno organizirali kravjo ruleto. Tako se boste lahko sami prepričali o našem ravnanju z živalmi. MARKO KETIŠ, član organizacijskega odbora in predsednik KS Zibika P PRITOŽNA KNJIGA Je pes zanemarjen ali ne? Iz društva za zaščito in pomoč živalim Animal Angels smo v petek podali pisno prijavo na Vurs in prijavo preko telefona, ker smo bili obveščeni o sumu zanemarjanja živali, ker naj skrbnik ne bi veterinarsko oskrbel svojega psa. Obveščeni smo bili, da na naslovu Spodnje Stranice 17, 3206 Stranice, biva psiček, ki naj bi imel velik kr- vaveč izrastek na čelu. Ker sami nismo mogli takoj isti dan preveriti, ali je zadeva nujna, smo takoj obvestili Vurs, kjer pa so nam odkrito povedali, da ne verjamejo, da bo to kdo preveril še isti dan, ker je petek. Zato smo odšli sami na teren, naši dve članici sta se ustavili ob cesti in ugotovili, da je psiček v precej slabem stanju in da potrebuje veterinarsko pomoč. Takoj sta obvestili policijo in pristojne na Vursu, ki pa na kraj dogodka ne bi prišli, če jim ne bi zagrozili z mediji. Izjava članice V. K., ki je bila na terenu: »Kar nekajkrat sem klicala in ni bilo odziva. Policija iz Slovenski Konjic mi je zatrdila, da sta v službi le dva zaposlena in da imata nujno zadevo. Vztrajala sem in še vedno klicala, saj več kot uro ni bilo nikogar. Policist mi je nato rekel, da potrebuje pisno izjavo, da dobi patruljo iz Celja za pomoč, ker ne moreta iti samo dva na kraj dogodka. Gospa z Vursa si tudi sama ni upala na kraj dogodka, brez spremstva policije. Po več kot uri in pol smo se končno vsi dobili - seveda sem jim zagrozila z mediji, drugače jih očitno ne bi bilo! Skrbelo me je namreč za kužka, saj sem se bala, da se ga bo lastnik znebil v najkrajšem možnem času. Šli so na kraj dogodka. Z njimi nisem smela. Pred prihodom policije in inšpektorice sta naši članici s ceste fotografirali psička, skrbnik ju je videl in se zapodil proti njima, komaj sta mu ušli.« Inšpektorica je po ogledu dejala, da pes ni v življenjski nevarnosti, ima le bradavico na čelu, iz katere krvavi, ko se udari, ter da je normalno rejen. Na naš očitek, da ni imel ne vode in ne hrane, je odgovorila, da jo je imel nekje ob hiši in da nismo dobro videli. Na vprašanje, ali je cepljen in čipiran, je odgovorila, da ne ve, ker je bil doma samo oče, lastnik pa je sin, ki ga ni bilo v bližini in tega podatka ni pridobila. Dodala je Vabilo 70 do 80 odstotkov ljudi enkrat v življenju »uščipne v križu«. Kar tri četrtine ljudi v ortopedskih ambulantah išče pomoč zaradi bolečin v križu ali zaradi bolečin v nogi, ki izhajajo iz bolečin v križu. Bolečina v križu sama ni bolezen, je posledica različnih dejavnikov, od poškodb do staranja. Ta vrsta bolečine je bolezen modeme dobe, posledica nezdravega načina življenja * - premalo telesne dejavnosti in preveč sedenja. Bolečine lahko omilimo ali odstranimo tudi s preprostim zdravljenjem, samozdravljenjem in spremembo načina življenja. Vabimo vas, da se udeležite predavanja z naslovom ^ .. Koušapnevkrižu Kjdo z vami bodo farmacevti iz Celjskih lekarn, ^ predavala bo Marina Urbane, magiarm., spec. Kje in kdaj OoWmo se v kavami celjskega doma, v sredo, 21. septembra 2011 ob 11.00 uri. CELJSKE LEKARNE še, da to v tej zadevi sploh ni pomembno. Na naš očitek, da ima pes zanemarjeno in zavozlano dlako, je dodala, da je to normalno, ker se dolgodlaki psi ne pustijo vsi raz-česati. Opozorili smo jo, da uta ni v senci in ni izolirana, in odgovorila nam je, da ima pes dovolj dolgo verigo, da se umakne v senco. Vsi smo odšli, pes pa je še vedno tam, v enakem stanju, kot je bil pred prihodom inšpektorice in sprašujemo se, ali je res potreben primer Boršt, da pristojni ukrepajo. Hkrati pa jih pozivamo, da članom društev izdajo pooblastila, ker bomo lahko opravljali oglede namesto njih, da se ne bodo sklicevali vedno na to, da imajo preveč dela. Društvo Animal Angels HVALA Pomoč pri gašenju Prostovoljnim gasilskim društvom s Svetine, iz Štor, Laškega, Vrha nad Laškim in Rečice, ki ste se 2. septembra 2011 v tako velikem številu odzvali na klic na pomoč pri gašenju požara na gospodarskem poslopju v Požnici, se iskreno zahvaljujemo. Prav posebna zahvala velja tudi vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste nam nesebično, hitro in v tako velikem številu na pomoč priskočil s svojimi prispevki, z delom in stroji ob čiščenju ostankov požara. Hvala vsem in vsakemu posebej. Družina LAPORNIK NOVI TEDNIK MNENJA / PISMO IZ ^ 21 Vsi ljudje smo drugačni Kdor ni z nami je proti nam?! Strpnost je zelo širok pojem - veliko so o tem pisali številni humanisti, zadnje čase se vse več tudi pogovarjamo o njej. »In to je dobro,« pravi Mihaela Žveglič, ki po izkušnjah iz svojega poklicnega dela opozarja, da pogosto, ko govorimo o strpnosti, mislimo le na toleranco. »Tolerantni smo, ko samo dopuščamo, da nekdo drug, ki je drugačen od nas, živi poleg nas, a ga še ne sprejemamo. To še ne pomeni aktivne vloge strpnosti, tega, da ljudje kot del družbe sprejemamo raznolikost in jo tudi spoštujemo. S tem, ko nekoga toleriramo, ga namreč še ne sprejemamo.« Bolj aktiven pristop je zato ozaveščanje, da smo vsi ljudje drugačni, da sprejemamo raznolikosti. »Diskriminacija je zakonsko prepovedana, ampak ljudje vselej izhajamo iz osebnih okoliščin. Neka osebna okoliščina je tista, ob kateri se praviloma soočimo s tem, da smo diskriminirani. Šele takrat, ko se nam to zgodi, se pojava zavemo«,« pravi Mihaela Žveglič. Na papirju imamo v Sloveniji to lepo urejeno, v ustavi in področni zakonodaji. V resničnem življenju pa ni tako, kajne? Če ostanemo pri osebnih okoliščinah in se ustavimo samo pri spolu, se stvari sicer res zelo spreminjajo, a še vedno imamo v glavah stereotipne vzorce, ki so pogojeni s kulturo in tradicijo. Mihaela Žveglič, univ. dipl. zgodovinarka in filozofinja, v Zavodu za razvoj socialnih in zaposlitvenih programov Racio Social kot strokovna sodelavka od leta 2004 skrbi za izobraževalne projekte in pripravo novih programov, s katerimi kandidirajo na različnih razpisih. Sodelovala je v projektu Raznolikost je bogastvo družbe, trenutno sodeluje v projektu Svet v Sloveniji, Slovenija v svetu in se posveča področju dvigovanja pismenosti odraslih, katere pomemben del je tudi aktivno državljanstvo. Še vedno govorimo o moških in ženskih poklicih, čeprav je realnost drugačna. Razveseljivo je, da je tudi v vrtcih vse več vzgojiteljev moških. Prav tako se mnoge ženske dobro znajdejo tudi v tehničnih poklicih, ki so nekoč terjali veliko fizičnega moči. Razmere in pogoji se spreminjajo in spremembe postanejo dejstva, ki jih ne moremo več zanikati. V javnosti je trenutno zelo aktualna problematika družinskega zakonika, pri čemer se pozablja na pravice otrok, ki so v ospredju zakonika. Kako doseči, da bo ta pomemben pravni akt vendarle sprejet, a da bo to družba čim manj boleče občutila? Problem v naši družbi je, da sprejemanje ključnih odločitev vedno dobi politični prizvok. Gre za nabiranje političnih točk, zato bo vsaka stranka trdila svoje, redko kdo pa se zazre v resnične razmere. Pri družinskem zakoniku se je pri kritiki istospolnega starševstva pogostokrat vztrajalo zgolj pri trditvi, da nekaj takšnega ni naravno. Kaj pa je naravno? Lahko gremo do konca pri vztrajanju pri tej trditvi in potem trčimo tudi na enostarševske družine, ki jih že nekaj časa priznavamo. So potem tudi te nenaravne? Kakšna je potem prava pot, da se družba uči - nauči je menda preveč optimistično - strpnega sobivanja, sožitja različnosti? Morda je prava pot prav učenje in to nenehno učenje. Zavedati se moramo tega, da se celo življenje učimo, ko se soočamo z raznolikostjo. Slovenska družba je načeloma zelo zaprta družba, in to kljub temu, da smo znani kot narod, ki veliko potuje po svetu. Je pač tako, da življenje ni enoznačno: imamo statične stvari, ki jih poznamo, in dinamične, ki se spreminjajo. Dejstvo, ki se ga moramo na- učiti sprejeti, je, da se družba spreminja, ne glede na to, ali smo mi pripravljeni sprejemati te spremembe. V tem nenehnem spreminjanju je najbrž težko postavljati ostre ločnice, kaj je normalno in kaj drugačno? Družba odreja norme, a vsak človek je subjekt zase in z različnimi pogledi. Družbene spremembe tako vzpostavljajo nove normalnosti. Če je bilo včasih normalno, da je bil predvsem oče tisti, ki je domov prinašal denar, se v današnjih gospodarskih razmerah lahko zgodi, da je mama edina, ki nase prevzema stroške gospodinjstva. Hvala bogu, če družina novo nastalo situacijo sprejme in ne vztraja pri okopih preteklosti. Res pa je tudi, da ni vsaka sprememba tudi obrat na dobro. Treba je torej prepoznati, katere spremembe so pozitivne, in se jim prenehati upirati. Na dialog je treba gledati res kot na dialog, da vanj dve strani vstopata z različnimi mnenji in želita doseči kompromis. Različni mnenji ne pomenita grožnje, bistvo je v tem, da si osebi prisluhneta in da na koncu pride do kompromisa tako, da ne prevlada nobena stran. Najti je treba rešitev, ki je sprejemljiva za obe. Pri nas nihče ni pripravljen niti prisluhniti argumentom druge strani, kaj šele da bi razmislil o njih. Tudi država je iz nekoč nacionalne postala zdaj del globalnega sveta. V to realnost sodijo tudi tujci, kajne? Ljudje se morajo glede tega zamisliti. Imamo res v Sloveniji brezposelnost zato, ker nam delo »odžirajo« tujci? Kakšna dela opravljajo tujci? Zelo velikokrat takšna, ki jih sami nočemo. Pa tudi mi sami odhajamo v tujino in takrat smo mi tujci. Spomnimo se samo zdomstva in iskanja Novi tednik je medijski pokrovitelj projekta Pozdrav ptic miru, ki ga OŠ Lava izvaja že pet let. Stalnica projekta je moto: Sodeluj in spremeni! Letošnja izbrana tema pa je odmerjena vrednotam. Učenci celjskih osnovnih šol bodo o strpnosti, družini, pravičnosti, svobodi razmišljali v torkovi rubriki Otroški časopis. V mnenjskem kotičku petkove številke Novega tednika pa bomo mesec dni prav tako pisali o vrednotah, ki nam jih bodo odstirali odrasli - strokovnjaki, starši, razmišljujoči posamezniki - ki lahko suvereno, na podlagi znanja in izkušenj, spregovorijo o strpnosti, družini, pravičnosti, svobodi. Kajti prav vrednote so tisti temelj družbe, na katerem se sodelovanje med generacijami v duhu pogleda mladih in starejših zdi neizogibno. Uredništvo Novega tednika zaslužka v Nemčiji, kjer je delalo zelo veliko Slovencev. Z vstopom v EU so meje odprte, k nam prihajajo tudi ljudje, ki jim je Slovenija preprosto všeč z vsemi svojimi lepotami in ritmom življenja, tako da jo izberejo za dom. Večinoma pa so res ekonomski migranti, ki pri nas iščejo boljši zaslužek, preživetje za svoje družine. Teh je zelo veliko tudi iz nekdaj skupne domovine. Spomnimo se samo »nevidnih delavcev« in našega poniževalnega odnosa, ko so se jim dejansko kršile vse pravice, mi pa kot da jih ne vidimo, kot da se nas ne tiče. Kako torej presekati ta sklenjeni krog, kako in kdaj se je treba začeti učiti strpnosti? Prva stvar, ki se je moramo zavedati, je, da smo družba ljudje. Da mora spremembe sprejemati vsak človek. Primarna vzgoja v družini je zelo pomembna, velikokrat se zgodi, da je ta tako močna, da jo je potem težko nadgraditi. Tudi ko otrok vstopi v vrtec in šolo, so v njem lahko že vsidrani tako močni vzorci, za katere ni nujno da so dobri, da jih težko spreminja. A zanesljivo je učenje strpnosti potrebno in primerno v vrtcu, osnovni in srednji šoli. V našem zavodu razvijamo programe, ki so zasnovani na tem, da se otrok in mladostnik preizprašuje, spoznava samega sebe, sliši tudi druge stvari in širi svoja obzorja. In se da. Velikokrat se zgodi, da potem slišimo, morda pa tole moje prepričanje res ni dobro, bi ga bilo treba spremeniti. To je pri otrocih in mladostnikih vseeno lažje kot pri odraslih osebah. V delavnicah z njimi se mi zdi, da je preskok dosežen, če dosežemo reakcijo. Če niso apatični, če reagirajo na tisto, kar slišijo. Pa tudi če se razjezijo, če je reakcija v prvi fazi zelo negativna. Takrat se zamislijo in to je pozitiven rezultat. Kako te programe pripeljete med ljudi? Ko smo vstopali v osnovne šole, smo se dogovarjali, da bi bilo to v okviru izbirnih vsebin. Ponekod je to že preraslo v redne učne ure, največkrat pa nas povabijo tudi k razrednim uram, tako da so vpeti vsi otroci. Za odrasle pa organiziramo delavnice in ljudi preprosto povabimo, naj sodelujejo. A tu je krog že vnaprej na nek način omejen, saj je odziv prostovoljen. Odzovejo se ponavadi tisti, ki se problema (ne)strpnosti na nek način vsaj potiho že zavedajo. V letu 2008 je bilo tega kar precej, ko smo v sklopu projekta Raznolikost je bogastvo družbe, ki ga je podprla Evropa, izvajali delavnice za mladostnike in tudi dve poletni šoli. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA MEDELLIN Marx in Escobar Ideološko trenje socializma in kapitalizma se danes redkokje izraža tako koncentrirano kot ravno v Kolumbiji. Notranji nacionalni vojaški konflikt, ki ima močne mednarodne razsežnosti, traja že pol stoletja. Treba pa je poudariti, da se je splošna raven varnosti v državi v zadnjih letih le izboljšala. Revolucionarne oborožene sile Kolumbije, ki se razglašajo za marksistično-lenini-stično gverilo, so organizirane po večini Kolumbije, še posebej na jugu in vzhodu ter v obmejnih območjih petih sosednjih držav. Te države so - z izjemo Peruja - vse levo politično usmerjene in organizacije ne prepoznavajo kot teroristične kot to velja za Kolumbijo, ZDA in Evropsko unijo. Druga bratska združba je narodnoosvobodilna vojska, s katero nadzirajo več kot tretjino kolumbijskega ozemlja, saj jim geografija visokogorskih verig in džungle pri tem uspešno pomaga. Skupine po uradni različici delujejo od šestdesetih let prejšnjega stoletja, vendar zametki konflikta segajo v čas finančnega zloma konec dvajsetih. Takrat je vlada z očitnim simpatiziranjem z ZDA dala pobiti več tisoč delavcev - sindikalistov med stavko ameriške multinaci-onalke, ki je iz Kolumbije uvažala banane, kasneje pa so Američanom prodali tudi mnogo ozemlja. Odziv je bil formiranje gverilskih skupin in osvobajanje teh ozemelj, odgovor temu pa paramilitarne enote za boj proti gverili v sedemdesetih, kar je ves čas imelo politične povezave. Potem je tu še tretja stran, kolumbijska vlada (z naj- Piše: PAVLI PLATOVŠEK, mlajši, asistent mednarodnega sodelovanja na kolumbijski univerzi močnejšo vojsko Latinske Amerike) in zavezniki ZDA. Kar je skupno tako gverilcem in paramilitarcem, je to, da se svojih ciljev poslužujejo z nasiljem: poleg gverilskih (in klasičnih) spopadov ter nastavljanja zemeljskih min so ugrabitve in umori med najpogostejšimi metodami. Druga podobnost je glavni vir financiranja, ki je narko trgovina. Gverilci menda denar dobijo iz evropske ETE, predvsem pa preko zaveznika iz Venezuele in od tam posredno s Kube ter iz Rusije; na drugi strani pa paramilitarcem po ovinkih iz državne blagajne in ZDA, kjer je tako dobro zacvetel kokainski posel. »Šov« se tako še dolgo ne bo končal. Kolumbija danes? Bacrim oziroma kriminalne združbe so tretja generacija para-militarcev po zatonu Črnih orlov in zrušitvi prejšnjih Obrambnih sil Kolumbije, ki so bile leta 2006 demobilizirane pod predsedstvom Uribeja (kmalu zatem so na dan prišli dokumenti o sodelovanju vladajoče politike z njimi). Tako eni kot drugi, gverila in para-militarci, organizirano re-krutirajo svoje člane v svo- jih šolah za teroriste, med njimi so mnogi mladoletni ter prisilno vključeni. Boj za prevlado na trgu mamil in orožja se čuti tudi v obrobnih predelih Medellína, kjer je pomembno, komu pripadaš, in se ne moreš kar tako sprehajati po tujih teritorijih. V najstrožje varovanih zaporih v Medellínu je zaprtih tudi nekaj gverilskih poveljnikov, a jim še vedno uspeva voditi »revolucijo« in »biznis«. Daleč najslavnejši oziroma bolje rečeno zloglasen mafijec pa je bil seveda Pablo Escobar, šef kartela v Medellínu, ki je nadzoroval ves svetovni trg kokaina, v glavnem z ZDA. Escobar je postal milijonar pred 22. letom, do 44. leta, ko so ga ubili, pa naj bi zaslužil več kot 25 bilijonov dolarjev (za vstop v politiko je ponudil odplačati državni dolg, ki je v osemdesetih znašal 10 bilijonov). Za mnoge, predvsem revne, je bil Pablo junak, saj je gradil vse od nogometnih igrišč in šol do bolnic in cerkva. Od njega so se učili terorističnih metod v para vojaških enotah. Pablova nekdanja ljubica je pred kratkim obtožila sodelovanja z njim tudi več vplivnih politikov s predsednikom Uribejem na čelu - in smo spet tam. Prihodnji petek bomo tudi uradno vstopili v koledarsko jesen. In za kakšno leto dni se bomo z zadnjim pismom iz Kolumbije poslovili od rubrike PISMO IZ. Vanjo smo letošnje poletje povabili mlade s širšega območja Celjskega, ki študirajo ali službujejo na tujem. O življenjskem utripu so nam pisali: Mišela Mavrič s Cipra, Polona Dolžan iz Velike Britanije, Peter Zupanc s Kitajske, Katja Plauštajner iz Luksemburga in Pavli Platovšek iz Kolumbije. 22 RADIO, Ki GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 17. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 18. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Vinko Sentočnik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 19. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Vinko Sentočnik, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) TOREK, 20. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) SREDA, 21. september Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) ČETRTEK, 22. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 23. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox) Z Vinkom Sentočnikom o gasilstvu Letos je minilo že 61 let, kar je prvič zakorakal v gasilski dom in se kot 7-letnik zapisal gasilstvu. V 50. letih prejšnjega stoletja so bila prostovoljna gasilska društva slabo opremljena, podmladek v društvih se je prva leta učil le korakanja in podobnih vaj, oprema in tehnika, kolikor so je društva imela, je bila preveč dragocena _ »Otroci takrat še prahu s cistern nismo smeli brisati,« je zato eden prvih spominov na gasilske začetke pri Vinku Sentočniku, predsedniku Gasilske zveze Celje. V Celju te dni praznujejo 140-letnico gasilstva v mestu, zato bo jubilej in delo gasilcev tudi v ospredju pogovora s sicer tudi ljubiteljskim gledališkim režiserjem in pred desetletji tudi strastnim pohodnikom in planincem. Znanca pred mikrofon bo v nedeljo ob 10.10 v studio Radia Celje povabila Ivana Stamejčič. Foto: GrupA (arhiv NT) Marljiva Andreja Voditeljica Andreja Petrovič je bila v minulih dveh tednih na celjskem radiu tako marljiva, da si zasluži še pozornost v časopisu. Poleg svojih rednih terminov je nadomeščala dopustnike, »vskočila« je tudi vsakokrat, ko je kdo od voditeljev sporočil, da iz takšnega ali drugačnega razloga ne more delati. Pa to še ni bilo vse, saj je opravljala svoje dolžnosti tudi pri drugih medijih ter vmes vodila še kakšno prireditev. In ob vsem tem bila vedno dobre volje. Foto: GrupA Minuli teden je Andreja Petrovič vodila tudi prireditev ob 60-letnici velenjske glasbene šole. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5 FT. CHRISTINA AGUILERA (3) 2. HEARTBREAK DOWN PINK (4) 3. POSTCARDS FROM A YOUNG MAN - MANIC STREET PREACHERS (3) 4. MAKE A MOVE - ROYAL TAILOR(1) 5. FREEDOM SUGABABES (4) 6. TWO LENKA (5) 7. UP IN THE SKY - 77 BOMBAY STREET (2) 8. ALL THAT YOU ARE - GOO GOO DOLLS (5) 9. BETTY - BROOKE FRASER (2) 10. RAGGAMUFFIN SELAH SUE (1) DOMAČA LESTVICA 1. ZMOREM - MAJA KEUC (2) 2. ENA PESEM - VLADO KRESLIN (5) 3. TRESE SE TRESE ROBERT JUKIČ 4. KRISTAVEC MATEJA STARIČ IN PROTOTIPI 5. PRIDEJO ČASI NEISHA 6. PLEŠEM S KRVAVIMI PODPLATI - RES NULLIUS 7. DELALA STVARI - CARPE DIEM (4) 8. SAMO TI - SARA KOBOLD (1) 9. SAMO MALO (REMIX) - MAG-NIFICO VS. GROOVYMAN (2) 10. ZAPLEŠI MALA - BOROOT, JASKO &ŽEVŽA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO SLAVE TO THE MUSIC JAMES MORRISON SPACE BOUND - EMINEM PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO ZVEZDE VEDO - JAN PLESTENJAK SLADKA KOT MED - MI2 Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. (3) (4) (6) (3) VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. KJE SO TISTI MLADI FANTJE MODRIJANI (6) 2. ZJUTRAJ RADA DOLGO SPIM - POLKA PUNCE (3) 3. RAD ŠEL BI ZA SREČO S TEBOJ VAGABUNDI (4) 4. SVET SE NAJ VRTI -SREDENŠEK SEKSTET (2) 5. SLOVENIJA SMO LJUDJE - ZAKA PA NE (1) PREDLOG ZA LESTVICO ČE SREČA TE KDAJ ZAPUSTI - ČAR SLOVENSKIH 5 PLUS 1. NAJLEPŠI CVET - IGOR IN ZLATI ZVOKI & ALFI NIPIČ (6) 2. KAKOR ROŽA V VETRU SAMA BISERI (3) 3. POJDI Z NJIM GADI (1) 4. NEKOČ NEKJE PRLEŠKI KVINTET (4) 5. MOJE PESMI SO SANJE -PETOVIA KVINTET (2) PREDLOG ZA LESTVICO TI SI NAJLEPŠA OD NAJLEPŠE ANS. SAŠO AVSENIK Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE INFORMACIJE I V Radi dobro jemo ... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... DOBROTE IZ PAPRIKE Podobno kot paradižnik je tudi paprika različnih barv in oblik, kar nam na primer olajša delo pri pripravi solat. Takoj dobimo bolj pisano jed, ki kar vabi lačne. Paprika je bogata z vitaminom C, pri čemer ga vsebuje več kot limone. Je koristno živilo za ožilje, dobro vpliva na sečila in prebavo. Iger deluje razkuževalno. Slednje je predvsem mogoče kaj hitro občutiti, če pojemo kakšno bolj pekočo papriko. Teh različnih vrst, navadne, polpekoče in pekoče, tudi ni pametno m^ati v kozarcih, kadar vlagamo papriko. Tako vloženo bodo potem jedli le tisti, ki prisegajo na bolj pikantno. Papriko lahko tudi posušimo in shranimo. Posušeno nato tuunočimo v vodo ali kar dodamo zelenjavni juhi. Če nas moti videz, jo na koncu preprosto odstranimo iz lonca. Posušeno papriko bi se dalo tudi zmleti, vendar takšno ponavadi kar kupimo. Ste kdaj opazili, da čez čas postane svetla, skoraj sivkasta? To naredita mletje slabših vrst paprike in premajhna uporaba^ v vsakem primeru pa je takšna mleta paprika neuporabna, saj ne da več pravega okusa. V oddaji Kuhajmo skupaj smo papriko spravili v kozarce. Pečeno papriko obložimo s kislo smetano, malo posolimo in postrežemo. Dober tek! AJVAR Sestavine: 2,5 kg dolge rdeče paprike, 2,5 dl olja, 1 dl kisa 20 dag gorčice, malo soli Priprava: Paprike umijemo, razpolovimo in dobro očistimo. Zložimo jih na pekače, pokrite s peki papirjem, in spečemo v pečici, ogreti na 200 do 220°C. Pečene so takrat, ko koža počrni. Lahko jih spečemo tudi zunaj, na žaru. Še vroče paprike damo v plastično posodo in dobro zapremo. Ohlajene olupimo in očiščene damo v sekljalnik. Zmeljemo jih v kašo, ki jo prelijemo v lonec za kuhanje. Dodamo olje in kuhamo približno 20 minut. Vmes mešamo, na koncu dodamo še kis, gorčico in posolimo po okusu. Še vroče polnimo v kozarce, ki jih dobro zapremo. Nato kozarčke pokrijemo z odejo in pustimo, da se ohladijo. PAPRIKA S SIROM Sestavine: 1 kg rdeče dolge paprike 15 dag sira [v kosu) česen v prahu sol, poper olje za zalivanje Priprava: Paprike pripravimo kot za ajvar, kar pomeni, da jih očistimo in spečemo. Ohlajene olupimo in narežemo na manjše kvadratke. Ker je olupljena paprika zelo nežna, se bo med rezanjem najbrž trgala kar sama, a to ni pomembno. Tudi sir narežemo na manjše kockice. Pripravimo majhne kozarce za vlaganje in vanje zlagamo po plasteh. Najprej na dno damo malo česna v prahu, dodamo malo narezane paprike, jih po okusu posolimo in popramo in ponovimo od začetka. Ko sestavine izmenjaje naložimo do vrha kozarčka, vsebino do vrha zalijemo z oljem [olivno ali katero belo). Malo potolčemo ob podlago in pri tem pazimo, da ne leti vse okrog, saj se želimo le rešiti mehurčkov, ki se naredijo v kozarčku. Dobro zapremo in shranimo. Tako pripravljeno papriko imamo lahko v hladilniku ali shrambi, saj je olje dober konzervans in ohrani živilo. Le v hladilniku se lahko zgodi, da se olje »strdi«, kar čisto enostavno popravimo tako, da kozarček vsaj kakšno uro pred serviranjem pustimo na sobni temperaturi. NL Kersova 4a, 3212 Vojnik Telefon 059017588 Faks: 059 017589 Email: gostilna.prikozolcu@t-2.net www.gostilna-prikozolcu.si Bohorč " ^ SJHWIA, MAUC^ Pttll, icoSiU, AU CARD, CETEMMG; Spff^|aiMBio narodla a ve^ akpiiťme Auibe Bohofi Míiíw DuSana Kvedra 44, 3930 Sentjw pri Celju, Tel,: 4-1-386 (0)3 74Ů U 30, Mobil«; ++386 (0)41 Ó66 7EŮ É s tradict/ú di/ek desětletí//%jt\ Malice 19. 9.-23.9.2011 L MESNI KANELONI, POMERI, TATARSKA, SOLATA 2. VAMPI, LEPINJA, PECIVO 2. PLESKAVICA V LEPINJI Z AJVARJEM, GORČICO IN ČEBULO, SOLATA TOR., 20. 9.2011 L PIŠČANČJA PRSA NA ŽARU, ZELENJAVNI RIŽ, SOLATA 2. PASUU S KLOBASO, LEPINJA, PECIVO 3. KMEČKA PICA SRE., 21.9.2Ôïr L PURANJI DUNAJSKI ZREZEK, PRAŽEN KROMPIR, HREN Z JABOLKI, SOLATA 2. ČEVAPČIČIV LEPINJI S KAJMAKOM IN ČEBULO, SOLATA 3. HRENOVKA V TESTU, OBLOGA, PEČEN KROMPIRČEK, SOLATA ČET., 22.9.2011_ L SV. KARE V NARAVNI OMAKI, PIRE, SOLATA 2. ŠPAGETI BOLONEZ, SOLATA 3. SOLATNI KROŽNIK S POPEČENIM PURANOM, LEPINJA PET., 23.9.2011 1. OCVRTI LIGNJI, POMERI, TRŽAŠKA OMAKA, SOLATA 2. KLASIČNA PICA Z JAJČKO 3. NJOKIKARBONARA, SOLATA Cena dostavljene malice z embalažo je 4,00€. včasih pa v naših najljubših lokalih... stopce 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si • Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja * Prostori in ponudbe za skupine Pavus INFORMACIJE I I I I . ■ I I I I...........I 11 I t I I I I H I I I I I I I............ I I r MO^ I 031 692 DUHOVNOZDRAVUBNJB S PONOVNO POVEZAVO, ANGELSJCf MAD/NGJiN WAS(/£nO OSEBNi RASTI Zdravljenje s ponovno poveiaw: íe Je telo bolno evs lokrienkoli nsiin, se i energijo ponovne povezave počasi povrne v prvotno stanje jiciravja. Sem prevodni k enaig ije in jo oddaja m skozi njlte v bcInFkovo relo. ULIJANA HOLY VffRTACNTK P0B0RSKA2, 3Û00 CELJE. TEL. ŠTEV. 040-2ÛS-211 MULEJ D^AH s.p- mulej.dej an@s iol Jiet jglOŠKOSIBOARSIVO nANC NMOMH^ -FVtliiMJUsatibiBiBMiwi piilř)i!jt,pBlaii({liifi!e(lijii)«!tekUiiioglBa .«hodnaliijáiafiumii iHlela<»dcHl«ll)|,il .WWW.kob-kpMlj.li 'PfíEKfUVAftJE VSEHVHSTKHtTIN *IZOLATOfíSTVO • STAVBNO KLEPARSTVO ' BREZPLAČEN 06LEO • TESARSTVO IN SVETOVANJE BROMSLAV ČANŽEK d.o.o. mm WnrefliiTW, KLPW PetavjE 19,3220 Stare W»- 03/Sr7-12-3 J fir*; CtM 1 -00-49 mabltti: 041/639-317 , KLïWïT» t-poita: bfonlsSavxanxk^r-Jjl Floiait« d.OvO, PE Vrtnarija TOPLAK Gorica 41, MM Cfllje CSMlOÍI 757S79 g I' poikrfaliitD u DHEDm V ni« alioUn la pMlmmtfa pnHtorsv; ^ * xjuwUt««' in vxdrženmjej ^^ > iM alur^dnlli »Étllm lu S kai-tico ^vBStobë do 7% popusta šmusTVO KRPIC^ MaríiHirskacestaafi 3000 Celje, Tel.: OSySÍ-l 3~29S ODPIRALNI ČASt p4n«i. ifiZTi k ^ H www.iiioskli.si STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK VSE ZA DOBRO SXREHOI ZlATATsm iAmEK awHJH Tajnšek - Kot9Šec ObiTiJ 3000 Ct^ oim trn ů*tií3*a^4 DELOVNI OAiavnlkl «d a.Co-1 s.w, sobota od sm-iZ.DO POGREBNA StUZBA PRIMOŽIČ PE VOJNIK 051 649 780 PE CEUE www.primozic.si .....I.....II 11 I I U [ I M I I I li H I II 11 I I N I I i 111 I n m II I 1 - Št.73-16.september2011 - 26 ZA AVTOMOBILISTE / MALI OGLASI NOVI TEDNIK Forester z izboljšanim dizlom Japonski Subaru je tovarna, ki si lahko lasti skoraj pionirsko vlogo pri uvajanju štirikolesnega pogona v osebne avtomobile. Tudi zgodovina uporabe oziroma uvajanja bokserskih motorjev je dolga in bogata. Njen proizvodni program je relativno skromen, to je, ob vsem drugem, tudi eden od razlogov za skromen tržni delež. Tako ali drugače, te dni je pri nas stekla prodaja nekoliko spremenjenega oziroma izboljšanega foresterja z 2,0-litrskim dizelskim motorjem. Do konca septembra bo avto na voljo po posebni promocijski ceni 29.900 evrov; sicer je vozilo na voljo za 32.390 evrov, bogateje opremljena izvedenka trend pa za 35.090 evrov. Pri omenjenem dizelskem agregatu so opravili nekatere spremembe, dodali nov 6-stopenjski menjalnik in tako v povprečju po Subaruje-vih trditvah porabo znižali na 5,9 litra (prej 6,3 litra). Nova oziroma nekoliko drugačna je tudi dvoobmočna samodejna klimatska naprava. Sicer Subaru forester pa računajo, da bodo letos na slovenskem trgu prodali nekako 70 foresterjev. JK www.novitednik.com Ročna avtopralnica & Bolirni center • ročno ciscenje • poliranje • zaSCita laka vozil (do 7 let) • kemično globinsko CiSCenJe naročila na tel: 031 344 388 DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto Mercedes M v novi podobi Nemški Mercedes Benz si gotovo lahko reče, da je njihov ML oziroma športni terenec M zadetek v polno. Tovarna sedaj predstavlja novi varianto tega vozila, tokrat tretjo generacijo. Navzven se zdi novi M oziroma ML precej podoben prejšnjemu, dobro je, da avto ni bistveno daljši oziroma višji ali morda širši. Novi M se vozi v razredu, v katerem je gneča precejšnja, glavni konkurenti pa so predvsem BMW X5, pa tudi Q7 (in morda tudi Q 5) ipd. Novi M bo poln nekaterih tehnoloških novosti, seveda pa niso zanemarili okoljske prijaznosti, kajti v motorni izvedenki 250 blueTec 4matic naj bi bila povprečna poraba goriva vsega šest litrov, povprečni izpust C02 pa 158 g/km. Sicer pa bo avto na začetku na voljo v treh motornih izvedenkah, kasneje se zanesljivo pridružijo še druge. Kot kaže sedaj, naj bi se novi M na trgih pojavil še pred koncem leta, v najcenejši varianti pa naj bi v Nemčiji stal skoraj 55 tisoč evrov. \li cííTús If\ driUS d.o.o. , storitve, trgovina in reklame Stopnik 30i, VRANSKO. ^0/810"-200 - najcenejše zimovanje počitniških vozil - odkup in prodaja počitniških vozil - računalniške storitve - LED oglaševanje v CE, MB in NM OGREVAJTE ali VOZITE do 20% CENEJE EKOLOŠKI - UČINKOVIT - GOSPODAREN Audi prenovil A5 Proti koncu leta bo tudi slovenskim kupcem na voljo nekoliko prenovljeni audi A5, ki ga poznamo v treh karoserij-skih izvedbah (sportback, kupe in kabriolet). Predvsem bodo drugačne luči, tako spredaj kot zadaj, motorji bodo imeli vsi neposreden vbrizg goriva, sistem start/stop, vsega skupaj pa bo naprodaj sedem motorjev (trije bencinski in štirje dizelski), trije različni menjalniki, mogoče pa bo izbirati tudi med pogonom le na prednji kolesni par oziroma quatrrom (4x4). Kot je to že običaj, bo seveda zelo dolg tudi seznam dodatne opreme. JK ^TERNET (^LEFONIJA (^LEVIZIJA paketi T U R N S E K 03 42 88 198 www.turnsek.si jnfo@turnsek.net MOTORNA VOZILA PRODAM AUDI A4, letnik 2003, karavan, črne barve, vsa oprema, zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 031 872-495.3502 OPEL corsa 1,2, letnik 2005, 64.000 km, 5 vrat, vsa oprema, prodam. Telefon 031 711-199. 3610 RABLJENO hidravlično stiskalnico za grozdje, 230 l, letnik 2000, malo rabljeno, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 041 841-716. 3652 VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 041 807-853. Š407 KIPER prikolico, 4 t, s poviški, prodamo. Telefon 031 278-786. Š 407 POSEST KUPIM PRODAM KARAMBOLIRAN ali dotrajan avtomobil kupim. Telefon 051 301-611. š 406 STROJI DOKONČAN bivalni vikend, s sadovnjakom, v okolici Planine pri Sevnici in zazidalno, komunalno urejeno parcelo, 1.000 m^, v okolici Vojnika, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 771-466. 3238 PRODAM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz, Tomo Vinkovič, kiper prikolico ter ostale priključke, lahko tudi v slabšem stanju, kupim. Telefon 031 678-130. p KOSILNICO Bucher 130 Mag motor, z obračalnikom, rotacijsko kosilnico Sip 135 roto, prodam. Telefon 041 945-957. 3578 TROSILEC hlevskega gnoja in traktorsko škropilnico, 200 l, prodam. Telefon 041 800-716. 3579 DVOBRAZDNI plug Batuje in manjši cir-kular za drva, z motorjem, prodam. Telefon 041 794-328. 3581 150 l hidravlično stiskalnico, zelo dobro ohranjeno, za 350 EUR in obračalnik Sip, prodam. Telefon 041 983-800. š 399 DARS d.d., prodaja enostanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem na naslovu Luče 119, Luče. Razpis javnega zbiranja ponudb za prodajo je objavljen na spletni strani www.dars.si in v razglasnem delu Uradnega lista RS, z dne 16. 9. 2011. Izhodiščna vrednost prodaje je 66.000 EUR. Dodatne informacije na naslovu nepremicnine@dars.si ali na tel. št. 01/300-99-20. Wilcom d.o.o. Bukovžiak 40, Teharje IZVAJAMO VSA ZEMELJSKA STROJNA DELA * razne izkope, urejanje okolice * utrjevanje cest dvorišč; tlakovanje * kiper prevoze in prevoze s kombiji * razne podboje pod icestami Iboje pod Ices 041-945-957 Pokliate, ne bomo vas razočarali! CENTER mesta Celja. Prodamo ali oddamo trgovski lokal, Miklošičeva - Stanetova ulica, velikost 61,40 m^, vhod z ulice, izložbena okna. Informacije (03) 4915060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m2, zemljišče 1929 m2, prodamo za 180.000 EUR. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Teharska cesta, Prodajalna, servis in skladišče + 4.484 m^ stavbnega zemljišča, prodamo za 490.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa, po dogovoru. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. noazHaHmi: aupaliiijwa-HapiKlHwiMO 37 33 37 SOBOTA, 24.9.2011 DAN ODPRTIH VRAT PRIPELJITE SVOJ AVTO NA BREZPLAČEN PREGLED 33 KONTROLNIH TOČK IN SI ZAGOTOVITE IZJEMNE POPUSTE RENAULT STORITEV LEVEČ PEKhi^ ^ TVW^N« / ftKSHEkWl (tfJHArarnuÎiiferadiiiorfjCftiJicàMw ^ CKUTV, FMM-CM», VmiAfpfe, Hofe^'^aMvif Cïutd. R.S.L. D.0.0. LEVEČ, LEVEČ 56 C, 3301 PETROVCE TEL.: 03 425 45 36, 03 425 45 41, WWW.RSL.SI ODPRTO OD PONEDEUKA DO PETKA od 08.00 do 17.00, SOBOTA od 08.00 do 12.00 n MALI OGLASI / INFORMACIJE ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 ^Mitja^dovčii.p;i£elje CELJE. Večjo hišo, mirna, sončna lega, vsi priključki, parcela 700 m^, garaža, delavnica, prodam za 159.999 EUR. V račun vzamemo stanovanje. Telefon 051 891-861. 3528 NA slovenski obali, Izola-Korje, prodam parcelo, možnost postavitve, bivalnega kontejnerja, kamp prikolice, itd. Parcela ima vodovod. Telefon 041 945-957. 3580 DRAMLJE. Prodam bivalni vikend, nedokončan ali zamenjam za nepremičnine. Telefon 041 368-771. 3637 ZAZIDLJIVO parcelo v Šentjanžu nad Što-rami prodam. Telefon 041 325-191. ^ ^ 3645 ODDAM HIŠE - NOVOGRADNJA Arciin pri Vojniku Na zanimivi lokadji, v Arciinu pri Vojniku, na obrobju Celja, v bližini avtoceste, se prodaja še 7 novogradenj, hiš, v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikoti 145 in 163m: neto bivalnih površin, s DriDadaiočimi zemliišči od 350 do 550m^. BISTRO v Celju oddam v najem. Telefon 041 720-579. 3303 CENTER mesta Celja. Oddamo lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta 10, velika izložbena okna, velikost 60,93 m^. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n V LAŠKEM, nasproti zdravilišča, oddamo delno opremljeno stanovanje in poslovne prostore. Telefon 051 345-452. p CELJE, Polule. Oddam dve pisarni, 15 in 20 m^. Telefon 040 385-022. 3542 STANOVANJE PRODAM Info: LŠ PROJEKT d.0.0., 041751 782,041 797206 www.ls-projekt.sl, lnfb@ls-projekt.sl 200 m od Šempetra, smer Polzela, Ločica ob Savinji, 600 m od avtoceste, prodam manjšo hišo, v celoti obnovljeno 2011, nova streha, okna, fasada, parketi, instalacija kopalnice in nova, nad-standardna oprema, prodam. Cena po dogovoru, v račun vzamem stanovanje. Telefon 031 493-944. 3675 á&k ZLATARNA KRAGOLNIK VZLATARNI KRAGOLNIK ^ ' V CITYCENTRU CELJE ^^ VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA. KRAGOD-NIEC&KRAGOLNIK d.o.a., Kettejeva 12, Celje V CELJU, na Otoku prodam enoinpolsobno stanovanje, ugodno. Telefon 041 877300. 3636 ENOSOBNO stanovanje, blok, pritličje, primerno za starejše in invalidne osebe, v Žalcu, bivalna površina 37 m', zunanji atrij 31 m', prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 576-923. 3651 DVOINPOLSOBNO stanovanje, leto izgradnje 1983, 59 m', na Opekarniški cesti na Hudinji v Celju, prodam za 76.000 EUR. Telefon 041 226-979. 3657 ODDAM CENTER mesta Celja. Prodamo pritlično stanovanje na Muzejskem trgu 8, primerno tudi za poslovno dejavnost, parkirišče zagotovljeno, velikost 116 m', ogrevanje na mestni plin, cena 119.000 EUR. Informacije (03) 4915060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Čopova ulica 17. Prodamo opremljeno enosobno stanovanje, velikost 39,55 m', cena 52.900 EUR. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n DVOINPOLSOBNO stanovanje, pritličje, Hudinja, Ulica frankolovskih žrtev 5 a, prodam ali oddam. Telefon 041 537959. 3557 SAVUDRIJA. Oddam novejši počitniški apartma za eno do štiri osebe, klima, TV, parkirni prostor, bližina plaže. Telefon 031 271-662. 3429 CENTER mesta Celje. Oddamo moderno stanovanje v Miklošičevi - Stanetovi ulici, velikost 70 m', opremljeno, klimatizirano, mesečna najemnina 350 EUR plus stroški, Vseljivo 2. 10. 2011. Informacije (03) 491-5060; 051 305432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n V LAŠKEM blizu dvorane Tri lilije oddamo od 1. 10. 2001 naprej opremljeno eno-sobno stanovanje. Telefon 734-7699, po 14. uri. L 285 STANOVANJE v Celju, na Lavi, Pucova ulica, 32 m', novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351-676. p ENO ali dvosobno stanovanje oddam dvema osebama v hiši v Kasazah pri Petrovčah. Zaželene so ženske osebe do 50 let, vajene hišnih del in del na vrtu. Telefon 041 961-882. 3537 DVE opremljeni garsonjeri, v Celju, na lepi legi, oddam. Telefon 030 265-584, kličite od 19. 9. naprej. 3603 GARSONJERO v Celju, Lava, opremljeno, vseljivo, s kletjo, oddam. Telefon 040 788-422. 3592 V CELJU na Lavi oddam v najem dvosobno, delno opremljeno stanovanje. Telefon 031 768-711. 3616 OPREMLJENO stanovanje, vseljivo takoj, oddam v najem za nedoločen čas. Telefon 051 329-450. 3613 STANOVANJE, trisobno, Celje, Nova vas, 72 m', letnik 1975, delno adaptirano 2011, neopremljeno, vselitev takoj, najemnina 400 EUR/mesec, varščina 3-mesečne najemnine, oddam. Telefon 031 337-315. 3664 V CELJU je z delovanjem pričela ODVETNIŠKA PISARNA - ODVETNIŠKA DRUŽBA MARZIDOVŠEK in RAMOR o.p., d.o.o. Strankam nudimo pravno svetovanje in zastopamo pravne in fizične osebe pred vsemi sodišči in drugimi državnimi organi v Republiki Sloveniji. Sestavljamo listine in zastopamo stranke pri zavarovalnicah in v njihovih pravnih razmerjih iz vseh pravnih področij. Izvajamo pravno pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči. Pisarna se nahaja na naslovu Cankarjeva ulica 6, Celje. Uradne ure za stranke: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure ter izven uradnih ur po predhodnem dogovoru. Kontakti: Telefon: 03 492 31 22, telefaks: 03 492 31 23 GSM: 041 799 660, 041 708 930, e-pošta: andim1@siol.net, ramor.tomaz@siol.net GARAŽE ODDAM GARAŽO v Celju oddam v najem. Telefon 051 210-405. p PRODAM PRODAM Finančni lizing ATKA vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.0.0. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 BUzfyiavdo dùbre^cuaÀttomobUcu POSTELJO, 140 ^ 200, komplet z jogijem Dormeo, TV led/lce, ekran 82, lg, še v garanciji, prodam. Telefon 031 874485. 3588 DNEVNO sobo, 260 - 315, s kotnim barom, dobro ohranjeno, italijanski stil, za 480 EUR in predsobo, regale, prodam za 80 EUR. Telefon 031 612-828. 3621 ŽIVALI MLADE zajce, velika pasma, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 377-791, Stanka. 3591 PRAŠIČE od 20 do 300 kg in odstavljene plemenske svinje, možna dostava in zakol, prodam. Telefon 031 506-383. Š 393 (T. Do36nesecwiiao»oriOD,|iolnjniie _lEPI PE CEUE. Ul. XIV. dniiije 14. 03/4257000 PE MARIBOR, Parltaanska M, 02/2341000 PE MURSKA SOROTIl, Staneta Roiniana 16.02/521.3000 BONAFINPLUSd.o.o. Slovenska 27,1000 lJuUJatu NESNICE grahaste, rjave, črne in bele ter težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic, petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763-800. p JARKICE na začetku nesnosti, rjave, grahaste in črne, težke ter enoletne kokoši prodajamo na farmi Roje vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne ter bele piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 3462 TELICO sivo rjave mlečne pasme, brejo že 8 mesecev, prodam. Telefon 031 265276. 3559 PRAŠIČE od 40 do 70 kg, prodam. Telefon 031 544-653. Š 385 PRAŠIČE, težke 30 kg, prodamo. Telefon 5488-158. 3585 PUJSKE, težke 35 kg, domača reja, prodam. Telefon 041 521-783. 3599 DVE kobili poni prodam, 700 EUR/ena. Telefon 031 616-154. 3604 BIKCE, črno bele, prodam. Telefon 031 506-383. š 393 BIKCA, starega 14 dni, prodam. Telefon 041 579-358. Š 389 PUJSE, težke od 20 do 150 kg, možnost tudi dostave, ugodno prodam. Telefon 041 655-528. š 390 BIKCA simentalca, starega 3 mesece, težkega 190 kg, prodam. Telefon 041 980-720. 3612 KRAVO simentalko, v 8. mesecu brejosti, 3. tele, prodam. Telefon 031 834-153. 3618 KOBILO z žrebičko, staro 5 let, žrebička je stara 6 mesecev, prodam ali menjam za govedo. Telefon (03) 5733-232, 031 745-548. L 291 KRAVO simentalko, navajeno paše, drugič brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041 661-743. š 396 KRAVO, brejo 6 mesecev, drugega teleta, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 384-807, 5794-287. š 395 PRAŠIČE, težke 120 kg, prodam. Telefon 031 284-586. 3641 BIKCA simentalca, starega 18 dni, prodam. Telefon 070 724-155. š 403 PRAŠIČE od 30 do 200 kg, možno očiščeni odojki in svinjske polovice, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. š 401 DVE telici simentalki, pašni, stari 5 mesecev, po 480 EUR/ena, prodam. Telefon 031 640-437. 3655 Mediafin d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana Celle: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obrolca - možnost odloga odplačevanja IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336 I Žnid8r'sd.n.o..UI. Vili Kraigherja 5. Maribor | TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 5414-326. 3654 KUPIM VSE vrste krav in telic za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223. š 261 KRAVE, telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 373 GOVEJO živino, nad 300 kg, neoštevilče-no, kupim. Telefon 5743-789. š 394 TELIČKO simentalko, 200 do 250 kg, kupim. Telefon 041 833-825. 3642 PRODAM VINO, belo, mešano, chardonnay in večjo količino belega grozdja, prodam. Telefon 031 572-314. 3 4 09 GROZDJE laški rizling, šipon, zeleni sil-vanec, modra frankinja in žametna črnina, možna je menjava za koruzo v zrnju, prodam. Telefon 041 793-834. 3459 VINO jurka, neškropljeno, odlična aroma, prodam. Telefon 070 818-005. š 378 GROZDJE: 500 kg belega, sorte kraljevina in šipon, 500 kg rdečega, sorte modra frankinja in žametna črnina, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 655527. 3447 GROZDJE: renski in laški rizling, mešano belo, sauvignon, chardonnay, modro frankinjo in žametno črnino, prodam. Vinograd se nahaja na lepi, sončni legi v šmarsko virštanjskem okolišu. Telefon 031 575-777. š 382 JASNOVIDKA HANA: 66 0 Cena: 1,04€/min 'S^ 28 MALI OGLASI / INFORMACIJE NOVI TEDNIK GROZDJE, cepljeno, mešanih sort, na sončni legi, v okolici Šmarja, ugodno prodam. Telefon (03) 5821-139, 041 264-336. 3515 NA Tinskem prodamo sortno belo in rdeče grozdje. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-535, 070 897-014. 3474 VEČJO količino žganja, sadjevec, prodam. Telefon 5722-525. 3540 GROZDJE, belo in rdeče, prodam. Telefon 041 834-904. 3548 BELO grozdje rumeni muškat in mešano prodam. Telefon 5792-345. Š 385 MEŠANO belo in rdeče grozdje in traminec prodamo. Možna menjava za visoko brejo telico, tudi dostava na dom. Telefon 5808-112, 031 836-175. š 387 GROZDJE šmarnico prodam. Telefon 041 564-671. 3584 GROZDJE na brajdi jurka in izabela, še nekaj belega cepljenega vina, 160 do 200 kg, prodam. Telefon 570-7802. 3602 BELO grozdje: laški rizling, renski rizling, sauvignon, prodam. Telefon 041 836745. Š 388 GROZDJE šmarnica in jurka prodam. Telefon 5743-695, 031 434-714. 3 6 0 6 JABOLKA za stiskanje ugodno prodam. Telefon 5741-850. 3607 ETïïim fliMm mstrolog njai ijasnovídnost IBIOTERAPIJE iilIHIM 0906430 I GROZDJE, belo in rdeče, iz virštanjskega okoliša, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p JABOLČNIK bobovec prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5701-351, 041 966-718. 3611 MEŠANO grozdje, na brajdi, okolica Laškega, prodam. Telefon 041 827-518. 3617 GROZDJE, belo, koprska izabela, po 0,40 EUR/l in belo mešano vino, po 0,70 EUR/l, prodam. Telefon 5452-932. 3593 GROZDJE, sortno, kakovostno, možno, da ga stisnete in odpeljete mošt, prodam. Telefon 041 733-265. 36i5 GROZDJE, belo, mešano, belo, rdeče, prodam. Telefon 041 531-655, (03) 5823-317. Š398 GROZDJE, belo in rdeče, okolica Dramelj, prodam. Telefon 041 223-798.36i9 GROZDJE, belo, sortno, prodam. Možnost dostave. Telefon 031 782-708. 3633 KORUZO za silažo, 2 ha, prodam. Telefon 041 783-270. 3629 BELO grozdje, sortno (rizling, šipon, pinot, muškat) ali mešano ter modro frankinjo in žametno črnino, prodam. Telefon (03) 5823-185 ali 031 805808. 3630 MEŠANO belo grozdje, 300 kg, ugodno prodamo. Telefon 041 250-773. Š 402 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold OSTALO PRODAM AVTO JURU ODKUP IN PRODAJA VOZIL RABLJENAVOZILA Z GARANCIJO AVT0JURIJd.o.o.DR0FENIK0VA16, 3230 ŠENTJUR 070/840^90; 03 749 26 50 Citroen C51^DI-EXCLUSIVE letnik: 2007, prev. km.: 189000, črna metalik barva Dodatna oprema: IlA^H . _ usnjeni sedeži, 2x avtomatska klima, 8x air bag, poLiaeunalnik, abs, esp, meglenke, pdc-patkirni senzorjl-K spredaj-i-zadaj, dežni senzor, naslon za loko, radio mp3... VOZILO IMAI.LETOGARANCUE PUÍILOTUDI NA POLOŽNia DO SIH TRGATEV, kakovostno grozdje, na območju sv. Roka nad Šmarjem, prodam. Telefon 5821-379, 041 219-709. 3644 GROZDJE, belo, laški rizling, pinot, 400 do 500 kg, prodam. Telefon (03) 5743054. 3656 OTAVO v kockah in slamo, s prevozom, prodam. Telefon 041 297-961. 3648 BELO grozdje ( »pevcano«) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 301-611. Š 406 V OKOLICI Šentvida prodam grozdje rumeno šmarnico, neškropljeno. Telefon 5794-213. š 405 KAKOVOSTNO grozdje: laški rizling, renski rizling, zeleni silvanec in mešano belo, prodam. Možna dostava. Telefon (03) 5823-290, 031 276-272. š 397 IZABELO in črno grozdje, v Žalcu, ugodno prodamo. Telefon (03) 710-3283, 031 561-042. 3494 GROZDJE, mešano, belo, rdeče, ugodno prodam. Telefon 051 358-296. 3662 KUPIM JABOLKA bobovec za stiskanje kupim. Telefon 041 515-164. 3586 H!TRO NAROČITE NOVI lEDNIK Dodatni tt pri plačilu naročnine vnaprej: Naročniki brespiacno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tedniira. Naročniid imajo tudi pravico do štirih brespiačnih maiih ogiasov, do ene čestitiie na Radiu Ceije ter do iiartice ugodnih naiiupov. POZOR> «"-i®