"proletarec" je delavski list za misleče čitatelje
PROLETAREC
Official Organ YuKo.lav Federation, S. P. - - danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
- - glasilo - -pros v e t n e matice j. s. z.
ST. — NO. 1535.
CHICAGO, ILL., 10. FEBRUARJA (Frbruary 10), 1937

Publi*Ke<i We«kly at 2301 S. Uwndale Ave. LETO—VOL. XXXII.
SOCIALNI PROBLEMI
VEČJE ŠTEVILO SODNIKOV NE BO REFORMIRALO SODNEGA SISTEMA ZEDINJENIH DRŽAV
Predsednik Roosevelt se je lotil težkega problema na napačnem koncu
Dodatek k ustavi edini izhod. — Sodniki v sedanji uredbi ne morejo biti liberalni
SPORU
a
JUSTICO
99
Governer, ki ni hotel uporabiti milice v korist
kompanije
Apel delavskih voditeljev za pomoč delavstvu v Španiji
Grozote na španskih bojiščih. - Brezbrižnost sveta nad pobijanjem žen in otrok. — Ali ni nikogar v Evropi, ki se bi zganil?
Natlednji »pel vsemu zavedne-mu delavstvu sveta »ta nalovila proilejra decembra z bojišča v Madridu prom:nentna delavska j« P etro Nenni, član ekie-kutive De'*vk- in soriftlitt.cne internacionale in Julius Deutv K, predsednik SocMitiŽM delavske športne internar jonale.
k?
Zarcdavina človeštva zazna* mu e mnojo dogodkov, prinesli luidstvom prozne nesreče. Toda le malokatera nesreča od vsega začetka člove-
g« je razdejala bombna raz- prenašajo usodo ki iV ena naj-strelba, ležijo mrtvi ali ranje- *rorovite»ših kar jih je še kdaj nt —- mož, žena in otroci. V čfov~?t"o videlo, resnici so srečni pni, katerih AU ie mogoče, da civilizira-/ivljenja so b i? n* m«-stu uni- ni svrt m'no Tlf»da na divia-oena, ker jim ni treba prona- n|V tefja barbarizma, ne da bi šati e-ornih bolečin ne o*tat? kaj »tor.I da se ustavi? pohabljenim vsi- ostalo živi je- . Ali j- mogoče, da ni n>kofrar "J** ^er *<> Jim bombe zdrobile med odgovornimi liu#fmi v Ev-'	™>P'» ki bT imel dovoli po?nma,
Predočite si mesto, zavito v di bi r-kel: DOVOLJ JE TE-popolno temo, da se zavaruje GA!
Ali jo m^g^č«*, da ljudje, ki
Korporacija General Motor* se je sa.tonj trudita, da bi primorala fo-'•merja Murphjrja uporabiti milico sa nasilni isgon "sedečih'
..	, . .... *. .	pred napadi iz zraka, mesto,
ske z?odov»n« je bila večja in	« • •	... .
, t ;	„ , . .	kl J« razsvetljeno le tu in tam
groznej.. kat ,e ne.rec., k, je	od groinih ž	m „
z,del. »pansko glavno tne.to katerem ,judje	}
Madrid.	..	.. . , T . .
t ia s svojimi bornimi culami.
Ali si morete predstavljati Kdor je že kdaj slišal ječanje
PREDSEDNIK Roosevelt bi si rad zagotovil veljavnost pn stav, katere predlaga kongresu v sprejem. Sedanje vrhovno sodišče devetih mož mu skoro vse razveljavi. V enai-stih zadevah, ki so prišle pred vrhovno sodišče, se je večina sodnikov devetkrat izrekla proti "new dealu". Nekatere postave, med njimi NRA, je proglasila v celoti neustavnim.
Roosevelt meni, da vse, kar je treba, je povečati številc vrhevnih sodnikov z devet na petnajst. Nova sodna mesta bi izpolnil s progresivci, ki bi podprli new deal in s tem pomagali pri reševanju socialnih in gospodarskih vprašanj, dočim jih sedanja večina ovira. Predsednik je že v svojem inavguracij-skem govoru izjavil, da potrebuje ta dežela sodnike, ki ne bodo sodili zgolj po mrtvih črkah, ampak v duhu razumevanja potreb in problemov sedanje dobe.
Večina sedanjih sodnikov je nad 70 let starih. Vsakdo izmed njih ima pravico ob tej starosti iti v pokoj in upravičen je do tolikšne penzije, kot znaša njegova plača. Ampak vztrajajo v službi, čeprav jim je predsednik Roosevelt namignil, da je
Cas, da napravijo prostor mlajšim jWistom Ce p. nočejo, naj so godniki k{ w odk|fav||,| v duhu tcd-mjosti in sociatnih po.	rax.tre.oa — «n ne-, ko so mor... neooorozene «jua.,
se jim imenuje v pomoč sest nov.h sodnikov, da ne bo vzelo 4reb N	a. i-	a J™"s	J?? srečni dom se namah znajde v morili brezmočne starčke, žen-
stavkarjev U vi, ki živite v svojih mirnih do- nesrečnih žen in srce pretresu-iijenih tovarn. Murphy se je od sačetka stavke prisadeval poravnati spor, movih - Z ozirom na
?oda magnati so bili trmasti. Sele prošli teden se mu je potrečilo pridobiti voditvo korporacije aa sestanek a John L. Lewisom, predsednikom unije premogarjev in C. I. O., kateri vodi in podpira stavko avtnih delavcev. Na sliki na levi je governer Frank Murphy in na desni John L. Lewis.
nih. Toda velika večina je konservativna in bo proti sprejemu
svojimi otroki. Naenkrat se za-
miciative za spremembo ustave, razen ako bi se predsednik	P."tr?»|iiv° ">p°tanje in
Roosevelt izrekel zanjo. Ampak on meni, da vse, kar je treba, brnCnje atro'ev' n*kar
svoje joče vzdihe nedolžnih otrok v lastno življenje — usodo pre- taki noči, ne bo tega nikdar b.valcev Madrida?	pozabil, dokler bo živel.
Predstavljajte si dom, v ka-j Z lastnimi očmi smo videli terem sedijo pri obedu starši s najgrozovitejše prizore kar jih človeške pravice in dostojnosti
more človek videti. V nekem niso prazne fraze! — povsem neoboroženem in ne- Dvignite se proti uničevanju
si želijo miru in živijo v miru, še nadalje brez vsakega odpora prenašajo to orgijo morilne grozote, ki ubija nedolžne in neoborožene ljudi!
Mi apeliramo na vse, ki imajo v sebi čut zavesti in pravičnosti! Apeliramo na vse one, ki čutijo kot ljudje, katerim
utrjenem mestu smo videli, ka-strahovita razstrelba — in ne- ko so morili neoborožene ljudi,
tedne in mesece, predno rešijo zadevo.
Slaba sugestija
Dasi ni Roosevelt glede vrhovnga sodišča predlagal niče-
Njegovo mnenje je, da je ustava dovolj liberalna in elastična. To, kar smatrajo sedanji sodniki za neustavno, bi liberalni sodniki proglasili, da je z ustavo v popolnem skladu. Morda, ampak v sedanji uredbi ni in ne bo liberalnih sodnikov! Kapitalisti sodnike kupijo, kajti take "investicije" so jim sco-
kupu razvalin. Pod pohištvom, ske in moške in otroke, kateri
nesrečnih ljudi v Madridu!
PIETRO NENNI in JULIUS DEUTSCH.
sar drastičnega, je bil v kapitalističnih krogih in v kapitalistič- krat povrnjene. Sodnik, ki je izdal drastično sodno prepoved nem tisku silno napadan. Pravijo, da hoče kontrolirati vrhov- proti stavkar jem pri General Motors, ima za okrog četrt milijona dolarjev delnic te korporacije. Ko se je to izvedelo, je dobila korporacija drugega sodnika, ki ni njen "delničar", toda izdal je proti stavkarjem prav tako drastično prepoved.
Socialisti se že dolgo prizadevajo, da bi kongres sprejel zakoniki bi sodnikom vzel moč izdajati ukaze stavkarjem in ščuvati nanje oboroženo oblast.
Zvišanje števila sodnikov ne bo koncem konca rešilo nobenega problema. Ako si hoče kongres cajamčiti veljavnost socialnih postav, mu ne preostaja drugega kot kar predlagajo ocia isti: sprejeti dodatek k ustavi, ki bi določal, da so socialne postave veljavne čim jih kongres sprejme, sodišča pa bi • nela dolžnost, da jih pomagajo uveljaviti.
H \AKKI BOJ IM.Ii: AVTMII DELAVCEV
no sodišče in si s tem dobiti diktatorsko moč.
r V resnici je Rooseveltov predlog zelo slab. Kajti kako on ve, da bodo sodniki, ki jih bi on imenoval, odločevali, kaj je ustavno in kaj ne po njegovi želji? Povečanje števila sodnikov ni nobeno jamstvo, da bodo novi člani vrhovnega sodišča ves čas "progresivni" in reševali probleme s širokega razumevanja socialnih potreb namesto v duhu mrtve črke v stari ameriški ustavi.
Število članov vrhovnega sodišča je bilo v zgodovini Zed. držav že sedemkrat menjano. Najmanjše število je bilo pet in največje deset. Ta menjanja so morda vplivala, da so bile nekatere razsodbe drugačne, kot pa bi bile pri prejšnjem številu sodnikov, toda v bistvu je vrhovno sodišče ostalo reakcionarno in poslovalo vseskozi s stal*šča varovanja privatnih intereso" in razveljavilo vsak zakon, ki bi utegnil koristiti splošni blar:*'-nji. Ko je bila sprejeta postava za odpravo otroškega dela v industriji, so jo kapitalisti t''ra'i pred vrhovno sodišče in to jo je njim na ljubo proglasilo neustavnim, kakor na primer tudi penzijc za železničarje in razne druge postave.
Za sprejem ustave
Baš radi tega, ker se na sodišča ni zanesti, je že pokojni socialistični vodja Morris Hillquit izdelal osnutek za SPREMEMBO ustave. Novi dodatek, kakor ga je izdelal Hil'quit. bi vzel vrhovnemu sodišču pravico razveljavljati zakone, ki se tičejo reguliranja delovnika, minimalnih mezd, pokojnin in vseh drugih postav socialnega značaja. Ko h'tro bi jo kongre? sprejel, bi postala veljavna in razveljaviti ali spremeniti bi jo smel edinole kongres.
Socialisti že leta in leta argumentirajo, da so ameriška sodišča ovira napredku in ovira socialni pravičnosti. Torej je treba spremeniti ustavo tako, da bo o veljavnosti postav sklepal kongres, ne pa sodniki, ki razveljavljajo zdaj to, zdaj ono določbo v postavi.
Boj unije avtnih delavčev proti mogočni korporaclji General Motors je bil od vsega početka eden najtežjih v zgodovini stavk ameriškega delavstva. Ves finančni Wall Street,
KOiMUNISTI V MEHIKI ZAHTEVAJO, DA TROCKI NEHA Z AKTIVNOSTMI
Meh ški komunist so si pr • hikn znst« p-ma v lig narod »v.
zadevali, da bi vlada prckl ca la svoj prvotni odlok, s katerim je Trockemu dovolila zavetišče v mehiški republiki Ker pa je vlada vztrajala. s > pretili s stavkami. Radi tega hujskania se je mehiška obla ' pobrigala, da Trockega dobr » zastraž; ;n ga varuie pred morebitnimi atentati. Vila. v ka teri živi, je stalno pod policijskim varstvom.
V mi-lih majo Sovjetsko Uni io. A!:o b; mehiška vlada ugo dila zahtevi, bo Troc kemu pre povedano tudi odgovarjati na napade, ki dežuiejo nanj, in s-bran ti pred obdolžitvami, ki so bile izrečene proti njemu na obravnavi v Moskvi.
Po zadnji obravnavi v Moskvi so mehiški komunisti propagando proti bivšemu vojnemu komisarju poostrili, od mehiške vlade pa zahtevajo, da
Kapitalisti proti spremembi
Kapitalisti so seveda absolutno proti taki spremembi. V mu prep(>ve "umešavanje" v kongresu je nekaj poslancev, ki so za tak dodatek k ustavi in mehiške zadeve in v zadeve tudi nekaj predlogov za sprejem dodatka je že bilo predlože- drugih dežel, s katerimi je Me-
Kazen radi struce kruha
Policaj Jacob Osenga v Midland Parku, N. J., je bil obtožen, da je ukradel štruco kruha. Izrekli so mu ukor in ga od pust'li iz službe. če bi pone-veril $50,000, ali $100,000, bi ga oprostili, kakor o proste druge graftarje.
čni in industrialni magnati, da Ampak governer je odgovoril, naj se s predstavniki unije ne da njegovi vojaki ne bodo iz-pogaja, če pa se temu ne bo ganjali stavkarjev, pač pa va-mogel ogniti, naj vztraja pr! rovali red in mir na ulicah v svoji izjavi, da unije ne bo pri- Flintu. Tedaj pa so kapitalisti-znal pod nobenim pogojem, čni agenti zavpili, da governer 2e ko je bilo doseženo prvo ne izpolnuje svoje dolžnosti,
kajti če ne more sodnikove zapovedi izvršiti šerif sam, bi mu moral governer dati vojaško
CS_ Polževa počasnost akcije za odpravo otroškega dela
končala z zmago
Velika mornarska stavka na obali Pacifika, ki je trajala nad tri mesece, se je končala s totalno zmago delavcev. Zavo-jevanih je bilo okrog 50 tisoč delavcev. Dobili so zvišanje mezde, izboljšanje delovnih pogojev in druge pravice, zraven enako reprezentacijo za izravnanje sporov z delodajalci.
premirje, so unijski krogi do-^nali. da Sloan ne bo držal obljube, kajti iziavil je. da se bo istočasno pogajal tudi z zastopnik' neunijskih delavcev - torei s sroj;m: fkompani1' I kinr) agont?. S^d^či stavkar-ii «o vsled te<*a ostali na svorVi mestih v tovarni.
Kompasi*e io r>o«lužila hoiu rrot: sfavkarirm m< <1 drobim rtare^a sredstva — s<» dne pr^ovedi -— ki io ^e '>da prof ni^m rta i prvo sodnik E.i vvard D B^ck Na srečo ie u nija izvedela, da ie on oden iz m^d največjih delničarjev t< Vorpor^cre. kar ie niegovi so-|dni nrop-)vedi vzelo vrodnont. T«-dn dobi! sc ;o dru<r sodni!«
kompanij > za take služab-jnike niso nič v stiski — Paul V. Gadolla. k> ie bdal povelje, da se mora aretirati vse sedpč^ stavkarie in petnajst unijskih odbornikov, ki vodijo stavko. Prepovedal je piketiranje in uniji ukazal, da ne sme storiti ki kontrolira ameriško indu- ničesar, kar bi oviralo obrat strijo, se je zavzel, da unija v pri General Motors. Šerif v tem slučaju ne sme zmagati Flintu — kompanijski človek pod notoenim pogojem. Pred- — Je bil takoj pripravljen iz- Wm. S. Knudsen za korporaci-sednika korporacije Edvvard vršiti sodnikovo povelje, pa se .io. Ta je dejal, da je General D. Sloana so urgirali vsi finan- je zbal stavkarjev, ki se mu ne Motors pripravljena priznati
bi umaknili zlepa; apeliral je i unijo avtnih delavcev (U. A. na governerja Murphyja, da W. A/) za zastopnico delavcev naj mu pošlje milico v pomoč. (Nadaljevanje na 3. strani.)
w -...........
ALFRED P. SLOAN .predsednik korporacije General Motors
HOMER MHKTIN
predsednik unije avtnih' delavcev
pomoč. Mesto tega je governer i z posloval, da sta prišla skupaj John L. Levvis za unijo in
K*	T	V • • •
nza v Nemčiji
Nemčiji manjka to zimo milijon ton žita. Se bolj pa ji manjka pameti.
Kako mogočen vpliv imajo kapitalisti v legislaturah, dokazuje zavlačevanje, s katerim hočejo zbornice preprečiti sprejem dodatka k ustavi, ki bi prepovedal upo«levanje o-trok v industriji. Kongres je enkrat tako ustavo že sprejel, a vrhovno sodiAče jo je proglasilo neustavnim. Novi dodatek pa bi kongresu dal to pravico. Inicitira) ga je pred dvanajstimi leti kongres in ga predložil posameznim državam v sprejem. Odobriti ga mora še deset držav, predno bo veljaven.
V državi Nevv York na pri-
mer ga je odobril samo senat, in to šele prošli teden, dočim zbornica poslancev predlog za sprejem tega amendmenta k ustavi zavlačuje z raznimi par-lamentarn imi triki in z zasliša-vanji pred posebno komisijo. Vzrok so interesi tistih delodajalcev, ki uposlujejo otroke, pa bi si radi ta privilegij izkoriščanja zrherom ohranili.
Kampanji za sprejem dodatka se je pridružil tudi nevv-yorški župan LaGuardia. Pravi, da legislature niso pri pd-beni stvari tako počasne, kot
baš pri tem amendmentu. Za svoje koristi pa se poslanci kaj hitro pobrigajo. Za dodatek, k ustavi, ki ima namen protek-tirati otroke pred izkoriščanjem, pa jih je vzelo celih dvanajst let, da je prišel na vrsto.
Ako bi bilo v zbornici vsa i par socialističnih poslancev, pa ne bi bilo tega zavlačevanja in poslanci bi morali pokazati barvo.
Nedvomno bi se zbornice s sprejetjem tega dodatka bolj žurile, če jih bi v to urgiralo
časopisje. Toda kapitalistični tisk je proti in poudarja najbolj argumente tistih, ki so nasprotnik i akcije za odpravo o-troškega dela. Med temi so razni katoliški višji svečeniki, nekateri "sociologi", delodajalci, ki uposlujejo otroke, plantažniki na jugu, posestniki velikih farm v Californiji in drugje, in načelno ves kapitalistični razred. Predsednik Roosevelt je že pred par leti apeliral na zakonodaje posameznih držav, da naj dodatek sprejmejo čimprej, toda je le; malo dosegel.	I
IIO M Ai\ "MESTO"
je ena izmed najznamenitejših povesti iz življenja ljudi v Sovjetski Uniji. Prevel ga je za "Proletarca" Tone Seli-škar, ki je danes priznan za enega izmed najboljših pesnikov in pisateljev. Roman "MESTO" slika življenje v Uniji sovjetskih socialističnih republik po revoluciji, dočim je dosedanja povest, "Železna reka", predstavljala trpljenje ljudi v dobi civilne vojne.
Povest "MESTO" je vredna, da je čitate vsi. Pričnite to v tej številki, in uverili se boste, da vam priporočamo iz Sovjetske Unije najlepšo povest, ki ste jo še kdaj čitali. Priobčna je na 3. strani.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaj« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Ztdinjenlh državah celo leto $3.00; za nol let: I. To; ia
četrt leta $1.00. Inoaematvu: za culo lato $3.jO; za pol lata $2.00..
Vai rokopisi in ogla*i iuu raju biti v na*»-m uratlu sajposavje do pondeljka popoldne za priobiMtev v številki tekočega ted»* t
proletarec
Published every Wednesday by the Y%igos'av Workmen*s Publishing Co , Inc.
EstafcMshed 190«.
Editor..................
Business Manager........
............. Frank Za i ta
........Charles Pogorelec.
VLOGA MILICE V FLINTU, MICH.
SURSCRIPTION KATKS; United Stat««: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00
Foreign Countries, One Vear $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
1301 S. Lawndale Ave.	CHICAGO. ILL.
T.l.pkon.i ROCKWELL 2864.
General Franco hvaležen Zed. državam
Predsednik Roosevelt zagovarja načelo nevtralnosti te dežele in pod njegovim pritiskom je kongres skoro brez vsake razprave sprejel resolucijo, ki prepoveduje dovažanje kakršnega koli vojnega materijala eni ali <lrugi sporni stranki v Španiji. Teoretično je to "nevtralnost". V praksi pa danes Zed. države pomagajo fašizmu v Španiji! To smo socialisti trdili že prej. To je nam danes — po sprejetju "nevtralnosti" — še toliko bolj očitno.
Dnevnik Chicago Daily Nevvs je zelo konservativen časopis/Njegov urednik in lastnik je bil v lanskem volilnem boju kandidat republikanske stranke za podpredsednika Zed. držav. A v«lic temu je ta urednik z ozirom na situacijo v Španiji bolj liberalen, kot so pa na primer naši "delavski borci", ki se r slovenskih klerikalnih listih tepejo zoper Španijo na strani fašistov.
Uredniški članek v Daily Nevvs pod naslovom "Hvaležnost generala Franca" se glasi:
"Vlada v Madridu obžaluje politiko naše nevtralnosti v Španiji. Kot postavno izvoljena in konstituirana vlada Španije, je po vseh mednarodnih pravilih upravičena kupovati municijo v inozemstvu. Ima zlato, da lahko Ka naročeno blago plačuje v gotovini, in ima ladje za prevažanje kupljenega blaga. Vzlic temu smo ji vzeli priliko kupovati municijo pri nas.
Naobratno pa je generalu Francu naša politika nevtralnosti jako všeč. On je upornik zoper ustavno vlado. Po mednarodnem zakonu bi dežele, ki so prijateljske Španiji, ne smele generalu Francu ničesar prodati. Dalje, on ima zelo malo denarja in nikakega kredita. Torej bi on ne mogel kupiti ničesar od nas, že zato ne, ker nima s čim plačati. Ampak on ne potrebuje naše municije, ker mu jo pošiljata Italija fn Nemčija.
Po sprejemu resolucije za ameriško nevtralnost v Španiji je dejal general Franco med drugim, da je predsedniku Roose-veltu jako hvaležen, ker se je izkazal za pravega gentlemena. Njegovo politiko nevtralnosti, ki prepoveduje dovažanje municije eni ali drugi sporni stranki v Španiji, je dejanje, za katerega mu bomo nacionalisti (fašisti) vedno hvaležni.
General Franco prejkone ne zapopade, da predsednik Roosevelt s'svojo resolucijo za nevtralnost ni mislil pomagati španskim rebelom v njihovi vojni proti španski vladi. A vzlic temu je učinek baš tak, da je pomagal generalu Francu in škodoval ustavni vladi.
Mar ni to dokaz, da je perfektno nevtralnost težje doseči, kot pa si nekateri naši zakonodajci domišljajo?"
Rev. Slaje se je že toliko o-pomogel od siti ah d po tisti nesreči na clevelnndsrki ulici, da je spet šel na fronto za španske ta i*te. V "Zarji", glasilu Slovenske ženske zveze, j« napisal toliko brdantoč in izlil to-1 ko sovraštva, da bi mu peš. en j love« k privo čil nekaj let p >-I kare v peklu. Amv>ak taki g >-spodje ne poznajo pokore, 2. i na tem svetu se jim dobro di, nt besa na drugam svetu pa
! drugim prodajajo.
*
I V Španiji ni bilo do civilne vojne razen stavkovnih bojev »nikakih drugih velikih nemi-| rov. Nekega jutra pa so socia-1 stični generali ukjvali arira tli, "halo, marš na plan, in mo-| rite duhovnike, posiljujte nune lin jih potem pobiite, pokoljit'i I vse znane katoliške lajike in cerkve ter samostane požg te." Tako bi bil >, če bi bilo to ro* kar trdijo "prečast ti".jjos^odr. iie V SlovenVk h klerikalnih li-istih. Zgodovinska re-nica ss-vt da je, da je prčel s klanj ?m ]general Franco, ki je v ta na-
bi abirali v skupin«. U. A. W. unija ja posla
la v Fiint, men privlekel iz španskega Maroka tisoče mohamedan-
KOMENTARJI
Kmalu po prvih izgredih v Flintu, Mi«h., ki so jih
povzročili kompanijiki ljudje z izlivanjem stavkarjav,	svoj avto ■ zvočnimi aparati, da bi culo unijske govor-
j« governer poslal tja državno milico c naročilom, da	rik« čimveč ljudi. Toda takoj ko so ja shud pričel, je
naj varuje "red in mir". "Sedeče" stavkarj« v tovarnah	prišla na lice mesta ni »h ca in staeUarje raagnala, dva
je pustila na miru, toda na ulicah jim ni pustila, da sa	govornika pa aretirala.
V NEDELJO 28. FEB, VPRIZ0RE WAUKEGANČANl V CHICAGU ŠA-L0IGR0 "GLAVNI DOBITEK"
skih M uro v in pa pustolovce v tujski legiji. Ti ljudje so poklali že nad sto tisoč Špancev D mm *	. , .	(nevštevši vojakov na fronti),
Keter Kokotovich bo go- in ti p;]klani Spanci so bili ve-
VOri! na *hodu V činoma ženske, starci in otroci. n . ,	Fašisti so porušili tudi velik
bridgeportu	(lel Madrida; tudi nekaj cer-
Bridgeport, O. — Rojake tu kva J> v razvalinah — zasluga in v okolici vabimo - na shod fašističnih bomb. Slaje o tem kluba št. 11 JSZ. ki se bo vršil ^ ničesar ne ve.
Katera dežela ima najboljšo demokracijo
Če poslušate Angleže, pravijo, da imajo oni najboljšo demokracijo. Madžari se ponašajo z najstarejšim parlamentom, fstotako Iceland.
Hitlerje v svojem zadnjem govoru svečano izjavil, da ima Nemčija najpopolnejšo demokracijo na svetu.
Na prošlem vsesovjetskem kongresu je bila za USSR sprejeta nova ustava, ki so jo govorniki označevali za najdemokra-tičnej&o v zgodovini.
Predsednik Roosevelt ob vsaki priliki naglaša, da so Zed. države vzor demokratične oblike vlade.
Za ljudovlado imamo že dolgo jako pravilno tolmačenje pomena te besede, ampak diktatorji in plirtokrati ne berejo besednjakov. Oni hočejo demokracijo, kakršna prija njihnemu osebnemu okusu in nagnjenju, pa če pravi pomen te besede še tako kršijo.	*
Koliko je ena milijarda?
Koliko je ena milijarda, ni lahko izračunati. To je vsota, ki jo je Rooseveltova administracija potrošila za oboroževanje v enem letu.
Predstavimo si eno milijardo srebrnih dolarjev. Ako bi najeli 21 let starega fanta, da jih presteje, in če jih bi naštel PO na minuto in bi delal 10 ur na dan 300 dni v letu. bi bil skoro 83 let star, predno bi preštel prvo milijardo. — Socialist Call.
Rusija nepremagljiva ob Pacifiku
Sovjetska Rusija je zadnji teden opozorila svet, da je njeno obrežjo ob Pacifiku nepremagljivo. "Vsaka tuja sila, ki se bi drznila napasti Rusijo s te strani, si bo razbila glavo in padla v morje," izjavljajo vladni organi. Seveda velja to svarilo v prvi vrsti Japoncem.
Neodvisnost
Sirija je postala v začetku septembra vsled "dobrohotnosti" Francije neodvisna. Neodvisna na enak način, kakor Poljska, Litvinska, Jugoslavija, Rumunija, Albanija, Grčija itd. Neodvisnosti ni, dokler ne postane ljudstvo gospodarsko neodvisno.
Ničesar ne more garantirati svetovnega miru bolj kakor socializem.
Chicago, IU. — Dramski odsek kluba št. 1 se je odločil povabiti igralski zbor Slovenskega narodnega doma v \\ auke-ganu v Chicago, da vprizori na priredbi našega kluba v nedeljo 28. februarja v dvorani S. N. P. J. znano Franc Lpaho-vo šaloigro v treh dejanjih "Glavni dobitek". V nji nastopa enajst oseb. Peter Bernik. ki je priredil seznam iger z o-pisi v prid Prosvetne matice, pravi o "Glavnem dobitku":
"To je zelo dobra igra in vzbuja mnogo smeha."
Omenjeni igraNk; zbor jo je vprizoril prošlo jesen v Wau-keganu, nato jo je ponovil v Milvvaukeeju —ii obakrat z velikim uspehonu Nedvomno hi svojo nalovro izvršil na Čikaški vprizoritvi enako dobro.
Ocenjevalec waukeganske predstave je pisal med drugim: "Igra ('Glavni dobitek') vsebuje mnogo zdravega humorja in pomen k i v nji se vežejo med starim konservativnim in novim 'modernim* svetom. Glavna točka pa je "denar, ki ga je na svetu silno veliko, poštenja pa prav malo, 4 kakor z žalostjo in gnjevom ugotovi v svoji vlogi branjev-ka Marjeta."
V	enem dejanju nastopi tudi pevski zbor s podoknico.
V	pokoj enega profesorja Br-varja bo igral Rudolf Skala. Kdor ga pozna, ve, da je to igralec, da malo tak h. Vlogo njegove žene ima Ro-zi Skala, njunega sina Branka bo igral John Kogovšek, njrgnvo nevesto Mimi Kirn, Koejančiča bo predstavljal Paul Peklay, vlogo njegove žene Agate ima Jennie Miller, bankirja Babica bo predstavljal Andrevv Možek, branjevko Marjeto naša stara znanka na odru Mary llrovatin, starega vojnega veterana Krištofa Frank Pezdir, služkinjo Ano bo predstavljala Loraine Miller, dijaka pa Fr. Pierce. Re/išer je Martin Judnich.
če bodo v tom ansamblu, ki je nastopil na prvima predstavama, zdaj kake spremembe, bo poročano.
A vd i jene i bo ugajal predvsem dober igralski zbor, kajti vloge je rež:s<»r Martin Judnc v "Glavnem dobitku" jako posrečeno razdelil.
Prihodn jo jesen bo naš dramski odsek vprizoril dobro dramo. Zdaj pa se bomo smejali
—	in smejali se bodo tudi tisti, ki so drugače čemerne nature. Nihče si ne bo mogel pomagati
—	pa če se bi še tako prizadeval, da r.e bi držal resno, ko bo poslušal profesorja, njegovo
ženo, branjevko Marjeto, Koc- \ n,:,loljo 21 • M>- <*> "'.'.'"'V l
društveni dvorani na Boyds-
jančičevo ženo Agato, bankirja Babiča, veterana Krištofa in druge.
Med dejanji bo par kratkih točk. V eni se bo predstavil ob-
V Nem I j i prestopajo kato-vi' u. Govornik bo Peter Koko-iličani trumoma v luteransk > tovich iz Chicaga. On je dober (cerkev. V Vatikanu so sklenili govornik, aktiven v JSZ in v uvesti preiskavo, da doženejo delavskem gibanju vobče že vzroke. Vzroki so znani i brez mnogo let in za delavskega preiskave. Ampak Vatikan jih
činstvu s kratkim nagovorom	bojevnika se je izvežbal v šoli I ne bo objavil,
ilaš novi pomožni upravnik Jo-	dunajskih socialistov. V tej de-1	„ •
seph Drasler.	.yklyx jnstalira stroje in njegova čudno, čudno! Pirčev-De-
Vstopnice so po 35c v pred-	kompanija ga pošilja po tembevčev žurnal se je pretvoril v
prodaji in po 40c pri blagajni,	p< slu iz kraja v kraj. Prosti militantnega bojevnika za uni-
Dobite j h pri članih in člani-	čas porabi Peter Kokotovich jo avtnih delavcev in za unije
cah kluba št. 1. v uradu "Pro-	za obiske k sodrugom in somi-»sploh. Ampak Lojze pravi, da
letarca" in pri raznih prijate-	šljenikom in za agitacijo. Do-
ljih kluba. Prebitek te prire-	bre govornike imamo tu malo-ditve je namenjen "Proletar- kdaj priliko čuti. Torej ne za-
cu", zato se nadejamo, da bo-	mudite te priložnosti!
do pri oglašanju za obilno ude-	^,ane kluba obve:lčam, da s0
ležbo pomagali VSI čitatelj: bo seja zaradi shoda prej pri-tega lista v Chicagu. Ciceru. čela. Utrgajte si tisto uro, kai-Bervvvnu, v \Vaukeganu in v drugih okoliških naselbinah.
Po predstavi bo plesna zabava v obeh dvoranah. V gornji bo igral John Kochevarjev orkester in tudi v spodnji bo-
ti živimo v resnih časih in smemo biti brebrižni.
ne
Naše kraje je influenca močno prizadela. Pravijo, da se je razširila tako zelo kot posledica povodnji. V enih hišah mo imeli prvovrstne muzikan- jmel| kar dva, tri in tudi več
te. — P. O.	bolnikov. — Joseph Snoy.
to ni nič čudnega, kajti "Ameriška Domovina" je najstarejši slovenski unijski list. To je kajpada iz trte izvita trd tev. ampak papir "vse prenese". Kar se tiče unij. je zanje slabo to, da t išče v n je roji raket ir-jev in gangsterjev, in se posebno pa, da se jim usiljujejo za glasila listi, ki so brez načel
iii brez značaja. Kšeft in opor-tunizem radi ksefta sla jim temeljni zakon.
a
Louis F, Spina k v Clevelandu je sklical v nedeljo 7. f«b. konferenco ttavkarjov, ki ho bili uposUni v tovarni Fishcr Body. To je d<>br >. Am-pak v slovenskem prevo lu, priobčen v "A. I>." z dne 3. feb.. poziva oklic na konferenco le-"di Pavijane". Ne delavce, ne stavkar-je, ampak govor je samo o "državljanih". Pa ne, da bi imel priite:i Amer čan L >jze svoje prste vmes? Vrjetno je,
ker sovraži "lujdzemce".
•
Kdo plačuje čas, ki ga porabi na radio p »stajah "Rev." Coughlin? Preje so mu pošiljali denar oboževalci, ki pa so <*i pri novemberskih volitvah pustili na cedilu. Sveti mož je bil \ ded neuspe no ?ti svoje politike docela poparjen in je delal, da ga ne bo več v radio. Z laj spet rohni — pravi, da na željo svojega pokojnega škofa. Njegov boj pa je posvečen "komunizmu", zoper katerega se enako vztrajno bore Hitler, Mussolini in Japonska. Tudi generala Franca lahka vštejemo zraven. Kaj pa, če smo bili mi ves čas v pravem? Trdili smo, da je Cou/hlin navaden agent kapitalizma, kateremu je prodal svojo sposobnost za demagoštvo. Govoril je "radikalno" zato, da je pomagal reakciji v oviranju zgraditve rtsnVne masne delavske stranke. Pomaga ji zdaj na drug način. Njegovi gospodarji so isti.
*
Ali so slovenski socialisti v Ameriki kdaj delavcem pomagali v stavkovnih bojih? Nikoli, pač pa jim je bila v izdatno pomeč naklonjenost svetovnega slovenskega dnevnika v "metropoli". "Proletarec" je fehtal zase, Lojze pa je skrbel, da je stavkarje v \Vest-moreland.u leta 1911 otel smrti vsled glada. Tisoče rojakov je rešil, da niso prišli predčasno pogreb ni ko m v roke. Zares dobra duša, ki gospodari svetovnemu slovenskemu dnevniku! Pa tudi zdaj pomaga. Komaj je malo pomignil tja dol v VVashington, pa se je Rooseveltova administracija takoj pobrigala, da ugodi želji dnevnika s šentklarske ul ce.
MLADA NEVESTA
Etbin Kristan pride v Cleveland!
Cleveland, O. — V nedeljo popoldne bo imela slovenska napredna javnost priliko, da po dolgem času zrvpet sliši znanega delavskega bojevnika Etbina Kristana, ko bo govoril na prireditvi Cankarjeve ustanove v SND.
Ni moj namen, da bi Kristana povzdigoval v oblake, kajti kaj podobnega mu ne bi .bilo ' ljubo. Sicer pa ne potrebuje on nikake reklame, vsaj ga naša javnost dobro pozna, obenem pa njegovo delo samo dovolj govori. Važno pa je. da omenim, da je on najbrže edini Slovenec v Zed. državah, ki je bil osebni prijatelj največjega slovenskega pisatelja, Ivana Cankarja. Ali to še ni vse! O njemu lahko res rečemo, da je tudi najboljši poznavalec Cankarjevih del. In sedaj, ko se v "metropoli" prerekamo radi Cankarja, sedaj bo prišel Kristan in »pregovoril . . .
Kaj bo govoril? . . . Ne vem — toda nič ne bo čudnega, Če bo iz častitljivega moža privrela tudi kakšna trpka beseda! Tudi naprednjaki imamo veliko grehov, tudi v nas lahko prileti pušica . . . *
Na tem mestu naj rečem Še to: Med ameriškimi Slovenci je zelo pvlo število oseb. ki se o njih lahko reče, da so izobražene, zato pa imamo več pe-dantov, po I ovčarski h inteli-gentov in nekai takih, ki imajo dobro izobrazbo, ali v njih je vse premalo idealov in življenje jih je vrglo na napačno
Na .liki je devetletna Eunice John.on r Sneedrillu, dri«*. Tennas.ee. ! f>ot'	l>a V °hicrn Hlkohola,
ki ae ja nrdnvno poročila t 22-letnim fantom. Zaradi te poroke je bilo po , ,n t«ko je med nami Veliko pO-7ed. državah mnofo tffraianja in precej orfanitacij je poslalo forernerju manjkanje sposobnih UČlteljeV omenjene države protest in sahtero, da naj le«islatura »prejme poftavo, ki 1 lil voditeljev. To Velja /lasti bo preporedala ienitbe otrok. Eunice pettuje det* »roje «e»tre.	j Ja Cleveland ! Med tem pa Živi
v samoti v G ran d Havenu mož, čigar globoka naobrazba bi lahko precej omilila krizo slovenske inteligence v Clevelandu. Ali ni že skrajni čas, da pride med nas rza stalno in ne samo za nekaj ur?
Dovolj o tem. Na koncu teh vrstic zaključujem z besedami, ki jih zadnje čase neprestano ponavljam: Napredni i element, pokaži v nedeljo popoldne, da si res napreden, pj-, kaži, da si še živ in dojemljiv za kulturo in izobrazbo, zasedi avditorij Narodnega doma na St. Clair Ave. do zadnjega sedeža in odločno odgovori o-nim, ki te vedno ponižujejo!
Milan Medvesek.
Tiskovni fond Proletarca
II. IZKAZ VVe.t Allis, Wis. — Frank c aii h k
:J0c.
Collinvvood, O. — Klub št. 41* JSZ
$5; Andy Božič $2 in Joe Maslo $1, skupaj $S.OO. (PosIhI Ant. Skapin.) Milwaukee. Wis. Jennie Ofoluk $1. Pueblo, Colo. Frank Boltczar $1. Martin« Ferry, O. Tony Kravanja. ker je po^al državljan Z. 1>. 75c.
Yale, Kan«, Po 25c: P. Kumer, M. Paj>ež, J. Pe^ar, Ana Hratkov h. A. Shular, .1. Shular, M. Ulepich. J. Kunstelj, J. Trat ar, A. Potočnik, I*r-| Čeme, .1. Breiovir, M. KruAič, .1. Strah. J. črepinA«4t, ime nečitljivo in L. Vene 15-, skupaj $4.1"». (Nihvali na s«>ji Kančke federacije SNPJ Anna Bratkovich.)
Chicago, III. ,)a<-ob Muha $1; John Skavich fiOc, skiipaj $1.60.
Cleveland, O. Mlndinski odsek ki i-bn U. 27 JSZ $10; Joe Polan? $L skupaj $11.00.
Elisabeth. N. J. Andrej Sprogar 25 r.
Waukefan, III. Neimenovan HOc. Girard, O. .T«»hn Ko«in 2.r»e. Skunaj v tem i?krr/u	0, prej-
šnji izkaz $14.37, skuhaj $43,47.
I

&
»■»♦♦♦■ti
VALERIJ AN IMI>M<X.YINYJ :
i
MESTO
Poslovenil
za
I« O M A \
Proletarca" TONE SELI&KAK
L1
....
PRVI DRL I.
KAKOR da ladji ni več kam pluti. Tako je tok Dnjepra zdajci obležal negibno kakor v nepričakovanem zalivu ves stisnjen od zeleno-rumenih predjesenskih bregov. Tedaj pa je ladja naglo zaokrenila in dolg, umirjen trak se je sprostil vse dlje in dlje do komaj vidnih brežin na obzorju.
Stepan je stal na krovu ob ograji. Nehote je potapljal pogled v daljavo, toda enakomerni klopot latiijmh kole«, ter zamolkla povelja kapitana ob krmilu so ga motila v premišljevanju. Tudi njegove misli so zastajale v nejasni dalji kamor se je prelivala reka prav tako, kakor da bi ono zamegleno obzorje hotelo postaviti mejnik njegovim željam. Počasi je zajel s pogledom blržnje bregove in se vznemiril; izza desnega ovinka je vzni-kla vas. ki jo je do zdaj zakrival pristan. Blesk vročega solnea je zastiral umazane stene belih hiš, tkal je črne ceste, ki so se gnale v polje in izginjale v sinji nedogled kakor reka. Bilo je prav tako. kakor da se ta nestajoča cesta, potem ko se je v brezmejni ravnini dotaknila neba, zopet vrača nazaj v vas po drugi prsteni strugi, tretja pa, ki se je skotalila k reki kakor da bi zajemala iz Dnjepra svežo vlago vode prav do vasi. Vas je spala v naročju solnčne bleščave in v tem njenem negibnem snu je ležala vsa skrivnost poživljajočih moči. Tu na obrežju je bila videti kakor umetnina, ki so jo izoblikovale zemlja, voda in nebo.
Stepanova domača vas. ki jo je zapustil, je tudi ležala na obrežju in tako je zdaj, ko se je nepričakovano srečal s to vasjo ob svoji poti pričel iskati ne da bi se prav zavedel sličnost obeh naselij. Radostno je dognal, da so te hiše prav takšne kakor v njegovi vasi in lahko bi stopil v katerokoli kakor da bi bil doma. Žalostno je gledal, kako se je izgubljala vas, kako se je z vsakim ladijskim sunkom vedno bolj odmikala in zdajci jo je umazan zastor dima povsem prikril njegovim očem. Morda je bila to poslednja vas, ki jo je videl pred mestom.
Začutil je v sebi nekakšno slabost, medlo vznemirjenje, bilo mu je, kakor da ne pušča v vseh teh vaseh le svoje prošlosti, temveč tudi vse svoje nade. Priprl je oči in se predal otožnosti.
Ko se je zravnal ob ograji, je zagledal poleg sebe Nadijko. Ni je slišal, ko se mu je približala in rezveselil se je je, čeprav je ni pozval. Mirno je vzel njeno roko v svojo dlan. Zdrznila se je. S povešeno glavo je gledala val, ki se je odbijal od ladijnega premca.
Oba sta bila iz iste vasi, pa si nista bila bližnja znanca. No da, vedel je, da živi to dekle, da hodi v šolo in da ne pohajkuje po ulicah. Nekajkrati jo je celo videl v prosvetnem krožku, kjer je bil knjižničar. Le-tu pa sta trčila skupaj kakor prvič v življenju. Sli-čna usoda ju je zbližala. Oba sta se vozila v isto mesto študirat, oba sta imela priporočilna pisma s seboj, a pred seboj povsem novo življenje. Skupaj sta koračila preko meje v neznano bodočnost.
Res je, da je bila Nadijka bolj oborožena za mesto, kakor je sama pravila; starši ji bodo pošiljali hrano — Stepan pa se je naslanjal le na štipendijo. Nadijka bo stanovala pri prijateljici, on pa je imel le priporočilno pismo za nekega poznanega trgovca. Nadijka je bila živahna, Stepan pa umirjen in okoren. Dobo svojega petindvajsetletnega življenja je preživel kot varovanec pri tujih ljudeh. Bil je hlapec, potem vstaš in konečno tajnik v pisarni zadruge zemljedelcev. Le v enem jo je prekašal: bil je nadarjen in se ni bal
izpitov. Tekom dneva na ladji ji je razlagal mnogo temnih strani družabnih vprašanj in Nadijka je vsa zaverovana vanj poslušala njegov prijeten glas. če se je le za trenotek oddaljila od njega, jo je že obšel dolgčas in se je znova zmedla od novih, v nji še nejasnih socialnih nazorov. Ko pa ji je začel razlagati, si je zaželela, da bi ji pripovedoval česa drugega: o sebi, o svojem življenju preden sta se spoznala. Zahvaljevala se mu je za nasvete in prepričevalno je dejala:
— O, prav gotovo boste dobili štipendijo. Vi ste nadarjeni.
Nasmehnil se je. Prijetno mu je bilo slišati pohvalo in vero v njegovo sposobnost, ki jo je izrekla ta deklica s sinjimi očmi. Zanj je bila Nadijka najlepša med vsemi ženskami na ladji. I)o'gi rokavi njene sive jopice so mu bili ljubši kakor gole roke drugih; nad njenim ovratnikom se je bleščal le ozek pramen kože, druge pa so predrzno ponujale pogledom ves hrbet in gole gričke svojih prsi. Njeni čevlji so bili zaokroženi, nosila je nizke pete in njena kolena niso gledala izpod krila. K nji ga je vabila njena preprostost, ki je bila tako zelo slična njegovemu notranjemu razpoloženju. Napram drugim ženskam je bil plah in preziren. čutil je. da ga niti ne opazijo, da ga prezirajo zaradi njegovega ubožnega suknjiča, rdečkaste čepice in pono-senih hlač.
Bil je visok, močno zgrajen in ožgan od solnea. Mlado, mehko dlako na obrazu si že ves teden ni obril, pa je bil videti zaraditega malce zanemarjen. Obrvi je imel goste, oči velike in sive, čelo mu je bilo široko, ustnice čutne. Temne lase je česal nazaj kakor mnogi kmetje, tako nekako kakor nekdaj pesniki.
Njegova roka je ležala na toplih Nadijki-nih prstih in zamišljeno je strmel v reko, na peščene bregove in samotno drevje ob vodi. Zdajci se je Nadijka zravnala, zakrilila je z rokami in vzkliknila:
—	Poglejte, Kijev!
Kijev! To veliko mesto, kamor se vozi študirat, mesto, kjer bo stopil v novo življenje! To je tisto novo, neznansko, v katero mora stopiti in uresničiti svoje ljube sanje! Je li mogoče, da so že tik pred Kijevem? Vznemirjeno je vprašal :
—	A kje je Levko?
Ozrla sta se in zagledala na krovu gručo kmetov, ki so si pripravljali ooed. Na razprostrtem kmečkem suknjiču je ležal pred njimi kruh, čebula in slanina. Študent Levko, njihov rojak..je sedel med njimi in se gostil. Za svojo rast je bil prekrepko zavaljen in debeličen, po svoji zunanji podobi pa bolj sličen idealnemu dušnemu pastirju, kakor pa resničnemu zemljedelcu, kar je zdaj hotel biti. Ded in praded sta mu bila kmeta in tudi on sam bi se lahko z vnemo posvetil temu stanu. Učil se je zelo marljivo in bil je strasten lovec. V onih dveh letih pomanjkanja in gladu v mestu si je zase izdelal povsem nov osnovni zakon za ohranitev življenja. Ne, kakor so za časa revolucije učili — kdor ne dela, naj ne je, ne, zase si je postavil tole kategorično pravilo: Kdor ne je — ta ne more delati! In živel je po tem geslu v vseh prilikah. Kmetje so ga radi gostili s svojim obedom on pa jim je zato pripovedoval zanimivosti o Marsu, o ameriškem gospodarstvu in o radiu, čudili so se mu, malo verjeli vsemu temu. na skrivaj so se posmehovali, vendar pa so bili radovedni in so ga izpraševali o vseh teh čudežih in o bogu.
S smehom na licu in pozibavajoč se na svojih kratkih nogah je pristopil Levko k obema mladima tovarišema. Smejati se in biti res dobre volje — tako je živel in s tem je gledal ves ostali svet. Ne revščina niti učenje nista mogla zatreti v njem te, pod tihimi vaškimi vrbami vznikle, dobročutnosti.
Stepan in Nadijka sta že zavezovala svoji culi. Se enkrat se bo parnik zaokrenil in ne-stalo bo peščenih gričkov ob reki. Na levi strani so se že pojavile sive sence mesta. Pred raztegnjenim pontonskim mostom je parnik zamolklo zatulil in ta nizek ter oster krik 'je v Stepanovem srcu Indno odjeknil. Kakor da bi za trenotek pozabil na svoje želje. Otožno je gledal v meglico bele pare nad piščaljo, ki je bruhala iz sebe poslednji pozdrav njegovi preteklosti. Ko je (žvižg utihnil, je nastala v njegovi duši mrtva tišina.
(Dalje prihodnjič.)
NEPRIJAZNI POLICAJI
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
Girard, O. — Malo je slo
venskih naselbin, ki bi bile ta- odzove tudi letos.
Pošljite svojcem v stari kraj Ameriški družinski koledar
OGLAŠAJTE
V
PROLETARCU
Gornja slik« je bila sneta pred tovarno C.<uillac Motor kompanije v hipu, ko je policaj udaril piketujočeg« stavkarja (n® desni). Moč se ja zalo prestrašil, kakor vidite na njegovem obrazu. Pa tudi ni šala, kadar policaj pokaže svojo avtoriteto s količkom po glavi in hrbtu. Policaji pač se niso bili nikoli prijatelji stavkarjev.
VOJNI POLOŽAJ V ŠPANIJI IN VMEŠAVANJE FAŠISTIČNIH SIL
Iz "Delavske .Mariboru z dne posnemamo sledeče
Politike" v ofenzivo in kljub mrazu <—12 1 januarja stopinj o in snegu napredovale proti jugu. Naše čete stoje sedaj okroglo 50 km sever-
Bivsi avstrijski vojni ministei in vodja republikanskitra Schut*-|no od Burgosa v bližini mesta bunda, sedaj brigad ni general v Apanski armadi, k. Julij lL'Utsrh, pist« v pismu prijatelju J. Hraun-thalu, soureilniku praikega "Socialdemokrata" v I^omlonu o položaju v Španiji tako-le;
"Prvi naval nacističnih generalov na legalno vlado se je razbil takorekoč ob golih prsih vladinih pristašev. V prvih mesecih meščanske vojne je bila tehnična premoč vsekakor na strani fašistov.
čim dalje pa je trajala vojna, tem bolj se je izboljševal položaj v korist republikanske vlade. Danes je po trudapol-nem. težkem delu organizacija republikanske armade žc toliko napredovala, da je skoro v vseh ozirih enakovredna vojski nacističnih generalov, v gotovem pogledu pa jo celo nadkriljuje. Med tem, ko se republikanska vojska hitro izpopolnjuje, moralna vrednost nacistične vojske z vsakim dnem bolj in bolj opada. Nacistični generali so svojim vojakom govorili, da gre le za navaden sprehod proti Madridu, ki bo v nekaj dneh, najkasneje v par tednih zaključen. Namesto tega traja boj sedaj že sedmi mesec — in še vedno ni mogoče reči, kdaj bo končan. Nacisti na ta razvoj duševno niso bili pripravljeni.
Tudi v strateškem oziru njihov položaj nikakor ni ugoden. Glavni napad fašistov je bil naperjen proti Madridu. Manj iz vojaških, kot pa iz političnih razlogov. Generali so pač domnevali, da bodo z zavzetjem glavnega mesta postali gospodarji vse dežele. Zato so proti vsem logičnim pravilom vojskovanja vrgli vse razpoložljive sile proti Madridu. Do vrat samega Madrida je še nekako šlo, tu pa so naleteli nacisti na nezlomljiv odpor vladine vojske. Tega odpora nacisti doslej niso mogli zlomiti in ga najbrž tudi v bodoče ne bodo mogli. Razen s pomočjo Italije in Nemčije.
Vojska nacističnih generalov je zašla pred Madridom v zagato, ker je prodrla predaleč naprej. Sedaj ni v stanu, niti da tvega odločilni naskok na mesto, niti se ne more umakniti brez težkih izgub. Poleg tega sta boka te armade nezavarovana. Ta položaj postane za Franca kaj lahko usode-poln.
V goratem predelu fronte severno od Madrida se vodi pozicij.ska vojna. Bil sem slu-
Victoria. Ofenziva se nadaljuje in ogroža glavne preskrbo-valne centre nacistične vojske.
Na jugu Španije se v zadnjih mesecih fronte v glavnem niso premaknile. Ker fašisti ne morejo prodreti, se maščujejo na ta način, da bombardirajo odprta mesta iz zraka. Ta bombardiranja so z vojaškega stališča posmatrano, popolnoma brezpomembna, ker ne prizadenejo fronte, ampak oslabele starčke, žene in otroke, ki žive v zaledju. Nezaslišano grozodejstvo bombardiranja odprtih mest se upira člove-čanskemu čutu nekaterih delov Francove armade. Ponovno so že izjavili nacistični ujetniki, da se španski letalci branijo bombardirati španska mesta.
Znaki razpadanja Francove armade se očitujejo vsak dan bolj. Ako bi bil Franco navezan samo na Špance, davno že bi bilo konec krvoprelitja. Na mestV) Marokancev, ki so, kakor izgleda, že izčrpani, so stopili Nemci in Italijani.
Ako bi se demokratičnim silam v Evropi posrečilo, prisiliti obe fašistični državi, da se odrečeta vmešavanju, bi bila vojna v Španiji v par tednih zaključena. O tem sem na podlagi lastnih opazovanj na bojišču trdno prepričan.
Te ugotovitve pa nalagajo vsem demokratičnim in socialističnim silam v Evropi:
da skrbe za to, da ne bo politika nevtralnoati navadna španska stena za politiko vmešavanja fašističnih sil. Ali so vse države nevtralne ali pa nobena. To pričakujejo možje, ki se bore v Španiji od ostale Evrope."
Glas iz Salema
Salem, O. — Že parkrat se mi je sanjalo o tajniku Zveze, ki je bil tod prošlo leto na agitaciji. "Gotovo se v Chicagu jeze, ker se nič ne oglasimo," mi je po prebujenju šinilo v glavo.
"Nu, pa bomo poslali," je bil sklep. In napisali smo v pismo: "Pošiljamo vsoto za članske znamke za tri mesece, naročnino na "Proletarca", vsoto za oglas, naročilo za 7 izvodov Druž. koledarja, za knjige Cankarjeve družbe, članarino Prosvetni matici za prvih šest mesecev in pa spremembe v naslovih."
V odbor kluba za to leto so ! izvoljeni: Jacob Mihevc, taj-
ko redno zastopane v naših seznamih kot Girard, kar znači, da ima v nji Proletarec in naše gibanje mnogo prijateljev in somišljenikov. Zadnji teden je poslal John Kosin G nar »čnin. naročil .je še 3 koledarje in poslal nekaj podpore tiskovnemu fondu in za španske bojevnike Poleg Kosina vidimo pogosto m a tudi John Tanceka v naših seznamih. Pred leti sta bila zelo aktivna tudi Tone Dobro-voljc in Andy Krvina.
Cicero, III. — Pred par dnevi se je zglasil v uradu Frank Podlipec in izročil 4 naročnine. Tudi koledarjev je razpeta 1 lepo število. On je eden najstarejših sodrugov v našem gibanju v Chicagu, vedno vz trajen in nesebičen.
Cleveland, O.—Ta salamen-ski "večni po|k>tnik" iz 'metropole' se ni zglasil ves januar in smo že mislili poslati iskalno ekspedicijo, da ga ifzsledi. Pa se je sam "raportal" in poslal 32 naročnin! V svojem "ra portu" pravi, da je bil zelo za poslen s prodajo koledarja, katerega je razpečal okrog 200 iztisov. Raz pečat i bi se ga dalo mnogo več, ako bi bilo več sodrugov pripravljenih sodelovati pri tem poslu. Ker jih ni, dasi imamo tri klube v Clevelandu, tudi uspehi niso tolikšni kot bi lahko bili. S s. Jan-kovichem docela soglašamo. Namesto filozofiranja bi bilo mnogo bolj umestno iti od hiše do hiše ter voditi agitacijo za pridobivanje naročnikov Proletarcu in vršiti še drugo delo, ki je v zve>zi s tem in ki mora biti opravljeno, ako hočemo, da bo naše gibanje v resnici agilno kot bi moralo biti. Dve naročnini je poslal tudi Joseph Lever, eno pa John Krebel.
West Aliquippa, Pa. — Bartol Yerant je sporočil, da mu je dolgčas, pa je šel malo na sprehod s svojo "lizo". Pisal je po imenik, da vidi kako in kaj je z našimi naročniki v njegovi okolici. Pravi, da mu je tudi pobotna knjižica v napotje v žepu zato želi, da se jo uporabi, namesto, da postara. In res, šel je malo ven in rezultat je bil, 5 naročnikov.
Ročk Springs, Wyo. — Eden najagilnejših naših zastopnikov je prav gotovo John Jereb. On je mladenič s čez 7. križi na plečih, toda kar se agitacije za Proletarca tiče, prekosi mnoge nas mlajših. Zadnji teden je poslal 7 naročnin in pravi, da se v kratkem spet zglasi.
Detrot, Mich. — John Zornik je poslal 6 in pol naročnin. Kluba št. 114 in 115 JSZ bosta imela 28. marca, to je, na velikonočno nedeljo, veliko prireditev. Vpriizorjena bo na ta dan igra "Morje", žele tudi, da jih obišče kak zunanji agitator. Radi bi imeli s. Terčelja. On je bil tam lansko leto in do-
bro uspel. Upamo, da se jim
Sugarite, N. Mex. — Anton
Orožen je bil označen v tej koloni pred par tedni; zglasil se je spet: to pot je poslal 4 naročnine in naročil še dva koledarja.
Pred nekaj dnevi smo razposlali opomine vsem, ki imajo potečeno naročnino, odziv do zdaj je izredno dober. Želeti je, da se zglasi jo še ostali, ki so jih prejeli.
Koledarja imamo v zalogi še nekaj izvodov, istotako tudi knjig Cankarjeve družbe letnikov 1936—1937. Kdor naroči oba letnika in koledar, dobi vse skupaj za $3.00, pa bo imel res lepo zbirko 10 knjig v svoji knjižnici. Rojaki, sezi-te po dobrem čtivu!
Junaški boj unije avtnih delavcev
(Nadaljevanje's 1. strani.)
pri kolektivnih pogajanjih, toda samo za tiste, ki so organizirani v nji in samo v par tovarnah izmed dvajsetih. Manever korporacije je bil, da bi priznala unijo le indirektno, potem pa njene člane pri delu provocirala, ali pa jih kako drugače pridobila, da <bi odstopili. Ampak Lewis ni pristal v predlog in sestanek je bil s tem naključen. Pogajanja so spet obnovila v pondeljek.
Ko to pišem, izid ni še znan.
Značilnost stavke avtnih delavcev je posebno v tem, da je brez podpore Ameriške delavske federacije. Nekatere zveze strokovnih unij so nastopile celo proti nji in dale s tem kor-poraciji General Motors direktno pomoč. Toda na drugi strani je dal uniji avtnih delavcev vso mogočo moralno in gmotno pomoč odbor za industrialno organizacijo, kateremu načeljuje John L. Lewis. On in pa predsednik unije avtnih delavcev Homer Martin so skupno z drugimi organizatorji korpo-raciji dokazali, da stavkarji mislijo resno in da unije ne bo mogla uničiti. Seveda, če bi ji dal governer za njene namene na razpolago vojaštvo, bi stav-karje porazila, toda to bi dosegla z brutalno silo, kajti delavci se ne bi umaknili brez boja.
Norman Thomas je čestital stavkarjem na njihovi vztrajnosti in se raduje, ker je na delu za unijo toliko socialistov.
Wilhelm Solmann v Chicagu
Chicago, 111. — Sem je dospel znani nemški boritelj proti fašizmu VVilhelm Solmann, ki deluje po pobegu iz Nemčije največ v Franciji. V Chicagu bo govoril v sredo 17. februarja ob 8. zvečer v hotelu Great Northern. Vstopnina na shod je 25c.
žbeno na tem odseku. Izgleda [ ni'k-blagajnik ; J. Križaj, za-mi P™1™0 tak?. kot svo-i pisnikar. Organizatorji smo vsi
M O fl t fsJT HI 1*1 1/ /> li n Is i n m .. 1. * C ^ «« 4 ! i
na avstrijsko-italijanski fronti med svetovno vojno. Boj se vodi za vsako ped zemlje, ne da
člani in članice.
Tudi za "Proletarca" agiti-I ramo, dasi je to dandanes te-
v
bi imeli eni ali drugi zaznamo- javno (je]n vati večje uspehe Da bi med ' s John Hf)žk, se jo pri^ell
zimo tod nastopile kakšne iz- Cleveland. Cpam, da se v me premembe, ni verjetno. Mora- tropoli (lobro zahava. mo si predočiti, da poteka fron- j Seje najt.ffa kluba se vrše a v višini do 2500 m. kjer v vsako prvo n0(Jeljo v mesecu globokem snegu niso mogoče o!) 2. pop. pri s. John Dermoti, nobene operacije večjega ob- r>38 E. Th., v Salemu. Na vse
|tukajšnje rojake apeliram, da Zato je tem pomembnejše, pristopijo v klub. Dolžnost nas a so na enem delu goratega vseh je. da podpiramo delav-terena v Biskajskem odseku, sko gibanje, ker je to nam začele vladine čete z uspešno[vsem v korist. — F. Mihevc.
PRIREDITEV KLUBA ŠT. 1
V NEDELJO 28. FEBRUARJA
V DVORANI SNPJ, 2657 S. LAVVNDALE AVE.
CHIC AGO. ILL.
TA PRIREDITEV BO V KORIST
PROLETARCU"

Gl avna točka sporeda bo šaloigra v treh dejanjih
•«;LAVi\I imhiihk
Vprizore jo ivaukeganski igralci
IGRAL BO KOCHEVARJEV ORKESTER
GODBA TUDI V SPODNJI DVORANI Vstopnice v predprodaji po 35c, pri blagajni 40c.
Problemi revolucionarnega socializma
Spisal Haim Kantorovitch. — Prevel Anton Garden.
POVODENJ POVZROČILA LJUDEM MNOGO NEPRILIK
(Nadaljevanje.)	(delavski razn i, "da so revolt \ specifično ruska situacija.
Za nekaj časa je komunisti-1»tare mode, pocestni boji z i leta 10?A sem interpretiral čna internacionala dezertirala. ta marksistični princip in se o-
prijela principa vstaje manjšine. Kari Radek, ki ie do 1917 pridigoval evropskim socialistom, da Evropa se ni zrela za socialno revolucijo, je čez noč odkril, da je zapreka revoluciji ideja, da pripada ta nalo-
us-
la barikadami, ki so bili do 18id peh boljieviŠke revolucije v odločilni, zdaj zastarele." sledečih besedah t "Boljševik "O tem na j tie bo nobene ilu-'so se borili, ne proti kapitalisti-
drŽavi, marveč proti sent i, \ i-e\ !;m•; 1.i U .
zije," je svaril Kngels. "Zmaga nad vojaštvom v pocestnih bitkah, zmaga kakor med. ma armadama, spada med velike redkosti." To je bilo zapisano leta 1805. Ako bi KngeU
ga večini. "Domneva, da pro- o tem pisal leta 1935, bi na-letariat ne sme napraviti nobe- mesto besed "velike redkosti" ne revolucije, dokler nI uver- zapisal "absolutno nemogoče *, jen, da ima večino prebival- Ideal vstaštva, ki od časa do stva na svoji strani, je neum- časa zaplapola v srcih, toda n? nost." je argumentiral Radek. v možganih revolucionarnih Radek je seveda izražal pre- romantlkov, je v našem času vladujoče naziranje komuni-'postal ne le absurdna utopija, stične internacionale. Lahko marveč resnična nevarnost za rečemo, da so zdaj že tudi ko- socialiste. Tendenca tega je, munisti opustili to idejo, da se da nadomesti jasno in realisti-socialna revolucija "dela" z čno naziranje marksizma z u-vstajo manjšine. Takoj po ge-TopIČn TmV san jam i in iluzijami.
neralnem štrajku v San Franciscu sta Earl Browder in Sam Darcy v imenu komunistične stranke objavila izjavo, iz katere je prepisan sledeči citat:
"Ali mislijo komunisti izvesti revolucijo zdaj? In to v San Franciscu? Ne! To je absurdna neumnost. Komunisti ne mislijo izvesti nobene revolucije, dokler s sodružno razpravo in prepričanjem delovnih mas ne pridobimo večine na stran naše stranke." (Dailv VVorker, 9. dec. 1934.)
Z drugimi besedami so bili komunisti, ki so še danes bližje Blanquiju ko Marxu, po realnosti prisiljeni vrniti se k Mancovemu diktumu kakor je izražen v Komunističnem manifestu: "Vsa dosedanja zgodovinska gibanja so bila gibanja manjšine, ali pa v interesu manjšine. Proletarsko gibanje je samozavestno, neodvisno gibanje velike večine v interesu velike večine." (Komunistični manifest.)
Socialne revolucije, uči marksizem, se ne vrše po želji (made at \v i 11). Faktlčno jih nihče ne dela. Socialna revolucija ni kakšen akt: ona je proces. Raste leta in leta in se ja-ča. Profesor Edwards v svoji knjigi "Natural Hi.story of Revolution" celo pravi, da temeljita študija pretekHh revolucij pokazuje, da je zmotno misliti, "da revolucije izbruhnejo naglo, da jih je nemogoče napovedati in da so v svojem razvoju zelo rapidne." K temu je
ki spadajo v preteklost, ne pa v sedanjost.
Slučaj Rusije
Proletarska revolucija v Rusiji se navadno navaja za dokaz, "da lahko napravit revolucijo, ako hočeš." Izgleda kakor bi bilo to le vprašanje revolucionarne volje in determi-nacije. Pod vplivom komunizma in odeta v marksisstične fraze je nastala nove vrste popolnoma subjektivna interpretacija zgodovine. Na podlagi te interpretacije je uspeh ali neuspeh revolucionarnega gibanja odvisen od prisotnosti ali odsotnosti revolucionarne volje med njegovimi voditelji.
Seveda ne more nikdo zanikati vloge volie do revolucije, determinacije do boja in važnosti dobrega vodstva. Toda vse to ni dovolj za izvedbo uspešne revolucije. Volja do revolucije, determinacija do boja, izborno vodstvo — vsi ti faktorji so bili na površju v ča-
ie IJ.Ia r 'ii ' 1 • '!■»•;• ti 11 edinstveno ruskih okoPčiu, ka tere se pe bodo in se ne morejo ponoviti nikjer drugje." (The Rise and Decline of Neo-Com munism, str. 17.)
Vsakdo, ki si predstavlja, "kar je bilo mogoče v Rusiji, je mogoče tudi drugje," je do viška ignoranten o pravi zgodovini ruske revolucije kakor tudi o silah, ki so na delu v moderni kaptalistični državi. Nasprotno je resnica. Kar je b lo storjeno v Rusiji ne more biti] s: ponovljeno nikjer drugje.
(Dalje prihodnjič.)
Zadnja povodenj. ki je zadela mnogo krajev ob re- rebno tistim, ki so morali b(isti v višine in prezebali kama Ci» o ia Mlisiu ppi, je pova.očila ne samo ogrom- v dežju. Na sliki je družina, ki je pobegnil« pred po-no škodo, ampak slotisoce ljudem teike nrprilike, po- vojnijo v Little Ročk, Ark.
TO IN ONO
, T
Cleveland, O. — Ker že ni
bilo dolgo poročila, kako eksi-stira naš klub št. 49 JSZ, bom jaz nekoliko pisal o njemu.
Za letošnje leto smo izvolili sledeči odbor: Tajnik-blagajnik Joseph Maslo; zapisnikar Frank Barbič; organizator An-drew Božič; nadzorniki: Anton Skapin, Andrew Gorjanc in Frank Dacar. Seje se vrše vsak prvi petek v mesecu v čir talnici SDI). 15335 Waterl^o Road. Vabimo vse one, kateri še niso člani socialistične stranke, da pristopite v naš klub. Mi potrebujemo delavce, ki so pripravljeni vršiti koristno propagando v prid ljudstva.
Na prošli seji 5. feb. smo sklenili, da klub prispeva državnemu uradu ohijske socialistične stranke deset dolarjev v njen poslovni sklad.
Dvorano za prihodnji B žič
KOCKANJE NA RAČUN DRŽAV MALE ANTANTE IN BALKANSKEGA BLOKA
Načrti Italije in Nemčije v podonav ju in v vzhodni Evropi. — Balkan spet zoga imperialistične politike.Jugoslavija glavna tarča
Kadarkoli obišče Mussolini-, jev zet. ki je po imenu i njegov i
Bodočnost Jugoslavije j Vse to smo povedali v sli Kaj pravijo o tem položaju ki nam kažejo pot, po ka-
Vabilo na zabavo organiziranih uslužbencev
S. N. P. J.
Chicago, IIL — V zgodovini ameriškega strokovno organiziranega delavstva najbrž še ni bilo toliko življenja, kot ga je zadnji dve leti. Delavci vseh strok spoznavajo v veliko večji meri kot kdaj poprej, da je edino v nv*čni delavski organizaciji rešitev vprašanja živ* Menskt ga standarda za ameriško delavstvo. Zelo razveseljiva poteza v delavskem gibanju je, da S3 je v precejšnji : meri pričelo z organiziranjem takozvanih "white collar vvorkers"—to so delavci, ki so u-podeni v raznih uradih ali pi-j samah. Stenographers, Typists, Book-keepers & Assi^tants LTnion v i Chicagu, v kateri so organizirani tudi uslužbenci SNPJ, se i trudi na vso moč, da pridobi čimveč članov svoji uniji. Gotovo je, da je z organiziranjem neorganiziranih delavcev vedno mnogo pottškoč posebno I pa še finančnih. Omenjena u-nija ima več dobrih organizatorjev na delu—potrebuje jih še mnogo več. Da bo omogočeno to delo še v večji meri, so se zavzeli uslužbenci pri SNPJ, da prirede v prid blagajne o-menjene unije, zabavo. Veselica se bo vršila 20. feb. zvečer v dvorani SNPJ, 2657 So. La\vndale Ave. Obeta se velika udeležba in mno;ro zabave.
dr-
minister vnanjih zadev, Berlin, I in opasnostih v Jugoslaviji? j teri hodimo, če hočemo obva-|Od rojakov, ki se zavedajo po-
in kadarkoli pride na pWt v Ne dosti« ker cenzura ne dovo-
Rim kak Hitlerjev prestavnik,! ,Jl,f VoiuJar1 1>a «utijo nevar-,
1	'nost vsi — od regenta Pavla v enakovredno komponento. Na
rovati svojo nezavisnost v žavi in mednarodni politiki
su revolucije leta 1905. Toda 25. smo zopet najeli, revolucija je propadla. Zakaj? Vsled tega, ker volja, determinacija in vodstvo ni bilo kos dobro organizirani, dobro disciplinirani in dobro oboroženi armadi: in carska armada je 1905 kljub svojemu porazu v rusko - japonski vojni ostala zvesta obstoječemu sistemu, kliub nezadovoljnosti med vojaki.
Leta 1917 je bilo drugače
V našem klubu imamo nekaj članov, ki so bili zaposljeni pri Fisher Rody Co. in sedaj štraj-kajo. Tudi ostali vršimo svojo delavsko dolžnost s pomožno akcijo v korist stavkarjev.
Pri "Ameriški Domovini" kakor ponavadi vedno dražijo naše napredne rojake in čita-telje našega metropolskega lista Enakopravnost. Napred-njaki se hudujejo in mi čitamo
li Tm.U .m!Sl^emU a\etU.°Čit"; Beogradu/ pil do zadnjega se-|*a zaveznica more biti le de-
Ijaka. Jugoslavija je po svoji	mokracija, demokratične dr-
strategični legi ena najvažnej-	j žave, ker od njih smemo priča-
ših dežel v Evropi. Vrh tega	kovati, da bodo tudi v zvezi z
ima bogate prirodne zaklade,	nami sodelovale demokratično,
velika rodovitna polja, dobre	In- če že to v današnjih gospo-
luke, plovbne reke in sploh	darekih razmerah in okolici ni
vse, kar potrebuje država za	popolnoma mogoče, potem mo-
ustvarjenje blagostanja prebi-	rajo velike demokracije nam
valstvu, ali pa kapitalisti za	(lati jamstvo kolektivne varno-
graditev bogastev samemu	*ti, brez katere po dosedanjih
sebi.	izkušnjah nobeni še tako navi-
Z Jugoslavijo je bila Italija	dez miroljubni državi s sebič-
do nedavna v jako "ostrih" od-	nim fašizmom ne moremo zanosa jih. Pa
no, da so v teku nova dogovar janja za roparska osvajanja in za atentate na svetovni mir. Mussolini in Hitler sta največja provokatorja sedanje do»be. V strahu pred njima so vsi tisti, ki žele, da se ohrani mir med narodi. Zaradi njunih provo-kacijskih pretenj se jih boje posebno male dežele v Evropi, j Kajti videle so, kako malo je j zalegla "protekcija* lige narodov Etiopiji. Danes je jasno vsakemu, da je Kelloggov mirovni pakt, ki so ga podpisale do malega vso dežele na svetu, in se v njemu svečano obveza-
trebe delavskih unij in ki jim je. mogoče, se pričakuje, da se te veselice udeleže. Vstopnina na to veselico je samo 25 centov. — Vinko Ločniakar.
Predavanja v klubu
st. 1 JSZ
Chicago, 111. — Na februarski seji kluba št. 1 bo predavatelj Joško Oven o predmetu, ki ga oznanimo v kratkem. Po predavanju bo diskuzija. Predavanja bomo imeli redno po vsaki seji. Obljublja jih obno-
, .. , . ... .viti tudi angleški odsek (Social je začel z njo flir- upati, ker je njih politika ne- gtu(jy Club). _ P. O.
tati" Hitler jn MusNolini se je stalna in vsak dan bolj agre- "	_^
takoj premislil ter začel tudi!sivna.
on kazati Beogradu prijazno Faštemi so ekstremi v službi
Revolucionarne sile p.>d vod- Pire in Debevc, "Ameriškn Do-
stvom Lenina in Trocki ja niso ne pričele, niti naredile revo
treba pristaviti, da je to zmot-jlucije Izvedie so ]e revolucijo, no mišljenje zelo razširjeno. kj je bila v polnem zamahu ^ Njegova študija preteklih re- predno s0 bojševiki dobni vod. volucij pokazuje, "da v vsej stvo nad njo Dežela jp bila človeški zgodovini ni bilo pra-
ve revolucije, kolikor je piscu znano, ki bi se bila razvila manj kakor v treh generacijah."
Zmota je, ako identificiramo revolucijo v njenem zadnjem, nasilnem stadiju. Zgodovinsko je resnica, da revolucionarni procesi navadno končajo — vsaj v preteklosti so navadno končali — v nasilnih
njo. uezeia je ekonomsko uničena, politično disorganizirana, armada pa u-trujena in demoralizirana. Ke-renskyjeva vlada je bila le senca. Manjkalo ji je sile; ni imela armade, na katero bi se zanesla. Kmetje so razlaščevali
movina" in (zopet) Pire, Debevc, Ameriška Domovina. Rojaki pa pravijo drugi dan: "Fajn" jih je Jontez, ali pa "fajV ga je Pire. Ali pa: Pire mu je "povejdo", Jontez mu je "dav" pod nos.
če pa vprašaš zakaj se pravzaprav gre, ni nihče prav na jasnem čemu ta naša metropol-ska zmerjanja. Delavska vprašanja, taka kot s,o, so potiskana v ozadje. Gre se v tem boju
in
služevale vojne, navadna zna slama'
| le. da se v medsebojnih sporih ,ice Xato je fltopila vm0s An_ t kapitalizma, ki je prijadral do v vnanjih ciljih ne bodo po-Lifja in ponudila Jugoslaviji j višine, v kateri potrebuje te-
Pra" l svoje prijateljstvo, diplomati- meljite reforme. In fašizem ni eno in gospodarsko oporo (se- prava oblrka za reševanje tega
Berlin in Rim danes centralna VO(,a nv "stonj). Pariz ni gle- problema kapitalizma. Pri reda 1 na te prizore tj a ven dan. In sevanju tega problema je mo-tako je Jugoslavija kar iz- gora le demokratična reforma nenada znašla v objemu razli- po današnji družbi ali pa revo
os Evrope
"Vsa Evropa se mora danes sukati okrog osi, ki jo tvorita Berlin in Rim." je nedavno navdušeno izjavil neki Hitlerjev diplomat. Tragično dejstvo je,
da ni pretiraval!
Fašisti navalili na Malago in jo vzeli
Fašistični general španskih upornikov je zadnje dni vrgel vso svojo silo na drugo največje špansko pristanišče, da si ga osvoji. Naletel je na odlo-
čnih ljubimcev.
"Kakor bogata nevesta"
Ministri v Beogradu so bili vsled tega kar v zadregi, kajti če dvori gomu le preveč ljudi, *e|mu je težko izkazovati vsem
lucija, ki bi jo utegnile izvesti'čen odpor, kakor pred Madri-neznatne tajne iz družbe izri- dom. šele ko je dobil pomoč njene sile narodov. Zato je za »d Italije, je spet navalil na današnjo družbo na mestu edi- Malago in jo osvojil, no demokracija, ki bo želela in i	- •
hotela, da se državni in dru-
Mussolini in Hitler sta
žabni odnošaji urejajo in iz-' preminjajo ne le v prid kapita-!
ma in poslednje mesece se po- ^spodarsko in politično osvo-1 listi*neg? gospodarstva, am-gajata, kdo izmed nju si naj i jitev Jugoslavije prioteuje ma- ?.ak v pnd človeštva, dočim fa-1
sporazumela, da spada vladar enako prijaznost. težje jc nad evropskimi deželami nji- to državi. () tem flirtanju za
zaseglo tovarne; tisoče in tisoče vojakov je dezertiralo dolgo pred novembersko revolucijo. Vladajoči razred je bil
izbruhih, pocestnih bojih in re- slaboten, demoraliziran in brez voltah. To pa še ne pomeni, da vodstvo. In v Rusiji ni bilo sko-
srednjega raz-
brezprimerna,
so umetno vodene oborožene vstaje in pocestni boji revolucije. Engels je že davno svaril
raj nobenega reda.
To je bila
SOCIALIZEM V SKANDINAVSKIH
DRŽAVAH
Kakor znano, je socializem v Skandinaviji zelo močno zasidran.
V vseh nordijskih državah imajo^dartes socialistične vlade (z edino izjemo na Finskem), ki jih podpirajo, kmetske stranke. Sicer pa je velik odstotek kmetskega ljudstva organiziran skupno z delavci v socialističnih strankah, kar je s cer tudi po drugod slučaj; n. pr. v Franciji. Skandinavske delavske organizacije so med seboj poTfzane. Tajništvo zveze se nahaja vsako leto v drugam glavnem mestu. Preteklo leto je bilo v Kodanju, letos j« v Stockholmu. Pri zadnjih volitvah so vse socialistične stranke v severnih deželah razveseljivo napredovale. Dobile so -gla-
veleposestnike: delavstvo je ! posebno za business. Drugače
bi morali v cesarsko službo pod VVPA.
Pire in Debevc že vesta, kako se mora pisati, da dobita dovolj podpore od naših dobrih rojakov, ki še vedno trdijo, da se moramo tistega držati, kar sta nas oče in mati učila.
Med nami je nekaj takih rojakov, ki so pohajali v stari domovini nekaj let v gimnazijo. Njih matere so hotele, da se bi izučili za "gospode". Poslani so bili v Ameriko, da bi šli študirati v semenišča, pa so se fantje premislili, ker ni prav sladko "študirat' in bit4 far". Pa so postali uredniki in izdajajo katoliški list. ker je pač vseeno ako pišeš ali pa moliš katoliško. In tudi pri Ameriški Domovini vedo, da je lažje pisati kakor moliti, ker za njih versko pisanje dobe plačilo že na tej zemlji in ni potreba čakati za kuvertico pO smrti. Tudi klečati ni treba. Znati se mora, pa gre, in oni 'znajo". In na svidenje. Sodrug Barbič iz metropole.
sov: na Finskem 38.6 odst., na Norvežkom 42.5%, na švedskem 45.9 odst. ter na Danskem 46.1 odst.
Na zadnjem zasedanju zveze v novenvbru lanskega leta so sklepali o sodelovanju nordijskih držav v politiki in gospodarstvu, o izmenjavi mladih delavcev, o izenačenju zakonodaje nordijskih držav, kakor tudi o skupnem reguliranju mezd in plač.
Prijatelji, pa tudi nasprotniki socializma lahko vidijo, da socialistična ideja ne le ne izumira — kakor od časa do čas« zatrjujejo nam • nepri jazni listi — ampak baš nasprotno, živi in se širi. Lep vzgled, kako je treba delati, nam dajo Skandinavci. — B.
osvoji za izrabljanje to ali drugo sporno deželo. Nekatere sta si določila za sedaj samo za e-konomsko osvojitev. Po drugih prežita po direktni prilastitvi. Najbolj v nevarnosti so v Evropi izmed malih dežel Avstrija, katera bo postala posest Nemčije, čim bo rekel Mussolini, da je to "O . K ", dal je re hoslovaška, ki jo misli Hitler pogoltniti ob prvi priložnosti, in pa Jugoslavija, ali vsaj pre tečni del Jugoslavije (hrvatski in slovenski kraji), katere dobi v slučaju "sreče" Mussolini in nekaj malega Madžarska. Ostali del Jugoslavije (predvojna Srbija) bo "samostojna" pod italijanskim izrabljanjem in "varstvom". Albanija ima že zdaj tako vlogo in do malega tudi Bolgarija, ki "uživa" italijansko protekcijo. O usodi Grčije bosta Italija in Nemčija odločile pozneje, prav tako o razdelitvi sfer ekonomskega izrabljanja Rumunije.
Ogrska postane vazalka — ampak čigava? Do nedavna je bila popolnoma pod Mussolini-jevim vplivom in "varstvom". Pred dobrim letom se je začela nagibati k Hitlerju. Tudi Av-
riborska"Delavska Politika" z dne 13. januarja t. 1. pod naslovom "Kakor bogata nevesta" sledeči članek:
"V vseh mednarodnih projektih in pogajanjih, ki se tičejo Evrope, srednje, vzhodne in jugovzhodne, se nanašajo bolj ali manj tudi na našo državo, in sicer kot članico male an-tante ali balkanske zveze. Temu ni vzrok le vpliv naše države z ozirom na te zveze, ampak glavno geografični položaj države, nje naravna bogastva ter nje pomen kot balkanska država, ker je večja in meji takorekoč na vse interesne sfere mednarodnih vplivov ali direktno ali po svojih zvezah. Na Italijo s soseščino in na morju, na pot Anglije v Indijo, indirektno na Nemčijo, ki išče svoje interese v Avstriji, na čehoslovaškem, na Ogrskem ter sploh na vzhodu. Najpomembnejša država na Balkanu in s svojimi zvezami močno zbuja razne ljubimce, kako bi si prilastili nje ljubezen in lažje slajše uživali sadove.
Snubci prihajajo. Snubijo direktno in indirektno. Vendar ni vseeno, kakšen je ženin. Do-
sizem vodi družbo na rob notranje anarhije, katere posledice je težko predvideti.
Naša država mora torej izbirati in izbrati demokracijo, da ne pride v nevarnost, da izgubi svojo glavo."
Katoliki in naciji
Poslednje mesece je baje v Nemčiji odstopilo od katoliške cerkve toliko vernikov, da je zaskrbelo katoliške oblasti, ki so nato uvedle preiskavo. Trdijo. da je vzrok nacijska propaganda.
I
I
I III
t*h:a f va
A. Z., Herminie, Pa. — Prišlo prepozno za to številko. Bo v prihodnji Izdaji.
strija je jako trda točka. Poli-iber mora biti. mož mora biti, tično le pod Mussolinljevem injppiten mora biti, da z njim papeževim vplivom, NačionalF brez skrbi sklenemo zvezo. Vrstično ie navdušena za Hitler- ne oči so zapeljive, sive vari ji-ja. Slednji je med njenim ljud- ve. Ne ene ne druge ne morejo stvom "junak", sin Avstrije,| biti odločevalne. Odločilna mo-Mussolini pa je smatrnn le zajre biti le poštenost, značainost "rešitelja", ki ie Avstrijo ob-|jn pripravljenost za skupno varoval pred "komunizmom", skladno življenje.
feiv(l's
RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawnd. Je Ave. Chicago, IIL
Tel. Crawford 13S-
Priatn« in okaina 4omn£a jedil« Ce ne smem«. Pottremhe točne.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURt: At 3724 W. 26th Strejst
1:30—3:30; 6:30—» 30 Dsi.y Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Dsily Tel. Can«I 1100 Wednesday and Sundajr br appointments only Retidence Tel.: Crawford 8440 If ao an»wer — Call Auatin S700


PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
WAROCITE SI DNEVNIK

99
Pit os v ft a
Stane aa celo leto $6.00. pol leta 13.00
Ustanavljajte nova dru&tva. Deset članov(ic) je treba za novo druitvo. Naslov za list i" /a tajništvo j«*
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
ZA LICNK TISKOVINE VSKH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
183« N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Te/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.
...............
Proletarec, February 10, 1937.
FRANCOSKE ČETE V MAROKU PRIPRAVLJENE
DVOJNIK'
ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA
We w to thank Comrade D. J.
I otrieh foV ccming to our Facon m« t*Lini; and delvtrmr hi« two t mo talk«. 'I« • i >tkf it* u< on two favorite«
topii- , the I. tcalty of th« Rel Fa'con movement, and tho fimoui Ton M con ni y ca«.'. Afttr then • talk t ,*iii'3tion < wi*r« a ked by tho ni m-her*. We upp erih'* ?'.>i'ng veiy »r J h and h oe that in th« v. ry n ar r j'ure, h«> v/i I .Se lMo to come un I :>cuk to u- aguin.
kovu h ani Robeit Mrti. Wf ar very jflud to have th« ni. They war brojjgit in Hy LeRoy Lafiumme an
Rq b ert £kavich.
Eden izmed njiju — imel je polna prša cd 1 i kovanj — gtt je nahrulil:
— Ce že zijate vame, me v*a j pozdravite, nadlovec! Takšno govedo!
Šele v tem trenutku se je zavedel, da bi bij moral kot na.l-lovec praporščaka prvi p >-zdraviti.
Opravičil se je po italiian-
Nt-tes fiom Iht- mei tin j he.Vl on Junua!y the thiitii h: A1t£»r our meetir-f. u shoj<t 'lircp^n ebout the ('i\il u-jr in P iin ani tti» flood in the South . . . Fifteen m mben wcre frerent . . . Elaine Turpin brought Koni* of her fine urt vvork to the meet ng, which waa examin 1 by aH t h j member.h . , . Bazaute of thj ab-ence of our Fiight Lea ler, lene ^vetlik. the meeting \yas dire<*te| by cur AMiatunt Flight Leader, Robert Šk%vic"h . . . Ali thiea for the month of Januai^ are psi J . . . Further planr for our loun il fire vverj mile.
Well, another \veek h?? i gone by, und anoth< r Fakon Co;ner celite 1 by our Falcon mcnvSeN, Dan'* forgH to write to this columr. Ser d a!l letter« to: Irene Svetlik, 2335 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Friendthip!
Falcon Editor«.
At our last meeting two new nu ni beri joimd. Th'y are VVilliant Bas
SLOVENE LABOR CENTER
Komaj je stopal navzgor proti peronu.
Vsepovsod vojaki, orožniki, stražniki, častniki! Vsepovsod i -tarna uniforma! Koliko budnih očes! In vsa so bila uprta vanj!
Tistile stotnik, ki stoji tam ob trafiki . . .
Gledal je vanj, kakor da ga je hotel ukleniti v svoj pogled. Ali ni nameril koraka proti njemu? Ali ni že prestopil? Ne, ne. niti za trenutek se ne sme ustaviti! Zgoraj na peronu se bom pomešal med potnike. Mogoče se bo lahko skril med vozove . . . V temo . .. Postaje so slabo razsvetljene.
(Dalje prihodnjič.)
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan raze n*rede od
9. zjutraj do 9. zvečer.
V nedeljo po dogovoru. P1IONE: CICERO 610
Pogledal ju je začudeno
2125 SO. S2ND STREET
CICERO, ILL.
UMVVA ae prpravlja
Rudarska un ja UMVVA, katere pogodba z baroni premoga poteče s 1. aprilom, je začela s pripravljanji. V ta namen je sklicala konference distrikt-nih uradnikov. Unija zahteva 30-urnl delovni tednik s staro m( zdo in boljše delovne po-
ffoj«.
priporočano
Chicago, IH. — "Uiivam Trtnerjevo grenko vino, kadarkoli trpim na želodčnih aH neprebavnih nerednoatih. In priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mra. Susanna Pavlu*." Ne preizkuiajte a kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino. ki jc v zadnjih 45 letih dokaza, lo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim teikočam.
I — — — -Pišite po brezplačni vzorec-^ _
' Triner'« Bitter VVine Co., 544 S. VVells St. Chicago, IU.
j Send me a free setnple.
Name _________________________________________ ., ,,, ,
i AddreM	.............................................................. .
iiuM!!nniniuiin$2i::iEEDiiL'itifiUir8iBHauMi
Milwaukee Leader
Največji ameriAki aorialistllni dnevnik. — Naročnin«! $0.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri meseee.
Nailoft 540 W. Jun*au At*.
MILWAUKEE, W!S.
424 Broad Street JOHN3TOWN, PA
Gradivo v Proletarcu je Šola
m delavce.
A 1 uMuatM > »veekly Devoted to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
PUUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM M ON VVEALTH
NO. 1535.
Publithed w««kly at 2301 S. L<
CHICAGO, ILL., February 10, 1937.
VOL. XXXII.
THE ANTIOCH EXPERIMENTThe FarmerLaborHumanity Loses If Nazi Terrorism
____: Bloc in Congress
Wins
After almost a oMivion the name
century of of Horace
near-Mann
is again beginning to command pub- a demoi.racy. It wa» not by acci lent | natural sciences, lic attention. Vaguely catalogued by that tho topit-. The Function of K lu-, first teacher-train
the laym«n as the "Father o? the Ameriean Public School," Mann ac-complishe<i in a life-span of 63 year* at least turo very definite things. He rejuvenated the Maasachusetts public schools and vhrough them the schools of the nation; and he vvas the initial president and presiding genius t^l A nt k> c h college, prob»bly the first "experimentsl" college in the United States.
Public achools evrerywhore will celebrate the centennial year 1937, the hundredth anniversary of the year in which Mann became secretary of the Massachuesctts ?4ate board of edueation. In accepting this post, newly ereated by the legislature through the effort of Mann and his frien la, he gave up a lucrative legal practice for a pittance of $1,500 a year, un-mitigated hard vvork, and general misunderstanding.
Mann at thia time vvas 41 years old, with a gift for language and th 1 courage of hi« convictiovta. His hair vvas urhite from the shoek of the death of his young wife five years before; and her death had also left him emotionally unstable, super-sen-sitrve, and subject to fperiods of deep gloom. He had a spritual need of self-sacrifice, and of driving himself to exhaustion. Without this particu-Isr spur it is doubtful if anv man coukl have accomplished what he did during the next 11 years.
In the 11 years of his secretary-ship, Mann cruaaded tirelessly for better school houses, more intelligent and better trained teachers, normal schools in which these teachers might be pre-pared, good school librarie«, a«lequate textbooks, instruetion free from sectarianifm. and methods and materiala based to some degree on the crild's own nature and interests.
Valuable as these separate con-tributions were, more valuable by far was Mann's educational philo-sophy. To him edueation was the most im^jortant the noblest occupation in the world, because edueation was the prime tool tovvard that "ac-celerating improvability of the race" in whk*h he ao ardently believed. And
i ightly direeted edueation, ewpecially I the Importance of health and of phy-for the masses, uas, he felt, vital to j sical exercise, the introdtktion of the
*•* * *'	—1 —4----- hygiene, and the
in\f course« into the curriculum, opposition to the špirit of competition in study and to the .»pirft of stvtarianism in religion, soime measure of študent reaponsi* bility in matters of duct, and the then nevv idea oi eleetive course s.
Juat as Mann'« chief contribution to the cause of public school edueation was not the detail of his re-forms but their un«lerlying philo-sophy, so again his chief* contribution to higher edueation through An-tioch was not the<e speeff hčfldeas nor even the synthesis of them so mu.'h as the basic principle front vvhich they sprang. The principle was the firm conviction that edueation does not concern the mind alone, but the body and the moral nature as vvell. Mann stated this belief very fully in his inaugural address at Antioch, and his last public vvords at Antioch betray the same unvvavering *>ent: "Be ashamed to die," he told the ifraduating class of 1859, "until you have vvon some victory for human-ity."
This central tenet <vf Mann'« croed —that higher edueation should pro-1 perly concern the vvhole individual and not the mind alone—became the corner stone of a nevv educational faith 15 years ago, em bodi e d in the Antioch college reorganized by Ar- j thur E. Morgan.—Scriibner'*.
eation in a IVmocracy, uas chosen for the H orače Mann centennial con-ference at Antioch this autumn, an event vvhich formslly open« the na-tion-vvide celebration of the Mann centennial year.
Mann'« acceptance in 1K53 of the pre*idency of the neuly founded Antioch college in the backvvoods of southuestern Ohio has comonly been regmrded as a minor aceident in the life of a great man. H;s friends look-ed upon it at the time as madness. And mx yeats later, vvhen he died, many a man vvould have called the re ults of his la'xn-s a failure. Vet he did not fail. S pa red but six years to do for higher edueation vvhat he had done for the public sch»>ols in 11, in an institution vvhich vvas bankrupt before it even bejjan, Mann at least eslablished a tradition so ftrong that some 70 years later it could efflor-esce in a nevv cducational bloom.
In method, Mann at Antioch vvas not an originator' but a synthosizer. bringing together into. .one unifie l vvhole the scatered educational in-spirations of his contimporai ies. The Antioch of 1853»was a symposium of the advanced educational ideas of that day; complete co-education (there vvere several "lady profess-sors" vvho had full rank), no educational diserimination betvveen race«,
The Pi ogre sive and Fareier-Labor in«»m»bers of the lower hou^e of con-Kiesj nominated Congressman Geo. Sehneidvr of Wiacon*in for Speakei (»f the house, and h«» receive 1 10 votes.
By !h\ A. S. lA/tsrhitz, Director A. F. of L. Lahor (lhv$t
Four yoars have |>a*sed si er seiz 'd povver and converte-d nany into a terrify.ng nitrhtmare, This incident has more signifiesn.-« Jv K yt«rs in vvhich unbelievable than appears on the surface. It bruUllt» has had its sway. aml the means that the Progressive aiul Far-
ne« Hit-|dailies and more than 150 mu ga zineš le-d Ger- have been suppressed. Tvvo thousand
jt ' brutality has had its sway, aml
politual, economic and aocial heri-taife> of German Kultur have *uc-cumbed under the heavy boots of millions of nisrchintc men.
Four years in vvhich d«mocrmcy and free lai>or have been banished
mer-Labor members think of themselves as a group separate and dis-tinet from the old party members and that they look forvvard to tha amalgama tion of the Progressive and
Farmer-I-abor for es in a nation-1	Geiman soil.
wide party pome time in the future. While elected on the Progressive ti-cket, the Progressive members of congress are alrea«ly ^armer-lutlM»r-ites, through the Farmer-Labor Progressive Federation.
It vvill take a vast amount of iron
Four yiais in vvhkh the *moke of (ie>maivy's feveri*hly vvorking anna factories hangs like a pall over l»or-many, and throvvs nunvbnes« and fear into the heart of humanity.
Silenve hantfs over (»ermany. It is not the reflect i ve silence of a holi-
invr out of details and difference« to <iay but of a grave yaid. Terror ha/ jjet a nation-vvide party started, but ; vtilled the vo*ce of a great people. it must be done—and it must be Figures are tireaome but tliey are in-done in time for the 19:18 congres- dicative of vvhat is transpiring on the sional and lcgHlative eleetions.	jsoil of Got the, Schiller and Kant.
—T. M. L. I About «00 labor and democratic

Rich Landf Poor Land

Hv Stuart Chasr
MEN STRIKE BECAUSE THEY ARE DRIVEN TO DESPERATION
Mr. Sloan of General Motors eeems to be concerned because the employ-es are lo^tn^rvvajfes vvhile on strike. I« .hat what the company is rt'ally concerned »bout—or is that camouflage for their concern lest they might have to pay higher vvages and perhaps a little less dividends?
If the com4>any is not. concerned about its ovvn profita and is so deep-ly concerned about the employv*s
union. Kven an auto magnate, if he has a good imagination, might pieture himself uorking under the »peed-up, and then he mij?ht under-! stand why men are vvillinjf to risk the losa ot wages in order to g^-t some control over it.
To establish human conditions would not diseriminate sgainft any »ing-le plant when the uhole indust;y is to be organized. If there is any-
"Rich I/and, Poor I^ind" the latest	ti ar.-foi med into a land of tragedy,
btmk vvritten by Stuart Chase can	a land of uaste.
ti uthfuliy be considered as one o' I Mr. Chase deal* with ali these im-
; the most imporUnt and outatandin/	l>oiiant subjeets and many more to
books of the year. It deabi with so	numerous to mention heie. He ex-
many important and vital things es-	plains in careful detail the reasons
sential to life, (past, present, and	an 1 cau.-es for ali these tragedies.
future), that every intelligent per-	He also propose« plans and ways of
json vvill uant to read it. His deserip-	rrmedinj? ali th s unneces^arj' evil
| tion of America as it uas in 1630. or	uhich is man-made; for there is a
before the invasion of the uhite man.	<*ure.
us brou*ht out vvith »uoh simple, yet	Mr. Chase alx> - carries us vvith
' magnificent splendor, that one can	-<lH*c>al referent es into thv' work of
deeply feel Mr. Chase'« love for na-	the "T V A'*, the "CCC", and other
I ture. It s virmn foresta, it's <age-	govermnent vvork p'VojeCts.
Ibru/h. it's tali prairie granse«, it's I The book <leah u ith. as I had rnen-j parkliivg brooks. it's rivers running | tioned before u iHi every important
item concerning you, and me, and that is uhy I vvant to enrphasize once more that every intelligent person vvill want to read it.
Louite B. Jurtey.
iosing wages, vvould it not be a good j thin« the bosses do not vvant. it is
CULTURE
Culture, in fact, is nothing but the organized behavior of man. Man differs from aninials in that he has to rely on an artificially fashioned environment: on implements, weap-ons, dwellinirs and man-made means of transportation. To produce and to manage thia body of artifaeta and coovmodities, he requires knovvledi^e and technique. He depends on the help of his fellow bein>?s. This means
idea for it to pay hijrh enough uagtM ao that its men vvill not find them-?elves up against it when they aie out of uoi k for a few ureeks?
The strikers do not like to lose uages. They are the ones vvho suffer the most from lac k of emp!oyment. Vou may be sure that they <lo not enter l:jfhtly uj>on a perit.d of no vvages.
But their vva/es are alvvays uncer-tain. VVhen they have jobs, they nvay l>e fireti at any time. WLthout a real union, they are ahje^t slaves. They know thi«*. They uant a n al union— one that vvill have at least a little to
that he has to live in organized, vvell-ordered communities. Of ali the ani- v>t_t ..........
mala hc alone merit« the tripartite a^ut"w'ag7'conditTo"n« ^ndu-ork" tntle of homo faber, zoon politikon, homo sapiens.
Ali th is artificial et]uipment of man, material, spiritual and social.
vve call techn:cally culture. It is a !would be greatly impr^ved. Large-scsle moulding matrix, a giyan-T^ Furthermore, ' the speed-u > is a eonditioning apparatus. In each man-killing invention. A vvorker generation it produces its t.vpe of in-j might as vvell be subject to the individual In each generation it is in dignity of relief as to be subject to turn reshaped by its carriers.	such an inhuman thing vvithout hav-
The Scientific Monthly. I ing any control over it through his
ing conditions and priorities and the like. They vrould stili be indu.^rial cerfs, until such time a<< the indus-try is socialir.ed, but their status
Make Friends With Machinery
A columnist by the name of Lippman says, "To promise lewure, a higher standard of life, and vastly vrreater educational opportunities, aH of these things, as a result of less vvork, is not only to defy common sense but to delude the people "
His implication is absolutely false.
The proponents of plenty for ali have never said that in the aibeence of machiner.v we could have it w:th less work. VVhat they have said is that, with modern machinerv, vve could have it vvith less human vvork.
VVhere it used to take from one to tvvo days to do the vvork necessary to make a bushel of vvheat, it novv takes only about 10 minutes of human labor vvith modern eguipment.
If making vvheat and everythinK else vvith lesw human labor does not make possible "leisure, a higher standard of life, va«tly greater educational opportunities" and plenty for ali, then why not abolish the patent office and hanj? the first man that makes another improvement in machinery or pro-cesses of production? Or, better stili, burn the patent office and aH the research laboratories and jro back to the ox-cart and the tallovv-di^).
It used to be that a man vvas considered rich if he had 100 human slaves. Novv every person in the United States has about 800 mechanical slaves ready to vvork for him, if he says so vvith »ballots. Our choice at every election is betvveen having machines for slaves or having them for competitors. So far. the voters have voted to be the slaves of the machines, instead of voting to have the machine as their slaves.
The machine is the friend of the man vvho ovvns it but the enemy of the man vvhose job is takes away. I^ets ^et on friend-Jy terms vvith aH the machines vve use tojrther, bv ovvning them together. That vvould be practical. It vvould be for the general vvelfare. It vvould be conutitutionaTaccording to tho constitution as it vvas vvritten.
But if vve are to make slaves of machines, vve must elect legislators, national and in the states, u ho vvant to do that. VVe must elect executive« vvho vvould like to administer the machines in the interesi of ali of us. And vve must stop eleeting "injunetion" judge« and elect judges vvho vvill not veto lavvs but vvill "help make democracy vvork."
an industrial union covering the entire ii»tlustry; yet that is the kind of a union vvhich wottld bring about eoual conditions so that one plant vvoukl not have an advantage over another. The bosses evidently prefer a universal »peed-up rather than universally humane conditions. No doubt they can agree among themselves, in the absence of a real union, so that aH will use the inhuman speed-up.
Any way you look at it, the vvorkers are pushed into the position where they are virtually compelled to strike in order to bring aboui. conditions in u*hich their vv >rk u ill not be intolerable.
— The Milvvaukee Leader.
tlean and cltar into the oceans. land j rkh in animal life, bird, fish, and mineral resources, everlastingly and i vividJy leaves a deep impression upon the readers mind.
The scene shifts aml carries us j directly into 1936, vvhere Mr. Chase de.vcrj>es th • uaste and tragedy of the same and once fe:tile land nou-: being rapidl.v tiansformed into «le- j ser t s. On~e most of Amerioa'« urheat came from here, but nou it is a pisce vvhere America'« <lust storms origin-ate. He also carries us into the flood areas, vvhere once it's rivers rin olear and pparkling to the ocean, but is novv filled with mud and lirt caus-ing rivers to rise and overflou- the r lianks; causing such calamiti^s an 1 cataatrophe as we nou knou in the flood areas.
Animal life, bird, fish. as vvell as it's mineral resources are ali beinu rs.pUlly exhausted. A land that once hatl 'been rich in ali the neces-ary 'commoditie« of life, is rapidly bein*
ppre
other nevvspKjurs Misp«'tt«'<| of anti-Nazi leanings have been driven <»ut i*f exwten.e and replacetl by Nazi l>arty organs. The same terrifying decline is noted in ali other fields of human endeavor, and most of ali in the vvorld famous universities of Germany. Scven hundred and four university profe«rt>i« and hunJiels <*f leading scientiats have been igno-miniousJy driven fn)in their posta.
Yet democracy and labor the vvorld over have not been idle in these four years.
Organized labor asoused by perse-cutions vvithout parallel in modern history and realizing that it fiues the t hellengc of a tkad!y foe, u as the first "t'o raisv the tjuestion of a woTld-wide boycott against gt>ods and services.
economic plight of Nazi Germsny testi! ies elo()uently to its effectiv-snesa.
Here in America organized Jabor apurred by its progres«ive elementa has endorsed the boycott and hsa given unstinted help to the struggle for the liberation of the Geiman people from the Nazi yoke.
\Vith the help of other organizations German merchandise is being driven from the American market and rt placed by domestic products. The results have been- gratifying. Vet, it vvould be a miatake to assume that the boycott is by any means complete.
Hitler Germany is tottering on the brink of an abyv« and additional ef-forts are needed to strike the de-i ire b'ow at th»* enemy. It i« vvith Na7,i th:s question w!th vvhich vve are con-fronted today and which needs the
At a conference of Trade Un on j upport every pa sionate believer
liaders at Hrussels, Bc l^ium, in the Spring of 1933, the matter w»s t ire-fully ueighed and it wra« only aflet the German delegates had been con-sulted, and their npr oval o-btaine 1, that steps touards the application of a boycott uere taken.
It uas a far-raching decision, but the on!y one open to labor an 1 pro-gressive forces anyuhere. Since then the bo.ycott has been applie.l ener-getically by the poueif ul tiade
in dcmocracy, freedom and equality.
I.abor. and with it al! pix)gressive forces, is entraged in a tremendou« uar wh'ch vvill decide the future of mankind. Humanity must not lose this uar; it cannot even afford to lose a battle. The rigorous application of the boycott against Nazi goods and services uill help to cut -hort the sufferings of the Geomsn people and thus open the way for the re-establishment of civil rights in
unions of Kurope, and the present)that unhappy country.
IIMI"
r^fc'Mini""
Searchlight
.......
i ^ Donald
Lotrich
A Little to Steep
Harr>* had done no vvork for over a yt ar and his father uas getting tiied of keeping him.
"Harry," said his father one day, "I hear there's been a death at John-«on's fas"tory. Why don't you go and see if you can fill the vacancy?"
Harr>' vvent. On his return he ex-plained that he could have the job but that the uork was tt»o hard for hini.
• Hut," proteste«! the father, "you'-re a strong, fit man. If tha man uho died coulJ do it, surely you could."
"It ua.sn't a man thut died," re-plietl Hany, "it vvas a horae."
—Exchange.
The Age of Speed!
Iliin.......
One " vveek of service vvith the Jugoslav Building and Ix)an Associa-tooi has convinced me, more firmly than ever, that the Assoeiation can be rebuild and that it can become an aetive funetioning organization. I am not quite familiar vvith ali the details as yet but so far I have been able to detect those members vvith whom I have come in contact and among the man.v other«. Altogether 14 nevv books have been pledged as I vvritf this uithout any solicitation what-soever. \Vith a proper course fhart-ed many more are bound to follow. The organization is purely a vvork-ingmen's »»rganization an 1 vvhat the u-orkers set out to do there is no might, no povver strong enough to stop them. Anoth?r interes* ing thing is that both the Federal Home Loan Bank and the Stite Aulitor; office vvere very receptive to the plans and cxplanatien* given and vvill lend us every as-i«tance to mak > our« a firm institution.
No doubt, the Boaid vvill spend much
time on the problem* confronting the coming May convention. System-atic.^Jly, ths^y can steer the coming convrntion for progres«. We urge them to have social vision and to take a definite stand for everything that uill make urorkers more con-a new špirit anion? scious of their pouer, te benefit the
uorkers. Th" S.N.P.J. has an hon-orable pa.-t. It must retain it Mor« than that, the record must be im-proved and the Supreme Board can do much to shape the policy of our Socicty.
*
Kloods have caused untold dam«
ege to hundreds of thousands of people just a few hundred mile« <outh and southeast of u-*. Many elderly people uill have lost their vvhole 1'ves savings, their home« and overyth:ng, A merica opened it* heart to the needy and America must nlan t»» rebuil 1 ani replace the propertv d sms ire nnd refortif.v -gainst future flood«. The geneidl be^rt of America is e.a«ily «u"»yed, 'P^ciallv in a cntast**ophe. uhich i« r:crht. We avvait 4he dav when \ merica'« mind vvill sw«y equallv s« uniforml.v for a nevv, a more ju?t "•nd more equitable economic sy«-
Our Cook County Sori;l;>t Pirty has an extremely busy weeV hefor • :t. Beginning uith a meeting on Tueaday, Feb. 9. at Shotuell Hali. 55th and Blackstone, to homr t'i Debs Column. On the follauinc <lay we'l! hear Nonran Thomas at a special dinner for Roy Burt and Frank Trseger. The banquet sta"t at «:ft0 P. M. at 2733 Hirsch Blv,l Tickets are $1.00 and can bo ha<l fiom Anton Garden and myself. Ml Socialist members of tho Illinoi Workers Alliance u,;ll meet Satur-day, Feb. 13. at 1S0 N Chrk An<l a tlt>uble feature Sunday vvill ':» ♦ho schedule for Norman Tht mas. T h Mo^o^v trials w»ll be di9CU9sed at the Caj.:'"l L' Ig. A ^po-cial meeting of ali Social'-t mion"> vvill prece<le t.he massmeeting. Our mombers are urg«^! to take part in as
many of the«e as is possible.
*
The auto vvorkers are hold in 7 up surprisingly vvell against the com-bined efforts of tho sheriff, General Motors and the paid company uni >n officials. It is gratifyinc: to see the sentiment of the general public favor the vvorkers. Though General Motors may decide on starving out the vvorkers, there i« some poasibili-ty that pressure from President Koo-sevelt may result in a compromise settlcment. To us uho knovv uhnt a hard job it is to organize people for united aetion, vve can understand the exceedingly hard task of the auto union orjranizor« and can ap-preciate the excellent result« achiev-ed thus far. After the settl mont is reached the job of this union wilV-j
tem.
*
The Social Study Club is due to meet Frida.v, Feb. 12, nt the Center, We uant cvery member to attend. Comrade Al Rak vvill give the report of the bunco. Wc wlll also have an opportunity to meet Joseph Drasler r){ Forest City. Pa., vvho has moved here and vvho u-ill take care of thr •vork John Rak used to perform. Joe i- a fine fellou- »o he should fit into •ur scene vvell.
It Looks That Way
Once upon a time a corporation dog of good reputstion uas charged uith killing sheep, though he had never been cought in the act. The corporation had always found him to be an obedient dog, vvilling to lick the han<l of his matter, and declared that he uas a peaceuble and law-«bid-ing dog; but one day U|»on investigs-tion the tlog uas found to have wool in his teeth and thenceforovard, though the corporation stood man-fully by him, he vvas believed to be ft sht etp-killing ilog. The vvorld has no means of knovving what methods cor-pora tions employ to obtarn deapotic dccrees in their interest, but it i« generally believed that if an exam-ination could be made, there would be uool found in the teeth of the judge.—Eugene V. I>eb«.
Round and Round
be to educate the uorkers in indus- „ A . 0/, . t.	.. .
A . ,	. . . .	.	At 2fi vou left the farm and came
tnal unionism and in plain everv* lay '	.. .__. e „n ___
, .....	, 1 to the city. And for 30 years vrou ve
economic« so that thev mav not for- \	^	^ ^ ^^
get their claa« struggle at once. W e fof?„	r
"To get enough money to livt in the countr>-," came the ansuer.
are proud of the efforts of the So-cialists in thi« struggle, They have been able men vvho have asn.sted the leadership of the unions thus far and vve hope that their eff»»rts uill not be in vain.
Member« of the Supremo Boartl of the S.N.P.J. have assemblerl for their annual meeting in Chicago thi week. (»ood progres« uas recordod during 1030 in membership ind f mat >es and the door is open to even greater possibilitics 111 1937.
An editor srldom vvrites hi« mother. He's too busy vvriting editor-mls uiging other men to write their«.
NOTE
More English reports and Articles on Page S.