GEOGRAFSKI OBZORNIK PRIHODNOST REGIONALNE GEOGRAFIJE Ana Vovk Korže UDK: 910.1:913 COBISS: 1.04 IZVLEČEK Prihodnost regionalne geografije V članku avtorica analizira položaj regionalne geo- grafije v osnovni in srednji šoli ter na visokošolski rav- ni. V osnovni šoli je velik poudarek na celostnem poznavanju celin, v srednji šoli pa se temu pridruži še problemski pristop. Študij geografije na fakulteti mora nuditi študentom poglobljen študij regionalne geografije, ki bi moral temeljiti na regijah (majhnih celotah), ki sestavljajo posamezno celino. ABSTRACT The future of the regional geography In the article the author analyses the situation of the regional geography in primary and secondary schools and on the academic level. In the primary school the main stress is laid on the global knowl- edge of the continents to which a problem solving approach is added in the secondary school. On the academic level an absorbed study of regional geog- raphy, based on regions (small wholes) from which a particular continent consists of, should be offered to the geography students. AVTORICA Ana Vovk Korže Naziv: dr., prof, geografije in zgodovine, docent Naslov: Oddelek za geografijo, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru, Koroška 160, 2000 Maribor Telefon: +386 (0)62 22 93 647 E-pošta: ana. vovk @ uni-mb. si V mesecu oktobru 1999 ¡e potekala na Češ- kem v Plznu na katedri za geografijo pedagoške fakultete Zahodnočeške univerze mednarodna konferenca o regionalni geografiji z naslovom »How to carry on with regional geography«. Nosilne teme konference so bile: kako spreme- niti smeri in metode v regionalni geografiji danes, kako izobraževati učitelje za regional- no geografijo, kako uporabiti v praksi regio- nalnogeografska znanja, kako učiti regionalno geografijo v osnovni in srednji šoli ter praktič- ne izkušnje učiteljev v zvezi s to tematiko. Na konferenci je avtorica tega sestavka predstavila pogled na stanje in prihodnost regionalne geografije v osnovni in srednji šoli ter na visokošolski stopnji izobraževanja v Slo- veniji. Zaradi velikih sprememb v geografski stroki v zadnjih desetletjih se je nujno morala spremeniti tudi regionalna geografija. Te spre- membe so občutne na več ravneh: v samem poj- movanju predmeta geografije, v metodah in izboru raziskovalnih vsebin na tem področju, v metodah poučevanja in tudi v številu informa- cij. Zdi se, da vseh teh sprememb pri pripravi novih učnih načrtov za devetletko niso upošte- vali. Obstoječi učni načrti za regionalno geo- grafijo nove devetletne osnovne šole so precej obsežni in od osnovnošolca zahtevajo veliko razumevanja vzročno-posledičnih povezav. V srednji šoli se regionalna geografija omeju- je na izbrana poglavja (key study), na visoko- šolski ravni pa je ta smer geografije ostala na stopnji izpred nekaj desetletij. Ker ni jasnih sta- lišč o namenu tega predmeta in ni ustrezne lite- rature s tega področja, se znanja posredujejo ali zelo poglobljeno in specializirano ali pa pre- več posplošeno. Takšna regionalna geografi- ja ne vodi k celostnemu razumevanju pokrajine, zato so tu nujne spremembe. V nadaljevanju podajamo predlog pouče- vanja regionalne geografije, ki temelji na načelih regionalne geografije v osnovni in srednji šoli. V izobraževanje naj bi uvedli ver- tikalnost, regionalna geografija pa naj bi tako kot druge znanstvene vede prišla v nov položaj. Regionalna geografija v osnovni in srednji šoli. V učnih načrtih regionalne geo- grafije za osnovne in srednje šole so poudar- 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK jene vzročno-posledične zveze. Značilen je problemski pristop k snovi. V preteklosti je bila geografija v osnovni šoli namreč opisna. Geo- grafija se kot samostojen predmet začne v 6. razredu osnovne šole. Učenci spoznajo Zemljo kot celoto, za kar je namenjenih 35 ur. Od Z . do 9. razreda je geografija izrazito regionalna. Učni načrt za Z . razred upošteva ustaljeno delitev Evrope in Azi je glede na strani neba, čeprav bi bilo mogoče obe celini razdeliti po sodobnejših kriterijih. Zaporedje vsebin v ok- viru posameznega tematskega sklopa izhaja iz Hettnerjeve sheme, torej od naravnih značilno- sti do gospodarstva. Povezanost med obema področjema v okviru posameznega dela celi- ne je sicer poudarjena, a za osnovnošolca je tu naenkrat nakopičenih preveč podatkov, da bi jih lahko povezal in popolnoma razumel. Zaradi nerazumevanja pa je znanje omejeno na pomnjenje, ki ponavadi že čez kratek čas presahne. Primerjava števila ur, namenjenih posa- mezni celini, pokaže, da je večina ur v Z . raz- redu devetletke namenjena Evropi. To je, kljub temu, da je Az i ja po obsežnosti največja celi- na na našem planetu, zaradi bližine razumljivo. Učenci v 8. razredu spoznajo geografske značilnosti Afrike, Avstralije, Severne in Južne Amerike ter polarnih območij. Seznanijo se z ak- tualnimi problemi sodobnega sveta: s prenase- ljenostjo, oskrbo z vodo, hrano, energijo in s po- litičnimi nasprotji. Spoznajo družbene razmere posameznih celin v odvisnosti od naravnih mož- nosti, oblikujejo stališča in vrednote, kot so spo- štovanje drugih narodov in kultur, strpnost do drugačnosti, mednarodno sodelovanje, priza- devanje za mir na svetu in za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Cil j i pouka so vsekakor globalno zastavljeni. Toda nehote se vprašamo o umestnosti obravnave večine celin v enem razredu. Učenci v 9. razredu spoznajo geografske značilnosti Slovenije kot svoje domovine in drža- ve ter jih primerjajo z izbranimi državami Evrope. Razvijajo prostorsko predstavo o Slo- veniji, njenih pokrajinah, etničnem ozemlju ter o njeni ož j i in širš i soseščini. Statistični pregled obsega učnih ur pokaže, da je največ ur namenjenih regionalni geogra- fiji sveta, sledi pa ji regionalna geografija Slo- venije. Analiza obsega vsebin je prav tako pokazala razlike. Splošna ugotovitev je, da je regionalna geografija v osnovni šoli zasnova- na za učenca precej zahtevno, na gimnaziji pa se vsebine regionalne geografije nanašajo na izbrane primere, kjer naj bi celotno znanje i z osnovne šole poglobili. Študentje geografije na fakulteti naj bi ime- li dobro predhodno znanje regionalne geogra- Slika I: Deleža števila učnih ur v 7. razredu, namen/enih Evropi in Aziji. % 50 45 40 35 30 - 25 2 0 - 15 - 10 5 - Afrika 12 Polarna Avstralija območja in Oceanija Slika 2: Glavnina vsebin v 8. razredu devetletke se nanaša na Ameriko in Afriko. 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Zastopanost vsebin regionalne geografije v osnovi in srednji šoli. Predmet Število ur v O S Število ur v S Š Skupaj Regionalna geografija sveta 6 2 5 0 112 Regionalna geografija Evrope 2 8 5 0 7 8 Regionalna geografija Slovenije 7 0 4 0 1 1 0 Regionalna geografija skupaj 160 140 300 fije, vendar izkušnje kažejo, da ni tako. Zdi se, da se znanja, posredovana v osnovni in sred- nji šoli, kar porazgubijo. Zato so v nadaljeva- nju prikazane nekatere dileme regionalne geografije na primeru visokošolskega študija geografije na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Dileme v regionalni geografiji na stopnji visokošolskega študija. V Slove- niji je regionalna geografija na visokošolski rav- ni zašla v krizo, kar je pričakovana posledica sprememb na področju geografske stroke. Vsebine in metode dela so večinoma odvisne od predavateljev in iščejo zglede v tujini. Zastopani so različni principi regionalnih geo- grafij, ki bi jih lahko združi l i v naslednje: • splošnogeografski in regionalni pristop, • regionalni pristop, • pristop po izbranih poglavjih, • strukturni pristop. Navedeni pristopi skrivajo v sebi naslednja vprašanja: • Kako zmanjšati obstoječo heterogenost regionalne geografije na visokošolskem štu- diju? • Kako približati znanje regionalne geogra- fije potrebam življenja? • Kako zasnovati regionalno geografijo ver- tikalno od osnovne šole do fakultete? • Kakšni so cilji regionalne geografije na različnih stopnjah šolanja, še zlasti na viso- košolski stopnji? • Kakšna naj bo usmerjenost regionalne geo- grafije v 21. stoletju za pedagoške in nepe- dagoške poklice? Odgovori na postavljena vprašanja so pogosto subjektivni. Menim, da bi bilo potreb- no čimprej enotno začrtati vsebine regionajne geografije na nivoju visokošolskega študija. Štu- dij regionalne geografije bo kompleksen le, če se regionalna geografija ne bo usmerila izra- zito v eno področje (v družbeno, kar je danes pogosto) in če bo aplikativna, realna, življenj- ska in ne popolnoma abstraktna. Zaključek. Analiza regionalne geografi- je v osnovni in srednji šoli je pokazala, da so vsebine tega dela geografije zelo dobro zasto- pane. V osnovni šoli je velik poudarek na celost- nem poznavanju celin, v srednji šoli pa se pridruži problemski pristop. Študij geografije na fakulteti mora nuditi študentom poglobljen študij regionalne geografije. Ta naj bi temeljil na regijah (majhnih celotah), ki sestavljajo posa- mezno celino. Z dobrim poznavanjem sestave, razvoja in aktualnosti regije bi regionalna geografija postala aplikativna. 7. Geografija, učni načrt za gimnazijo. Ljublja- na, 1997. 2. de Blij, H. J., Muller, Peter O. 1998: Geo- graphy: realm, regions and concepts. John Wiley & Sons, inc. 3. Učni načrt Zemljepis za 6., 7., 8. in 9. raz- red. Ljubljana, 1997. 4. Wolf, K. 1995: Aufgaben einer zlelorientier- ten geographischen Landeskunde. Geograf- ski vestnik, 67. Ljubljana. 23