V turtk.MiUt imoloto ,,h.ja in • Mari-
boru brci poliljanj.i na jomiai'" l»to »jI. - «. t« pol M* . . 4 „ — ,.
■a littl      • » .. *° Po pošti :
li. u» M" «0 |l< - k lik pol lfl» . 5 i. — ,a Mrt Ma »  „  «0 „
VrednišUo in nj>raTni«t»o je ni stolnem trKUlDom-plati) liii. it. 179.
O/l .,1 i IM Za navadno d«itopno-trsto ■• plafaje K kr , f« a. natinn« Ikrat 5 kr. fe te Usta '.'krat * kr. tu te Ink« :ikrat , »ere pnm»nki> M plaou-j*jo po prostom.
Za riuk t i »ek j« plaćat-kolek (Atfmp.lj, ,» jo k.
RtkmM «e ne rrafajo, Uopi.i naj sh Ulajoioljn , frankujejo.
Št. 68.
"V Mariboru 12. juniju 186J).
Teoaj IT.
Nemškntarska promemorija.
i.
Kako naši nasprotniki po slavnih zmagah na Janjcem in v Velčem od jeze pihajo ter z lažmi in sumom podžigajo plamen razdraženih strasti, to je znano, in temu so ne ćudi nikdo, če je dalje časa pazil na početje njihovo sramotno črede. Vendar čuditi in groziti so je, da moralna osoba, kakoršna je ljubljanski mestni odbor, v promemoriji, ktero sta na Duuaj mi-nistrom nesla sam župan dr. Suppan in mestni odbornik dr. Pfofforor, vsemu svetu pred očmi sme in more umivati sobe in črniti Slovence s takimi debelimi, iz svojega korana „Tagblatta" pobranimi lažmi, s takim pag-lovskim obrekovanjem ! Kdor bi do zdaj ne bil poznal zaničevalnega dela gnusno, do besnosti strastne, do nesramnosti lažnjivo nemikutarske stranke, promemorija ga je morala strezniti. A promemorija nam tudi z ogrozno jasnoto kaže, kako trdno so naši nasprotniki opirajo na vlado, pod ktero okriljem so do zdaj vedno brez kazni sejali strup in srd.
Nemškutarska razkačena četa so nam zdi, kakor razvajen otrok, ki sc v svojem objestnem razsnjanji udari ob stol in potem zacvili, kakor tica v precepu, ter jokaje teče k slepo ljubeči materi, naj ona razbije vso stolo po hiši, da se ne bi nikoli več udaril. Kar je nespametnemu otroka odpustno, to je gnusoba o možih , kteri se imenujejo ljubljanski očetje, ki nimajo čuvati samo nad nemškutarskimi želodovimi klobuki — o možeh, kteri se širokoustno babajo, da so kupili vso omiko sami sebi, in torej nas psu-jejo s priimkom „na pol izobraženega zaroda", kader so boljše volje -- sicer smo jim surovi „barbarji." Njihova slepo zaljubljena mati je vlada, ktera' ima svojim dražim nemškutarskim otročiecm vedno pripravljen sladki med krotkega preziranja in prikrivanja, torej podpiranja, a nam pleteni bič kaznovalnih paragrafov, ako si! branimo njihovim strastnim napadom, — ako zahtevamo, pravice, ktere oni uživajo že od starine, in ktero so nam samo obetajo, vendar nikoli no dade, Sc je li čuditi, da ti vladni ljubljenci od srditosti pene tišče, ker na Kranjskem ne morejo zamašiti zadnjih ust, ktere smejo ziniti: ž i vol i Slovenci? Ali niso zaradi enacega klica v sredi našega stolnega mesta vladno sabljo ranile in posekale Slovenca ? Niso li nemškutarji in turnarji sami v Velčcui za zapor lovili mirnih ljudi, med kte-rimi so bili celo župani? Ni li tamkaj zaradi nemškutarjev brezorožnoga naroda sekalo vojaško železo V Ni li vojaški bajonet prehode! prsi brezorož-nega Slovenca?
Če promemorija cvili: „blisk zadnjih prigodeb je posvetil v režeče brezno, nad kteri01 stojimo", vprašamo: kdo je naredil to brezno? — Ne že tolikrat premlevani , do zadnjega peresa oskuberti so-kolovski hrup, ne pretep pri Jezici, ne tahorji, ne dogodbo na Janjcem in v Velčeun! Vso to so deloma žalostni nastopki starejših vzrokov. Slovenski narod se jo počasi jel čutiti, zavedati in gledati. In ko je nekoliko spregledal, kaj jo videl?   Videl je, da nam vlada pravice žc 20 let obeta, a
namesti njih v zadnjih časih tu in tam vrže kako drobtino Hcustovih koncesij, ktero 80 državno koristi dolžnost, a no nam na ljubav podarjena mi -lost; slišal je, da nemški govorniki in časopisi z nami nikakor ne hote ziniti n pravicah, nogo o samih razžaljivih koncesijah; slišal jo, da nas Nemci in nemškutarji po svojih novinah smejo brez straha zasmehovati, črniti in psovati; da smo leni barbarji, da se poganjamo za barbarstvo in zatiramo omiko; slišal je, kako z druge strani, kader se jim zdi potrebno, Nemci in nemškutarji. ter z njimi vred tudi ljubljanski odborniki v promemoriji, trdijo, da žo imamo vse pravico v svobodnih osnovnih zakonih, v kterih more najti zavetje vsaka narodnost. Od leta do leta je rastlo to brezno, ktero so naši nasprotniki vedno širili; ktere ga vender ali niso hoteli videti, ali res v svoji slepoti videli niso. In zdaj sled.' narodne ščuvajo, kterih nikjer ne najdejo, če sami sebo v zrcalu no pogledajo ; zdaj trepetajo kleče pred vlado s promemorijo v povzdignjenih rokah: vlada, usmili so nas!
Ali se jih vlada usmili nli ne. mi toga ne vemo: a to dobro vemo, da je ljubljanski vladni namestnik v svojem razglasu zopet odločno stopil na stran naših nasprotnikov. Će so je vlada toliko časa dajala slepiti mali peščici nepokojnežev , kteri stoje za Dežmanovim hrbtom, naj resno premisli, da ves slovenski narod, ki obdeluje kranjsko zemljo, plačuje davke od njo, ne sme in ne moro biti ,.pt iigolbube" Dežnnnovoniii „Tagblattu", ne sme in ne more hiti podnožje ljubljanskih turnarjov in Dežmanovih hlapcev, kterih. ako bi trebalo brez vladne podpore do zadnje resnobe v njegovih vrstah stati, morda no nastoje toliko, kolikor dve veliki kranjski vasi štejete prebivalcev, ako odbijemo Kočevarjo , kteri so vodno mirno z nami živeli in mi z njimi, dokler ni Dežmnnnva stranka podrezala v njih gnjezdo. Ali se vladi vendar enkrat oči odpre« ali no, loga, kakor smo rekli, ne vemo; a to vemo, da so upravniki še zdaj nerazdruženih turnarjev zopet hodili po ljubljanskem obližji opraScvat, kam bi varno smeli pribobnati, in da narod, kterega celo duhovni, vedno obrekovani duhovni, zdaj že zastonj krote in tolažijo, razkačen posluša pogovore o turnarjib.
Ljubljanski mostni odbor v promemoriji sam pri poznava, da se meša v stvari, ktere ne spadajo v njegovo področje, ker so tičejo vso dežele. Kako ne bi? Kdor jo vsemogočen, temu je najteže delo igraća. Ko je bila 1. junija javna mostna seja, v kteri se je čitala slavna promemorija, ki tudi svojo milo majko, skrbno vlado, neusmiljeno udriha, da jo bila še vedno prenu lika, zagovarjal je ubogo vlado tajnik deželnega prvosedstva g. Hočevar, in kako zagovarjal! Ne kakor se opravičuje ubogi učenec srditemu učitelju, ki ima šibo v roci, nego kakor se brani zatožonec na zatožni klopi, in ko jo potem srdito nanj planil dr. K o o s h a c h e r , ase huje neusmiljeni Dežni a n z dolgim govorom, kteremu so mestni očetje vedno z glavami prikimavali in z rokama ploskali, — obmolčal jo g. Hočevar in ž njim je obmol-čala ozmerjana cesarska vlada, kajti Dežman jej jo usta zamašil. Kako se moremo torej nadejati , da bi vlada kdaj smolu drugače misliti , nego misli Dožman!
Rečena seja mestnega odbora je bila tudi z druzega ozira zelo za.
14. llavlićtcli lIotov«*li>
(Dalje.)
Čudovita zavednost in zrelost v narodnem in politiškem oziru, ktero je češki narod spričal po porazu 1850. leta, javlja najbolje velikanski učinek triulov Ilavličok-ovih. Trsil se je platnenoj besedo, neumornoj sta-noTitostjo in darivnostjo za uresničenje čeških narodnih teženj , iu pobijal sovražnike ne samo znamenitoj silnostjo, nego tudi vse podirajoče jasnostjo bistrega uma in vedrostjo prasketajoče segavosti; jegovi strelici nikdor ni ušel, hodi si šo više postavljen a še toliko oborožan. Razve politiškega. področja bil je II. jako delaven kamor v shodili narodnega odboru pražkega „Svornosti" (o jeni ustanovitvi nosi prvo zasluge) in Slovanske lipe , narodnega in politiškega društva za vse Slovane avstrijske cesarjcviuc. Spadal je k unjodločnejšim protivnikom volitev v frankobrodski zbor, jim se je ustavljal govori, sestavki v novinah in prcrazlienimi pikavnimi in grizočimi pesmicami, a na vse kriplje jo podpiral poinisel slovanskoga shoda. Vsaj si od najsilnejših poslov je odrinol v Krakovo, da bi tudi Poljake gonol , naj bi so udeležili shoda, čegar tajnik je bil. Po duhovskih prigodkih je bil zaprt zavoljo sestavka v novinah, peti den vendar vzpet izpuščen. Med tem so ga izvolili v večih okrajih za poslanca v državni zbor dunajski, a že prvlje v deželni zbor češki, kteri so namič ni zbral. Sprejem polnomočje (mandat) liuinpolškega okraja prepustil jo vredništvo svojih novin V. Nebeškemu in odmuhnol na Dunaj. Na zboru so je zvesto držal Riegra in Palackegn, za česar delo je bila v prevratu vinotoškem na njega takisto kakor na ta — drhal bečka nahuškana, vsled česar je postalo njih daljšo bivanje v lieču prenevarno. Odpravil se jo onda, kedar je razjarjenost ljudstva pri obešenji grofa Latoura dosegla žo toliko ljutost, ka ni bilo več lipazni mirnega poravnanja, s prijateljem svojim Riegrom domov, kdor je prestopil skupno / drugimi poslanci češkimi k prosvedu proti dalnjim skončatkom ostanka beč-kega zbora. Po obnovljenem zboru šel je sicer vzpet v Kromeriž, toda opa
zivši, koliko kvara trpe njegovo novine s tem, ka njega ni v Pragi, in po-mislivši, ka je novinarstvo mnogo več njegovo področje, negoli zbor, odložil jo koncem 1848. leta polnomočje poslansko, ter se po vse posvetil „Narodnim novinara" čijih naloga jo vodno imenitnejša prihajala, kolikor vedreje so se javljala znamenja prispevajočega nazadnjaštva; vrh tega je počel na svetlo davati „Sptok," Saljivo-pikavno doklado svojim novinara. Po novem letu 1810 so ga izvolili za odbornika in brž potem za namestnega prvosed-nika Slovansko lipe pražke, Po razgnanem zboru kroraerižkem sodil jo toliko bodeč:; prikrojeno ustavo, ka gu je vlada potegnola pred sodbo. Kiogcr ga jo hotel zagovarjati prod porotej, toda ne imajo spričevala preskusen j k temu prepisanih, moral je od tega popustiti, na kar so |0 pri javni sodniški obravnavi fine 13, malega travna 1849 11. sam zagovarjal jako umno in modro, ter vladi javno očital prelom svete — besedo ponosno vzkliknovši: .Nadejam se. ka ta vlada, ktera me je sedaj obtožila, bode v kratkem sedela na obtoženski klopi, na kteri sedaj jaz sedim, a želel bi ji, da bi na nji mogla sedeti s toliko čisto vestjo, kakor jaz." Porota ga je Oglasila po ustih prvoincstnika svojega dr. Pichla soglasno za nekrivega. Čeravno pa so vzpet-nim razglašenjem obsadnega stana nastali javnemu in svobodnemu tisku bridki časovi, II. vendar ni opustil od svojega prepričanja in pisal je tako ostro, ka se mu jo dne i), rožniku 1849 zabranilo izdavanje novin ; pri po-pečiteljstvu si je sicer shodil, ka je smel počenši od dne 26. rožnika napredovati v izdavanji svojih novin. vendar je v kratkem bil poslan k vojni-škemu ječarju na Ihadčane, a naposled -o mu bile „Narodne novine" vsled trdovratne prepirko o imenitnem Bestavku 1'alackega „0 contralisaci a narodni ravnopravnosti v liakousku" sevsema zabranjene, in vsi pokusi vzpel oživiti toliko obljubljene novine splavali sc po vodi. Od meseca velikega travna 1850 izdaval jo H. na Kutnih borah časopis „Slovan" v tedenskih snopičih. Delal jo skoro sam in sicer črstvostjo mladenčkega junaka, nepremagljivo krepkostjo razkačenega leva. v dobi polnega razvoja trdega sanuvoljstva z ene, polne inrzosti, nepovoljnosti in opešariosti z druge strani; najslavnejša je ta doba Življenja II. Že prvo čislo je bilo zastavljeno po Sreda, „Slovan" prepovedan v Pragi in v čeških trdnjavah; tem vendar ni bil
nimljiva. Odbornika Rudeža biatroumje se je namreč v njej zelo spozabilo, kajti v svojem govoru je ta pravični mož pritrdil, da so res turna rji imeli revolverje, kar so nemškutarji vedno tajili, kakor kača noge, in o čemur besedice ne zine tudi resnična promemorija, ki turnarsko popotovanje po hinavsko imenujo „harmloser maiausrlug". Rudeževe besede so v svoji gluposti potem prinesle celo uradne novine PLaib. Ztg.", ktere so poprej revolvorje vedno zakrivale, če prav so nemškutarji imeli revolvorje, sal-vavitc in štilete v palicah; samo prevržljivi „Tagblatt", čegar očo Dežman je nedolžnega Rudeža pri omenjenih besedah gotovo pogledal z očesom žareče jeze, ni o revolverjih zinil besedice, nego poročil samo to, da je bil soglasno sprejet Rudežev nasvet: naj odbor izreče zahvalo hrabrim častnikom, ter vojniškemu in žandarskemu poveljstvu za tečno pomoč v Velčem. — Radi verujemo, da so nemškutarji vojakom in žandarmom res na vse kriplje hvaležni; vendar se nikakor ne moremo prečuditi, da je brez najmanjšega premisleka Rudežev nasvet obveljal pred vsem mestuim odborom, v kterem je toliko juristov , ki dobro vedo, da v avstrijskem zakoniku je postavljena kazen tudi odobrovanju kazni vrednega dejanja. In zdaj so vrženi v preiskavanje vsi velški vojaki,, častniki in žandarji, a če bodo obsojeni, potem tudi vsi slavni ljubljanski mestni očetje na zatožno klopčico poromajo v družbi tistih cerkovnikov, ki so v Ljubljani zvonili ubitemu Rodetu, in tistih gospodičiu, ki so mu k sv. Krištofu nosile vence. Ali mestni odborniki morebiti mislijo, da stoje zunaj zakona, ker so nemškutarji?
Če je tako, imeli bodemo eno novo izkušnjo več mi trdoglavi Slovenci. Denašnji čas je pri nas vse mogoče. Saj se promemorija celo ni sramovala očitnih laži poslati dunajskim ministrom; da so se namreč precej gotovo udeležili, kakor lani pri Jezici, tako tudi letos na Janjčem dijaki, če tudi se niso bili udeležili niti lani, kakor je pokazalo sudnje preiskavanje, ki je nedolžne izreklo zatožene dijake, niti letos, kajti do zdaj ni še nobeu dijak v preiskovanji. Promemorija dalje govori, da so kmečke čete pri Borovnici kamenje metale v tekoči vlak na železnici; a tudi tukaj je tenko preiskavanje spričalo, da je samo neki pastirček vračal kravo s kamenom, kteri je morda koga po nesreči zadel. Kdor sme toliko, tak sme tudi še kaj več! Kaj se torej čudimo, će v promemoriji čitamo: po tepe ž i pri Jezici so ostale nepreiskano, nedotaknene tiste niti, s kte-rimi se take do godbe snujejo in p red 6, ali če o tem še predrzneje slišimo govoriti Dežruana v mestnem odboru: tudi po dogodbi pri Jezici so se bili zaščuti ljudje izročili pravici, a ščuvaji, pravi začetniki, niso bili kaznovani! In pri teh njegovih besedah je ves odbor zakričal: tako je! samo vladni zastopnik g. Hočevarje molčal. Ali se to ne pravi c. kr. sodnike javno dolžiti in tožiti jih vladi, da niso storili dolžnosti, ker so bili preleni ali prernehki v svojem delu, če tudi je vsemu svetu znano, da to ni res? Ali bode to sramoto c. kr. deželna sodba na sebi trpela? Ali hode molčala, kakor je molčala c. kr. vlada, ko jo je Dežman v kozji rog vgnal? Koliko strast, koliko brezozirno nesramnost, koliko neskrbnost od kaznovalnih zakonov imajo nemškutarji!
Iz Ijjubljane !). junija |Izv. dop.] Policijski oddelek mestnega odbora, v kterem sta Dežmann in Pauor, bil je v skrivni seji nasvetoval, naj se Ljubljana dene v izredno stanje, kar pozneje vendar ni obveljalo. — V Ljubljani je zdaj do 50 osob zatoženih zaradi velške zmage in njenih nasledkov, med njimi tudi tisti, ki so dali zvoniti Rodetu, in vse gospodičine, ktere so mu bile k sv. Krištofu nesle vence. Tudi mati
ohromljen smeli duh H., nego grmela je plamena njegova beseda po vsej očevini in zropantala nasprotuike iz preranih veselic zmagonosnih. Bičal je vsokoliko nesnago v razkričanih „Epištolach kutnohorskych", v kterih je brezobzirno pretepal razvade in hudobe prevzetne duhovniške vlade. Posamue nazore iz njih priobčimo.
Ničem uren je bil pokus vladin, ovirati napredek Havliček-ov „Videu-skym dennikem", k čegar izdavanji so se udali bivši njegovi pomagači. „Slovan" je povsod slavil zmago , vladi pa je ostalo samo nasilje. Brzo j e doletelo Havličeka prvo svarilo od namestnika Mecsćry-ja, o kterem je v opazki napisal : „Gospod namestnik kraljevstva češkega ima res sedaj moč in tedaj tudi pravico zabraniti izhajanje „Slovana" : ali toliko moči in toliko pravice nima uikdor, da bi premenil javno mišljenje, da bi prevrnol tek zgodovine", in že dno 9. velikega srpna 1851 drugo, vsled česar je opustil dalnjo izdavanje „Slovana", in sam piše dne 11. velikega srpna 1851 v sestavku „Konce.", „ka ni volje nikomur drugemu privoščiti, da bi mogel prepovedati „Slovaua"; za česar delo si ga sam prepovedani." Vendar še je bil pred sodbo gnan ^a sestavka „Uprava občinskih zadev," iu „Zakaj sem državljan". Vlada je delala k tej sodbi največe priprave silo, ka bi H. bil obsojen kakti po samem narodu. Kutnohorska porota je dne 12. listopada istega leta slavno oglasila njegovo nekrivost po prvomestniku tvarničarju Brenči ju. Ta prigodba jo oudašnji vladi bila najbrže močeu nagib , kn je zrušila poroto. Nijedno sodništvo ni našlo krivnjo na njem, svetil se je s vsemi državljanskimi krepostmi kakor rumeno sobice o krasu. Vendar kijubu sodniški izreki bil je H. hitro potem nočni čas sred zime v Nemškem Brodu popadeu in redarstvom (policijo) silama iztrgan iz naročja svoje rodovine, ter v Briksen na Tiroljsko poslan v pregnanstvo ua naročiti ukaz razglašenega popečitelja Bacha brez obsodbe, tedaj protizakonito. Potovanje svoje v Briksen je popisal v spominskih „Elegiich Tyrolskych," ktere so svojim humorjem marsikteremu beicu privabile prebolestne solze. V Briksenu je bilo njegovo življenje sila samotno in otožno ; podoben je bil sirotek Pro-metejti prikovanemu na pečino. Star stotnik t pokoji bil je njegov edini tovaruš, iznamši  vojaškega desetnika, kteri se je moral včasih prepričati,
božja — risum teneatis ! ker so vohači na sv. Petra predmestji pri obnašanji (procesiji) sv. rešnjega telesa na njej zapazili nekako slovenske barve in vižmarsko svetinjo, čujemo da je zatožena verske motitve (religionsstbrung) | Mnogo jih je moralo iti v zapor samo zato, ker je bil na ulicah od njih slišati glas: živio, ali: živi Slovenija, ali : živeli Slovenci!
Kar se tiče slovenskega voditelja, o kterem je „Tagblatt" pisal, da je kmetom obetal 50 gold. za turnarsko zastavo, zadnje čase po Ljubljani kroži vrlo čudna povest. Kmet z Janjčega namreč je baje rekel v Ljubljani, da je teh 50 gold. obetal nekakšen Pajek. Mi ne vemo, koliko je v tem resnice, niti ne, kdo je ta Pajek, ter vse to puščamo sodnjemu preiskavanju; a zamolčati ne moremo druge kmečke šale ali resnice, da je glavar mestne okolico Pa j k na vižmarskem taborji največjim pijancem za vino dajal. Sicer o vižmarskem taborji gorenjski kmetje že prepevajo pesem, ktero so sami zložili.
Zvedeli smo, da tudi ljubljanska knezoškofijska konsistorija na-merjava na Dunaj poslati promemorijo, kakor jo je žo poslal deželni odbor, v kterem sta se temu branila deželni poglavar W u r z b a c h in Dežman, rekoč, da dveh promemorij ni treba na Dunajil Wie naiv !
V kosami, kjer je nekdaj bila sladkornica, čujeino da je neki Huynov častnik vojaškega novaka Motličana za desno in levo uho tako udaril, daje padel na tla in se do krvi oranih Zakaj? To je bilo en dan po-zneje en dan po slavni oficirski zmagi v Velčem, in ubogi Metličan je po južnoslovanski melodiji krožil neko svojo domačo narodno pesem! Samo zato! Slava I
V nedeljo večer (6. dau t. m.) se je po polnoči na sv. Petra predmestji pripetila žalostna prigodba. Neki sin hišnega posestnika pride iz krčme z dvema mesarskima hlapcema. Vsi trije srečajo lajtenanta domačega polka g. O. Dva ga potem zgrabita, rekoč: pes! vpij živio Slovenec! začneta vanj metati kamenje, da sta ga na stegno zelo ranila, kakor se govori. Sin hišnega posestnika mu ni nič hudega storil. Vsi trije so že zaprti. Bog vedi kako bodo nemškutarji iz te dogodbe kresali iskre svoje koristi!
Predno so Palfijevi konjiki na nagloma odrinoli iz. Maribora v Ljubljano, ukazano jim je bilo, sablje nabrusiti, ker na Kranjskem bi se bili kmetje uprli, ter vsej eskadroni je bilo naročeno , pazili na trobača, kteri jim zatrobi, kdaj hode treba mahati. Prve dni pri nas niso hoteli celo nič jesti, ker so se bali strupa, ter po noči v postelji so imeli gole sablje in nabite samokrese (pištole), a zdaj se sami sebi smejejo, da so se tako bali strahu, kterega nikjer ni. In kdo jim je o tem strahu toliko povedal? Dežman et compagnie! O teh konjikih je v Pestu v poslanski zbornici neki govornik vprašal, kako je to, da morajo ogerski vojaki v strah prijemati kmečke vpore V Rekel je poleg druzih besed: vojni minister Kuhn je ukazal, da bi ogerski vojaki pobili kmečke hrupe na Kranjske m, ter je za to oddelek konjikov razpostavil po ljubljanskem ohližji, da hi združeni z ogera-kitni pešci kmete ukrotili. Ko 60 1868. leta ogerski konjiki mahali po češkem ljudstvu, ustavile so se bile celo novine „Pester Ljod" temu, da povsod, kjer je treba ljudstvo pokoriti, kakor nalašč pošiljajo ogerske vojake. A vojnega ministra malo skrbi javno mnenje. On kaže nam Ogrom globoko zaničevanje, ker svojemu obetauju vprek ogerske polke drži v Avstriji, če tudi so ga vladne novine že prosile, da bi Ogrov ne rabil za janičare, vendar — ali morda celo za tega delj, kmečke hrupe ustrahuje z ogersko vojaščino.
V zadnjem „Triglavu" čitamo naslednjo tožbo borovniškega županstva: „slavna c. kr. deželna vlada! Ni nam že poprej kak občan povedal, nego še le po ljubljanskem „Tagblattu" smo zvedeli dogodek, kteri v nečast deva vso vas. Za to je naše županstvo preiskovalo, kar je najtanje
obnaša li se po ukazu in ne prestopa enomiljuega okraja svojih sprehodov. Soči iztrgan iz okroga milih prijateljev, odaljen  od navajenega čilega slovstvenega in politiškega življenja, med ljudstvom v  omiki in pomislih nove dobo zaostavšim, njega ne znajočim in njegovih duševnih sposobnosti ne ume-jočim, hlepel in hrepenel je neuporljivo jakostjo po dragi očevini, iz ktere je bil po silem odgnan. Zamišljen sam o sebi motril jo nestanoma, kako se obračajo politiške stvari, kda vzpet zazori prijazna doba zlate svobode, dokle bodo mu se trapiti v pregnanstvu, kaka bode njegova osoda a preljubljene mu rodovine bodočnost.   Izseljeuje v Ameriko bi mu se bilo dovolilo — P" iskrena ljubezen do domovine in nada vzpetnega povratka v njo bili ste v njem presilni, nego da bi se mogel k temu odločiti.   Ta neopešaui in ne-pomirivni nemir duševni mu ni dal niti večega slovstvenega dela dovršiti. Počel je sicer spisavati zgodovino Ruske, sestavljal si je na ta kan izvirnice in izprosil nektere pomočko od Palackega ; vendar v tem ni  dognal dalje, negoli do nekterih za tisk nepripravnih zlomkov in tvarine. Isti čas je zdelava 1 humoristično pesem „Kfest sv. Vladimira" in zložil noktere drobnosti v stihovih in nevezanem slogu.  Slovstveno in dušeslovno najmikavnejši so njegovi mnogoštevilni listovi prijateljem, izlasti predragi soprogi Juliji in svaku Jarošu ; v njih so povsod javlja njegov prejšnji humor, res dostikrat že jako oster in prekomerno trpek ; poleg neukrotivim zavidnosti samovolj-stva kaže se tudi njegova prirojena dobrosrčnost, njegov nežni in globoki čut, njegova vroča ljubezen do domovine.   Poleg tega pa in kraj ukanljn''1' žarkov upazni predira zmirom bolje in bolje bridka otožnost nad neugodnu" vršenjem politiških stvari, nad negotovoj osodo očevine in mile rodovine. h-teh listov, ako kda ugledajo svetlo tiska, spozna narod, kako je njegov pregnanstvo bilo  vzrok njegove smrti.   Neprivajeno in njemu neprijetno podnebje, hrepenenje po domu, vedna nestalnost, nepomirljiva nada glodale so mu življensko moč kakor nek strup, pomalem in nevidoma, pa nebranlji'0 moreče.  Telo mu je hiralo in pljučna bolezen se je pričela.   Kedar so j« k njemu preselila bluga mu ženka Julija z maloj Zdenko, razveselili ste mu življenje na nekaj časa, ali brzo so se vrnoli mraki, seneči njegovega dub«, in že 1854. leta ga jo sključila očivestna bolezen.   Na skorem je zbolel" v
moglo, ter samo to zvedelo, da beraški dečak, kterega je ■ usmiljenja v hišo vzel Jakob Kos, kajJ.ar v Borovnici v it. u. vračal je i kamenom kravo tik železnice, ktero tudi tam, kjer bi bilo treba, nima držaja, ter da je kamen od9kočil od napetega roba železne ceste, in morda zadel, mogoče tudi ranil kondukterja. Jasno je torej, koliko imajo v sebi besede : „zbrani kmetje,* — „metanje s kamenjem" — „ranjeni kondukter" — „nevarnost železno ceste v tem kraji" — zategadelj nevoljni prote* tujo m o zoper tako kvarjcnje povedanega dogodka, zoper hudobno obrekovanje naše občine in javno draženje, ter prosimo, naj slavna c. k. deželna vlada rečenomu umazanemu časniku ukaže, da to po spodobnosti popravi. — Borovniški občinski odbor 8. junija 1869. — Matej Felbar, župan, Ivan Drašlor, Matej Košir, Dominik Majeron, občinski svetniki. — Kaj poreko ministri, ki so brali promemorijo, kader bodo to zvedeli? Dr. Suppan in dr. Pfefterer naj skrbita, da se njima na Dunaji ne zgodi, kakor lansko leto dr. Turničku, Drehorju in Derpiuu.
Bas na koncu tega dopisu čujem, da so se 8. dan t. m. na Dunaji ministri posvetovali zaradi janjškega in velškega dogodka.
Is Junake doline na Koroškem 9. jun. [Izv. đop.] V prilogi k 65. štev. „Slov. Naroda" stoje na drugi strani besede: „Y Velikovcu na Koroškem si Slovenci bojda krepko prizadevajo, da bi spravili Slovenca v deželni zbor", česar, ako se ne motim, je bilo tudi v „Zukunft" brati. — Iz zanesljivega vira — Nemcem in nemškutarjem na tolažbo — sem po-zvcdel, da to ni resnica; kajti poslanca imata voliti mesta: Velkovec in Pli-berk, pa Kapeljski trg. Akoravno bi se v Kaplji še nekaj narodnjakov našlo, bi vendar Velkovčanom in Pliberčanom nasproti zastonj kričali. In pa čemu bi nam bil tudi en sam Slovenec po duhu in delovanji v Celovškem zboru ?! Menda nobenemu ni ljubo, da bi se mu žolč izlijal. Veliko več taborov in še taborov nam jo na Koroškem potreba, da se po njih ljudstvo zdrami, in zahteva po izgledu svojih bratov „zedinjeno Slovenijo." Na to naj bi Koroški rodoljubi vso pozornost obračali. Sicer pa tudi zamorem sporočati, da niti ponemčeni Velikovcc, niti nemškutarski Pliherk nimata sposobnega možaka za deželni zbor po svojem smislu, čuje se od dveh možiceljnov, ki neki hočeta kandidovati, pa ni vredno, da bi imena tacib spak v kakem slovenskem listu stala , zato ju rajše zamolčim. Slovenci sploh pravijo : Bodi poslanec v naših okoliščinah in razmerah Peter ali Pavel !
Iz tržaške okolice, 8. junija. [Izv dop.] — (A d po rs on am M o ring i). Ko smo zvedeli, da se gospod general Moring pri minister stvu notranjih zadev poganja za to, da se okolični bataljon postavno razpusti, in se mu orožje odvzeme, odvalil so nam je težek kamen od srca. To je edino, s čemur nas je osrečil gospod vladni namestnik za čas svojega skoraj enoletnega delovanja. Vedno smo živo čutili, da smo imeli z orožjem v roci veliko odgovornost, kteri se pa nismo hoteli odtegniti iz lastnega nagiba. V popolni zavesti svoje slavne pa sicer teške naloge, namreč: stati na moji cesarstva v bran pohlepnim sosedom naše države bilo bi zoper državljanske d o 1 ž n o s t i, prositi od vlade, da bi nas te službe oprostila. Zdaj pa, ko vlade namestnik, — kteri državne razmere gotovo bolje pozna, kakor mi, sam tirja, kar smo mi že dolgo želeli, a se nismo predrznih prositi, zdaj so Mbringu srčno zahvaljujemo za to nepričakovano milost. Vsi okoličani se že pripravljamo izročiti te dni orožje, ki ga imamo v rokah, gospodu Miiringu, da bodo potem gospodje od „ginna-stike" vendar mirno spali. Brez orožja v roki bomo sc nepričakovanim napadom že branili, kakor se bo dalo, in pristavljamo, da oni, ki mislijo z nami neoboroženimi ravnati po svoji glavi, se bodo prepričali, ka mi nismo iz bezgovca!
■■min rTr-i«"-''"'1"-^'-1^«"'---"^«'"""'''«' ^-ivyjjriiin»g«»wipfweT.TK-<avra
neugodnem podnebji tudi njegova tovarušica in morala se je vrnoti v Prago, kder so je^dolgo, toda brezuspešno trudila za preklic pregnanstva. Se le meseca sušca 1855 (na prigovor grofa Leva Thuna) jo privolil popečitelj Bach na povratek ugonobljene žrtve svoje v Prago. Med tem je njegova iskreno ljubljena družica Julija utonola v bolezni, hiteči z grozovito naglostjo, in dokončala pozemeljske dneve z imenom Havliček-ovim na ustnicah dne 16-malega travna 1855. Vračajo se H. menil še je, ka prispejo v ženin naročaj. Toliko strašnejše gaje tedaj osolpnol glas o njenem spreminu. Vendar ni smel si še odehnoti , iu prišedši v Nemški Brod, moral je prositi za uredno dovoljenje za vsako daljše potovanje, izlasti v Prago. Vrnovši se po kratkem bivanji v Pragi v Brod, bil je znova internovau in postavljen pod Btalni ogled redarski, kar mu jo pospeševalo bolezen. Dobiv namestuiško dovoljenje odšel je v Prago, ila bi se posvetoval z vračniki (dne 24. velikega travna 1856). Dr. Ibunrnik in Podlipskv sta na prvi hip spoznala nevarnost bolezni Havliček-ove, vendar dopuščeno mu je bilo še le na podlogi njunih spričeval, da so sme vračiti v Pragi. Dr. Podlipskv ga je poslal dne 22. rožnika v Stemherk uživat boljšega zraka, ali po kratki polekšici postal je obrat njegove bolezni toliko pogibelen, ka so zimicoj strtega s težko moko v Prago pripeljali dne 24. malega srpna. Nikogar več ni razumel, nikogar več ni poznal, niti Bvoje dčorke. Legši si na posteljo, na kteri jo izdehnola njegova žena, v isti sobi, na istem torišči, ni več vstal. Moral mu je biti prinesen papir, in on je pravoj roko gibal -talno do pro-minotja, kakor bi bil pisal. Previden biv od o Režiiča dne 27. malega srpna 8retstvi umirajočih ljudi umrl je dne 29. malega srpna, spominaje 60 poslednjo besedo svoje soprogo Julije. 1. velikega srpna je bil pokopan, sprevod mu je dala nezmerna množica ljudi. Njegov grob naznanja prosta mramorna ploča z napisom: „Karol Havliček in njegova žena Julija". Telo ste umorili duha pa nimate v oblasti! (Dalje prih.)
Iz Trsta 6. junija.  [Izv. dop.] — Denes ob treh popoldne, bil
je v rojauski čitalnici glavni zbor novo osnovanoga delavskega društva, kteri je potrdil od osnovalnega odbora sestavljena pravila in volil odbor. Sešlo se je 146 udov.   Gosp. Ccgnar jih  nagovori s krepkim govorom, razlagaje nnmni društva in besed"   delavec.   Daljo   razjasnuje   natanko, kaj premorejo združene moči, omenja različna dobroto, ktero imajo družabniki pričakovati od društva.   S prva sicer društvo ne bodj čudežev delalo, ker k temu jo treba velike gotovine, pa prizadevajmo si vsak po svojih močeh delati za dobro društva in Bog bode blagoslovil naše delo! — Po govoru tačne s« pretresovanjepravil,ii kterih omenjam, da se imenuje društvo „Čc-bela;" društveni jezik je slovenski njegovo geslo: „Marljivo!" pečat: „lopata in sidro nnvskriž."   Društvo ima belo zastavo, na eni strani panj,   na drugi društveni pečat prevezao   z  rudečim trakom, na kterem je zapisano geslo Po pretresovanji pravil vršila seje volitev odbora;  izvoljeni  so sledeči gg. Starosta:   Cegnar Franco z 188 glasovi,   Odborniki:  llaič Vekoslav z 142, Zor Ivan z 111, Primožič Jože v. lit), Kovica Ivan z 136, Šopf Matevž z 137, Zalokar Ivan z 137, Plešo Andrej z 135, Svetina Tomaž z 132, Vrbič Jožo z 125, Gerlano ban z 125, Jereb France z 124 in Perzolja Štefan t 77 glasovi. Kader vladno naiuestništvo potrdi pravila, začne se novo društvo, ki je za Trst neprecenljivo važnosti, gibati. — Telovadnega društva „Južni Sokol" vladno natnestništvo ni potrdilo, deloma zarad zastavo in obleko, deloma pa, ker bi znalo  med narodnostmi v Trstu prepire provocirati. Oj svobodoljubni g. Moring! kar je  v Trstu Lahom iu Nemcem kot nezadovo-ljencem   dovoljeno,   tega  Slovenci  na lastni svoji zemlji ne smejo imeti! Res daleč smo že prišli. — Stranki, ki oskrunja besede »svoboda in napredek" se jo to dni srco simpatij do Italijo lomilo.   Brali smo namreč denes zgodaj sledeče po ulicah  na  vogle  prilepljene   razglase: „Meščani! Denes se Italija veseli, ker praznuje svoja temeljna prava (statute).   Ta dan spominja svobodne narode svobode, a nas robstva. ki smo ga podedovali po tujem despotizmu. — Zadušiti nije porušiti!   Bolj  kakor  kedaj  vzbuja se denes v naših prsili naj plemenitniša želja. — Početje jo velikansko, torej pogumno, ponosno, združeno in v zavesti svoje veljavo protestirajmo na vso silo proti krutemu našemu tlačiteljul Protestirati hočemo krepko, pogoatoma, složno in z ogromnimi demonstracijami, taeimi, ki bodo mestu koristile. To je sigurno sredstvo, da dosežemo toliko zaželeno zjedinjenje. Tudi v našem mestu so dobro znane   besede:   „„Itilia e fatta, o noti conipiuta."" — (Italija je storjena, pa že ni dokončana).   Mi jo hočemo!   Svoboda se no onesvesti  onemu, ki jo tirja.   Hoteti je moči I („volere k poterc") Delajmo, kolikor moremo in dokaži ino junački", da smo krepostni iu žrtvovoljni; da nas   Italija,   nahajajo   vredne sama sebe, kakor   hitro   mogoče osvobodi I Concordia, coraggio e costanzal — V Trstu 8. junia 1889. Odbor." Gosp. Miiringu je znano, ila   je  veliki del „gimnastike"   zapleten V te velcizdajne agitacije, pri tem sramotnem počenjanji jim pa daje on  sam pogum s tem, da Slovene, kjer je le mogoče prezira iu vso svojo ljubezen potrati za nevredne Lahone. —  Videant consulcs--!
1'olitinii razgled.
Kranjski deželni prvosednik K onrad pl. Hvbesfeld so jo 10. vrnil iz Dunaja. Imel je 5 ur dolgo posvetovanje z min. Uiskrom. Pripoveduje se, da njegovo poročilo ni bilo vse tako kakor Dežmanovo, ter da je izrekel: ako se njemu več ne veruje kakor ljubljanski vladni stranki, hoče takoj odstopiti.
Lehi na Dunaji so imeli shod v prostorih Zoblove pivarnice. Sešlo sc jih je bilo nad 2000, po večein čeških delavcev. Izgovorili so so, da hočejo pospeševati društveno življenje , skrbeti za češke šole na Dunaji. in proti programu dunajskih sooialdemokratov, kteri noče nič slišati o — narodnosti. Rekli so, da hočejo svobodo, pa da ne morejo razumeti nauka, ki hoče, da bi se prej slekel Slovan, prodno se obleče človek. Voljeni so bili nekteri v odbor za prvi češki tabor na Dunaji.
Iv Češkega smo že zadnjič poročali 0 napadu nemških prebi-bivalcev h; velike Borovice na slovanske sokolu, ki so so iz tabora na Zvi-činu vračali. Nemški listi o tem skoro nič no govore. 1'radni listi k večemu pravijo, da je poročilo slovanskih — tendencijozno. — „Politik" o tem pravi: „Pred malo dnevi smo doživeli, da so je pol Evrope mastilo z dogod-bami na Kranjskem. ..Miroljubni .Nemci so napadeni od slovanskih drhah m razbojniških čet. Nemec si na slovanski zemlji ni več življenja v svesti; to so nasledki opozicije, rovanja; vsa ostrost, da se Nemci varujejo, se mora rabiti; spet je dokazano, da BO Slovanjo surovi, zato se moro nemče-vati, mora neništvo gospodariti" ----- tako so nemški listi kričali iu tako bi bili kričali nam nasproti, ko bi bili prebivalci iz Borovice — Slo van je iu sokoli iz Pake — Nemci. Tako smo brali o kranjskih dogodbah. — Tako pa nemški listi nič ne vedo o tem. Ali je to enakost, svoboda in zakonitost, nepristranost ?
V Dalmaciji so vselej pokorni okrajni glavarji začeli spolnovati ukaz ministerstva in c. k. namestnika, d.i naj delajo zoper zedinjenje s Hrvaško. Začeli so to po znani avstrijski šegi z bajoneti in žandarji, ktori pri občinskih volitvah narodne volilco bvez obotavljanj odpravljajo.
Poljski tabor v Lvovu, ki bi bil imel biti zadnjo nedeljo, moral so jo zarad dežja odložiti. Nasvet za resolucijo so glasi, da jo silno potrebno Poljakom ne pošiljati poslancev v državni zbor.
Iz Zagreba so dunajskim listom brzojavlja: da so hrvaški narodnjaki sklenili namesti zatrtega ,,1'ozora" osnovati nov časopis, ki bo izhajal v Rakovcu (v vojaški granici blizu Karlovca.) Tiskarnica je dovoljena. List bo izhajal za zdaj le dvakrat na teden. V vojaški granici volja avstrijska tiskovna postava.
V Rimu so baje priprave za občni cerkveni zbor že skoro gotove. ("Vsopisi hote vedeti, da je kardinal Bilio sestavil tiste dokumente na kterih
bo imel zbor za dogmo postaviti, da papež v rerkvenik rečeh ne more
grešiti. —
V Parizu začenja prebivalstvo nemirno postajati.*, Na večer 7. in 8. je bilo mnogo hrupov.   Mnogo ljudi je policija zaprla.
Francoski poslanec T hi o rs, sloveč govornik in zgodovinar je v svojem govoru pred volitvijo izgovoril svoje mnenje o prihodnosti Evrope On pravi: „Fvropa gre republiki naproti, pa mladi ljudjo naj ne motijo lamil ebe. To stoletje bo samo prelaz, krvav in strašan za vse. Socijalni in po litični problemi, notranji in mednarodni so denes tako zolo zamotani, da bodo narodi po osodi prisiljeni, vse določiti, s tom da vse zatro!"
Volitve na Francoskem so konečno dovršene. Opozicijonalnib poslancev jo 56. torej peti dol vseh. Ti so zoper osebno vlado, torej za revolucijo in republiko.   Za vlado v splošnem oziru te volitve niso ugodne.
Na Španskem jo bila 6. t. m. novo narejena ustava slovesno razglašena. Vladna, torej ne zanesljiva poročila pripovodujejo o velicem ve-selji zbranega ljudstva in množili deputacij iz provincij. Kaj mislijo, in kaj so španski republikanci storili tem demonstracijam nasproti ni šo znano.
Angležka gosposka zbornica hoče svetu dokazati kako se je plemenitaštvo povsod preživelo. Aristokratični lordi ne hote imeti ra-zumljenja za tirjatve napredka v dennšnjem času in nameravajo ovreči predlog o zrušenji državne cerke na Irskem, kteri predlog je sprejet v spodnji zbornici.
llnzne stvari.
* (T a g h 1 a 11 o v poročevalec pri „k a t z o n t i s c h e 1 j n u.") V vseh nemških sporočilih o ustavni (!) svečanosti v Slov. Bistrici se je do čistega molčalo o ljubljanskih gostih, kar je celo naravno, kajti kjer se glasuje o „raztrgatvi" Štajerske, ondi nima ljubljanski nemškutar ničesar govoriti niti glasovati. Da pa jih odbor tudi pri pojedini ne hi bil vzel k svoji mizi, nismo mislili: saj so bili vendar le gostje! A vendar je moralo temu tako' biti! Iz sporočila, ktero je v Ljubljani skoval eden ljubljanskih ude-ležmkov iu pred ktero jo pisač sam postavil pomenljiv „W", prepričali smo se, da je moral poročevalec med tolsto pojedino „pri peči" sedeti, kajti o darovanem šampanjcu (ali če bi kdo tudi hotel samo ljutomerčanu in šnm bergerju), ki se je, kakor zanesljivo vemo, pil pri glavni mizi, revež nič no ve. Bii ko ne , so mu dali pri „katzentischeljnu" obirati že obrezano svinjsko kračo in postavili predenj le vsakdanjega pohorskega vina , če ga niso bih celo porinili v „schvvcium" med kočijažo in hlapce. Nemškutarček pa tudi Pohorcu ni bil toliko vajen , da bi mu ne bil prezgodaj v lase zašel. Kakor vidimo iz njegovo pisave v „L. Tagbl.", tiči mu pošteuo štajarsko vino še zdaj tam, kjer imajo drugi ljudje možgane, kajti njegova pisava jo tako „ordiner", kakor sc je more človek — sam s seboj in s svetom razprt — posluževati le v najneusniilenejšem „kntzcnjammru". Nadalje je tudi to, kar jo možicelj prestavil iz „Slov, Nar." tako pomanjkljivo , ka moramo do vati, da v drugem nadstropji poročevalčevem še zdaj ni vse v redu , 00 je sploh kedaj v redu bilo. Iskrenemu pohorskemu vinu konečno pripisujemo, da je videl ljubljanski nemškutarček v Jnhališči" toliko kmečkega ljudstva. Omotnež jo pač mislil, da so hlapci, ki so za svojimi gospodi nosili suknje in palico — slovenski kmetje in še te je menda videl po dvojno — vsacega samemu sebi par plesaje neniškutarčku copernski kankan. Kmetom jo baje tudi prišteval strnžečo liusarje, ki so kakor znano v kratkih hlačah in visokih črevljih kakor kranjski kmet. -- Toliko v popravek pijanega poročila v .Tagbl." Kar pa so tiče poročevalčevega neslanega vprašanja do „Slov. Naroda", zavračamo ga s starim pregovorom: „En sam norec lahko več vpraša, kakor sto modrinjakov odgovarjati — lioco!
* (Kako je smela orožje rabiti Ke m po no v a žandarmerija.) Zadnji Triglav (8. dan t. m.) piše: Reci se more, daje bilo poprejšnje čase na tanko določeno, knko sme žandarmerija orožje rabiti. L čilo se je, kdaj se sme streljati, dregniti in usekati, ter vsacemu žandarju se je razložilo , kaka trda kazen ga čaka, ako prenaglo ali proti zakonu (postavi) prime za orožje. Vendar je več dogodkov, kteri utegnejo po sodiščih še biti zapisani, ki dobro ne pričujejo o žandarjih, kteri so bili takrat tako malo uljubljeni. O teh dogodkih so ostro govorili tedanji uradniki, kteri so bili s c. k. vojsko vred pod Kempenovimi možmi. Tako na pr. je bilo sodišče ljubljanskega polka nečemu policijskemu prostaku prisodilo 50 palic, ;,/4letni preiskovalni zapor in izvrag (odvrženje) izmed žandarjev, ker je na bežečoga človeka strehi ter ga v peto lehko ranil, ko jo s tovarišem neko noč v Trstu na ulicah „via st. Autonio" bil na patrulji in slišal, da je „njuto" (na pomoč!) zavpil eden izmed dveh mož, ki sta se po tleh metala. — Druga prigodba je bila ta : žandar je upornega razsajača nekaj malega mahnil s sabljo, da bi so več ne mogel braniti, a ker je raz-sajač vendar še zabavljal, sunil ga jo pričujoči desetnik (korporal) z bajone tom v stegno. Ker po prvi rani žandarja nista že bila v nevarnosti, priso jeno je bilo desetniku do 50 palic, ponižanje na prostaka in izvrag. — Neki sekcijski poveljnik, stražni glavar , ki je 18 let brez hibe služil, bil je na prostaka ponižan in izvržen, ker je pijan kmečkemu ra/.sajaču priložil nekoliko zaušnic, kajti imel je, ako bi treba bilo, a ni bilo troba, rabiti sabljo, kakor jo ukazano. Posebno sme najmanje žandar, kterega ljudstvo redi, avstrijskega državljana za uho biti, kakor so jo v nedeljo zgodilo nekomu v K a m e n i k u, ker je na ulicah pel. — A tacega dogodka, kakor je bil v Velčem (celo v Sulcbahu ni bilo temu enacoga), da bi en razsajač bil ob-streljen v vrat, s sabljo usekan po glavi, dvakrat z bajonetom dregnen v stegno, ter naposled do smrti skozi prsi prehoden, mi ne vemo, če tudi imamo obilo izkušen iz jako nemirnih časov. Ali je Hode moral biti zelo oborožen, ali mu je to razne rane zadalo več žandarjev ob enem, ko so morda hišo naskakovali. Zanimljivo bi bilo zvedeti, zaknj je v prsi nalašč do smrti zaboden, ker se več ni mogel braniti, ko jo bil v vrat obstreljen„ na
glavo obsekan ter dvakrat v stegno di^nen? - Tako piše „Triglav". Mi pristavljamo samo to , da se ne moremo prečuditi, če je res, kar se nam piše, da so je tedaj samo 12 dni zapora prisodilo žandarju, kteri je Rodeta prehodel.
* (Fu r or t e u to n i cu s.)   Na Dunaji izhaja nerašk list, ki sije pridel imo „Grader Michel." V svoji 23. štev. 5. junija je prinesel ta izrastlek nemške kulture pod napisom „naše barbarstvo" sledečo psovavko. Pregovor: „Tu je teško človek biti!" se bo moral pri nas kmalu spremeniti.   Če bo šlo tako naprej, veljalo bo: „„V Avstriji je teško Nemec biti!"" Strašno je, kako tiransko,   barbarično   in tartarično   mi   nemški   Avstrijci ravnamo i drugimi izobraženimi, visoko omikanimi in na vrhuncu kulture stoječimi narodi.  Uboge, dobrovoljno, otročje pobožne čeho mučimo, oni morajo nam služiti kakor robovi, mi Nemci jim vlačimo otroke iz dežele in napravljamo iz njih kuharice, kočijažo in policijske uradnike, narodu ropamo njegovo naj-večo može; sicer bi bil on rodil Schillerja in Goetheja, toda po sili so mu ju ponemčili, enega prvih skladateljev so že v materinem telesu iz Čehijo odpeljali,   tako   da   se  jo   v   Berolinu   rodil ,   požidil   in   da  je on, ki bi se bil imel prav za prav Havliček imenovati, umrl s priskutnim ime-Meverbeer. Pa še hujše ravnamo z najomikanejšim med vsemi človeškimi narodi — s Slovenci.   Ta vzvišeni uarod bi bil gotovo  že na najvišo stopinjo božjo podobnosti priplezal, ko bi nas Nemcev ne bilo in hi mu mi ue stali na potu.   To vrlo ljudstvo, čegar možje ljubezujivo in dišeči v gatah do kolen po svetnem življenji romajo, Nomci tako trpinčijo, daje pretekli teden poldruga stotina teh junakov napadla 30 nemških turnarjev hote jim zastavo odvzeti, ker so jim ljubljanski biserji tega naroda dobro nagrado za njo obljubili.   Pri tej priliki so morali tiranični Nemci od Slovencev strašanske resnico požirati.   Vi, so trpinčeni (Slov.)  klicali Nemcem, mastite se od naše masti, hočete nas iz našega domovja pregnati, hočete nam ropati naš jezik! —Kdor ve, kako so slov. kmetje kumerni (suhi) (torej vendar!) ki sicer stanujejo v deželi, jako kameniti ; kdor jo kedaj bibal v slov. koči, kjer se tudi po leti v hiši kuri peč,  da se v njej peče ovseni kruh:   on mora razumeti, kako hlepimo mi Nemci po masti in po domovji slovonskega kmeta!! Pa tudi njih jezik jim hočemo vzeti! Pred 50 leti, ko se je pisec teh vrstic šolal na Hrvaškem, pravila so je tam o začetku kranjskega, zdaj slovenskega jezika tale pravlica : Reven kmet se je pred 100 in 100 leti namenil izseliti se.   S ženo in otroci je potoval čez Savo in je prišel v divjo nenaseleno deželo, denašnjo Kranjsko.   Tam se je naselil in se redil s početka od kaše. Kaša pa ima kakor znano lastnost, da jo zlo vroča, iz tega je izviralo , da si jo lačna izselena rodovina gobec (mauler) ožgala.   Vsled tega je dobil pri njihovih naslednikih hrvaški jezik poseben zvuk (inodulation) in iz tega je's časom nastalo krasno kranjsko narečje!   In ta jezik, ki se da. lo z obžganim gobcem naravno izgovarjati, bi hoteli mi Nemci ropati Slovencem!   Ne, t o naj v božjem imenu ohranijo za-se, za njo jo kakor nalašč ustvajen.   Mi smo nevsmiljeni,   mi smo barharični, mi snio tartarični ali svoj jezik naj si obdrže na vekomaj,  Amen!" — Dokler bodo Nemci s takim cvetjem med nami havzirali, dokler smejo pred očmi dunajske vlade in vseh 100 in 100 državnih pravdnikov tako nesramno in surovo bruhati v slovenske „gobee," dokler nam „izobraženi" nemški narod dajo tako izglede ljubezni do hljižnjega in se diči s takimi državljanskimi čednostmi, toliko časa naj nihče no tirja, da bi bil mir med nami iu med njimi, toliko časa se jo le čud.ti, kako se sme brez kazni in izdatnejše  lastne pomoči grešiti nad narodom, ki je vselej zvest stal okolo cesarskega prestola! Kakor nizka pa naj bo tudi naša omika, s takimi „kulturovci" ne menjamo! Ljudje to baze sramoto delajo človečanstvu, 19. stoletju in svojemu narodu — le sami sebi ne, ker so brezsramni!
* (Deželni odbor kranjski) jo razposlal županom na Kranjskem oklic, v kterem jih prav dostojno opominja k miru, slogi in postavnosti. Priobčiti ga ne moremo, ker nam manjka prostora. — Ravno tako nam je včeraj došla spomenica deželnega odbora kranjskega poslana ministrom grotu Beustu, g. Taalleju in dr. Giskri. Tudi to ne moremo denes priobčevati. V časih , kakoršni so sedanji, nas pač pri vsaki priliki po petah bije: pomanjkanje dnevnika.
* (N o v s 1 o v. č a s n i k.) V seji glavnega odbora kmetijske družbe Goriške, 21. maja t. 1., se jo govorilo med drugim tudi o novem slovenskem kmetijskem listu, ki ga hode družba izdajala. Gosp. predsednik je naznanil, kaj in koliko se je storilo v zadevah tega lista, ki ima izhajati pod imenom „Kmetiški prijatelj", ter ne bode služil samo namenom kmetijsko družbe, temno* ho priobčeval tudi izkušnje iu podučbe tukajšnega poskuševališča m svilstvo. Vredttik ho gosp. Ant. Goljovšček, učitelj na c. kr. nornialki; i»ha-jal bode 2krat na mesec; udje kmetijsko družbe ga bodo dobivali za 90 sol-dov, drugi naročniki bodo plačevali 2 gld. na leto. Predsedništvu je naročeno, da naj sklene pogodbo iu naj da brž tiskati že pripravljeno tvarino za prvi ogledni list; z mesecem julijem ima začeti „K. P." redno izhajati; o tem času se začnejo tudi priohčevanja svilstvenega poskulbvališča. Skleueno jo nadalje, da se sprejme družnik gosp. prof. A. Klodič za odbornika-namest-nika s prošnjo, naj bi prevzel više vodstvo slovenskoga lista in pregledava! sestavke, ki jih bo „K. P." prinašal. Po tej poti misli ustreči glavni odbor kot izdajatelj lista, dotičneinu svojemu namenu. Sklenilo sc je daljo z "z1' rom na miuisterstv. dopis, s kterim je odkazan kmetijski družbi denarni pO" močt-k za priobčevanjo skušenj in podukov o sviloroji, da so bo prosilo d°' voljenje, da se smo porabiti omenjeni znesek za tiste svilorejsko spise, jih bo „K. P. prinašal.
ki
l>iiitajftkt) borza od II. junija.
Enotni drž. dolg v liankovcih 62 fl. — kr. Kreditne akcijo 29C fl. 70 kr.
•ri°/0 metalikez obresti v maji in nov. —fl. — London   1*24 fl. 45 kr.
Enotni drž. dolg v srebru '"0 fl. 10 kr. Srebro   122 fl. 2i kr.
1860 drž. posojilo 104 fl. 70 kr. Cekini   G fl. 88 kr. Akcijo narod, banko 780 (1. — kr.
it i .i t * ■ 11 in vrednik Anion Tonnšič.
Lastniki: Dr. Jože VoNiijnk In drugl-
Tiflkar lahmrd Jan/le