UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in l>tazuikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrnnkirana pisma se ne : : : sprejemajo : : t NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K .V40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : j Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak aan razen neaelje in prazniko ob pol 11. dopoldne. \ \ • UPRAVN1STVO so nahaja v Selenburgovi ulici štev. 0, n., in Uraduje za stranke od 8. do J 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer lnserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslan:) ••• in reklame 40 vin. — ijj.ut. mejema upravništvo. :: Nefrankirana ali premalo ftankirana pisma se ne sprejemajo ' Reklamacije lista so poštnine proste. » Stev. 467. V Ljubljani, v ponedeljek dne 23. decembra 1912. Leto II. HENRIK WEBER: Socializem In vojna. »Zveza revolucionarnih narodov proti protirevolucionarnim je bila parola radikalnega, proletarskega, prodirajočega krila demokracije 1848. 1. Bilo je prepričano, da se more izvoje-vati zadnja odločilna zmaga v krvavi vojni proti carski oblasti, ki je braneč stala za vsemi oblastmi preteklosti. V grandiozno sliko se je zgostilo tipanje na revolucionarno vojno proti Rusiji v Ferdinanda Freiligratha snu »Ob brezi«: 7. Dvoje vojsk, brez števila kot listje lesov, v razjarjen se ples zakadi. Razliva ob jasnem se zvoku rogov vojska prva od renske strani. To narodi so od zapada, svobodni; razlega rezget se njih konj do morja, a v dimu smodnika, vrh ljudske povodni, na čelu vojske prapor rdeč plapola. ' j Ves rdeč je'! Rdeč, rdeč jc samo! V njem grb se bahat ne blešči. Tak v smrt vriskajočo jih žene strastno, tak veže jih, vkup jih tišči. Tak žene jih v boj zoper sužnje od vztoka, ki prapor z zverjadjo imajo pretkan in kot nepregledne vale veletoka vale na bobnečo, razzibano plan. In vedel sem — ne da bi kdo mi dejal — poslednja zdaj bitka divja; vzhod zadnjič zdaj proti zapadu jc vstal, za zmago, za moč se peha. To suženjstva zadnji trepet je in stok; kot nikdar še kocka ni padla, sedaj iz kraljev ledenih, tresočih se rok to v stari je igri poslednji lučaj. Ali »bitka okolo breze« ni bila bojevana. Buržvazija za hrbtom že ogroževana od proletariata, se ni upala gnati revolucije do odločilne bitke proti carizmu. Buržvazija je izdala proletarijat v Nemčiji, inasakrirala ga je na Francoskem. Koncem revolucije je bil car zopet gospodar Evrope. To je bil čas, v katerem Je poklical Nikolaj I. avstrijskega cesarja in pruskega kralja v Varšavo in končal njun spor s kategorično zapovedjo; čas, v katerem je Pru-»15«. kakor je Bismarck nekoč priznal, »živela kot ruski vazal«; Las v katerem jc mogočna fevdalna stranka ki jo je vodil Windischgrfitz, zmagov. Dunaja, delovala na dunajskem dvoru na to, da bi Avstrija za vsako ceno ostala pod varstvom carja, ki da jc »zaščita postavno-sti«. Se silneja kot kdaj prej je bila sedaj parola demokracije: Vojna proti Rusiji. Ko je Rusija leta 1853. mobilizirala svoje vojske proti Turčiji, da bi si osvojila Carigrad, Jc zahtevala demokracija vojno. Shode angleške stranke proste trgovine, stranke, ki je demonstrirala za mir, so Čartisti razbili s pozivom: »Mir je zločin, dokler ni priborena svoboda!« Marxove in Engelsove razprave iz onega časa zahtevajo vedno iznova vojno, energično, brezobzirno, nespravljivo vojno proti Rusiji. Če bi Anglija in Francija dvignili orožje proti Rusiji, bi šli v boj nehote kot orodje revolucije Preprečili naj bi ruski naskok na Carigrad, oslabili naj bi Rusijo, onemogočili naj bi ji vmešavanje v notranja vprašanja zapadne in srednje Evrope, osvobodili naj bi evropsko demokra- Makar Čudra. (1892.) Da pride k njemu sam satan s celim svojim spremstvom, bi on če že ne vrgel noža vanj, pa vsaj prav gotovo pošteno z njim sc spoprijel, in da bi jim naložil primerne brce v njihove rilce — o tem ni dvomiti! In vsi ciganski tabori so ga poznali ali pa so vsaj slišali o njem. Ljubil je samo konje in ničesar drugega, pa tudi teh ne dolgo — enkrat ga je zajezdil, in že ga je prodal, a denar mu je lahko vzel, kdor mu je hotel. Nič mu ni bilo predrago — in čc bi rabil njegovo srce, bi ga 011 .V hw-rgal iz svoiih prsi in bi dal tebi, samo sokol! S naredil usIllR0- QIej' tak jc bil’ • • >>^aiiSb^1\Se ie k!atil tist* ^s po Buko-k- “ iin ,pred desetimi leti. Nekoč — bila je pomladanska noč, še dobro se spominjam, — sedimo. jaz, vojak Danila, ki se je bil bojeval skupaj s Kosutom stari Nur in vsi dm gi, tudi Radda, Danilova hči. VSI aru' »Saj poznaš mojo Nonko? Mladenka — kot carica! Ali Radde ne moreš z njo primerjati — bila bi prevelika čast za Nonko! O njej, o tej Raddi ne moreš z besedami ničesar povedati. Nemara bi bilo mogoče njeno krasoto opevati na goslih, seveda le onemu, ki bi poznal te gosli kot svojo lastno duš0. Mnogo jc ona stria mladeniških src, ah, mnogo! Na Moravi jo je nekoč videl star magnat z dolgo čopo na glavi in je ostrmel Sedel je na konju in jo je motril trepetajoč kot v mrzlici. Krasen je bil kot vrag o prazniku njegov župan je bil obšit z zlatom, ob boku se mu je blesketala sablja kot blisk in konj je bil 2 nogami ob tla... cela ta sablja je bila vdela- cijo grozečega pritiska carizma in tako v novo življenje zbudili revolucijo, ki je bila pet let po-preje pobita k tlom. Kajti »tudi šesta sila je v Evropi, ki ugotavlja v ugodnem trenotku svojo premoč napram vsem peterim takozvanim velesilam in povzroča, da vsaka posamezna trepeta pred njo. Ta sila jc revolucija. Dolgo mirna in skrita je sedaj vsled trgovinske krize in pomanjkanja kruha zopet pozvana na delo. Od Manchestra do Rima, od Pariza do Varšave in Pcšte je povsod pričujoča. Svojo glavo dviguje ih se zbuja iz svojega spanja. Vsiakovrstna so znamenja, da se zopet vrača, povsod vidna v nemiru, ki se je polotil delavskega razreda. Samo signal je še potreben in na dan plane zopet šesta in največja evropska sila — v bleščeči opremi, meč v roki, kakor Minerva iz glave Olimpijca. Ta signal bo dala grozeča evropska vojna.« (Marx.) Krimska vojna je varala Marxove upe. Avstrija je kolebala,-Prusija je zrla od daleč, Francija in Anglija se nista upali spustiti se v odločilno bitko^ Ruska moč je ostala nezlomljena, iioj proti Rusiji je ostal vodilna misel evropske demokracij‘c. Glede ostrega bojnega staleža proti Rusiji so bili angleški čartisti edini s skrajnim Rusiji sovražnim krilom torijev, ki ga je vodil Urquhart. Kakor je Marx že leta 1853. pisal na podlagi »težavne analize Bluebooks od 1807. leta do J850. leta« svoje bojne razprave proti Rusiji v »New York Tribuni«, ki jo jc dal na Angleškem Tucker na svetlo, tako ic spisal leta 1856. zgodovinsko delo o odnošajih Rusije in Anglije, da bi razkril angleški in evropski demokraciji usluge, ki so jih angleške vlade izkazovale carizmu. , fekom cele te dobe so stali oznanjevalci socializma v ostrem nasprotju z angleškim liberalizmom, ki je hotel ostati v mirnih odnošajih 2 Rusijo. Prihodnja leta so prinesla nove naloge. toioa.ie >b'!a *akrat neizogibna. Revolucija leta 1848. je dvignila na Francoskem Bonaparta do moči, ki pa sc jc mogel obdržati na prestolu samo z vojnimi uspehi; v Nemčiji je zopet upo-stavila dualizem Avstrije in Prusije in boj za prvenstvo med obema nemškima velesilama je postal neizogiben; izročila je Italijo zopet avstrijskemu tujemu gospodstvu. njena osvoboditev je morala biti sedaj izvojevana s krvjo in z zelezom. »Revolucija od spodai« ni razrešila nemškega in italijanskega vprašanja. Rešiti ju je morata »revolucija od zgoraj«, katere metoda detovit? 5 i?krat demokracija ni mogla kSS,- ?1,1' obs,oial sa>"° v tem, poda V°,n lal>»rov se naj Napad Francoske in Piemonta na Avstrijo leta 1859. je prvikrat postavil demokraciji ta problem pred oči. Bi-li naj hitela Nemčija Avstriji na pomoč, bi-li naj branila Pad ob Renu? Lassalle je bil proti temu, Engels za. Lassallu jc bila Avstrija sovražnica — »reakcionarni princip«. Treba da jo je premagati, da lahko postaneti Nemčija in Italija svobodni narodni državi. Engels pa sc je nasprotno bal, da bi poraz Avstrije ojačil francoski bonapartizem, pruski cczarizem, ruski carizeu. Avstrijski poraz bi pomenjal: prvič ojačenje Bonaparta, torej nadaljevanje cesarstva na Francoskem, ugro-zenje levega renskega obrežja, zabranitev neiti-skega ujedinjenja s francoskim orožjem; drugič izločitev Avstrije iz Nemčije, ustvaritev male nemške dizave, izročitev nemškega naroda pruski vojaški državi: tretjič ojačenje Rusije, .-JL.b0 slahost Avstrije odprla pot do Cari- na z dragocenimi kamni in svetlomodri baržun na sapkt se je zdel kot kos neba, mogočen hospodar je bil stari mož. Gledal je, gledal 111 je nagovoril Raddo: »Hej! Daj mi poljub in dam ti vrečo denarja«. — A ona sc je obrnila v stran, druzega nič! — »Oprosti, če sem te raz-zahl, poglej me vsaj prijaznejše«, je omilil stari mogotec svojo oholost in je vrgel k njenim nogam vrečo denarja — veliko vrečo, brate! A ona jo je kot slučajno sunila z nogo v blato, to je vse. »Aj, aj, deklica!« je vzdihnil 011 in udaril z Dicem po konju — samo oblak prahu ie ostal za njim. A drugi dan se je prikazal znova. >Kdo jc njen oce« je glasno grmel po taboru. Prišel je Danila. »Prodaj mi hčer in vzemi za to. kar hočeš !« Toda Danila mu je odgovoril; »To delajo samo pani. oni prodajajo vse od svojih svinj do svoje vesti, a jaz sem bil na vojni skupaj s Ko-šutom in z ničemur ne trgujem!« Tedaj je oni zarjul in segel po sablji, toda nekdo izmed nas je vtaknil tlečo gobo v konjevo uho, in ta je zdirjal proč s svojim junakom. Tudi mi smo se dvignili in odšli dalje s taborom. Hodimo en dan, dva drii, in glej ga spaka — dohitel nas je! »Hej, ljudje«, je dejal, »pred Bogom in pred vami jc moja vest čista, dajte mi deklico za ž*no-vse bom delil z vami, bogat sem silno!« — Ves je gore od vznemirjenja in kot bilka v vetru je trepetal na sedlu. Mi smo začeli preudarjati. n °’ hčerka moja, govori!« ie zamrmral Danil,1 v svoje brke. 1 J^a, .9rbca radovoljno v gnezdo k Radda tedaj?« »as je vprašala Danila se jc zasmejal in mi vsi z njim, . ** Plemiči grada. Bonapartc da je zaveznik Rusije, carjev žandarm proti Nemčiji. Zato se mora Nemčija dvigniti proti Francoski. Ako napade Bonaparte Avstrijo ob Padu, ga mora Nemčija napasti ob Renu. Boj proti Rusiji je veljal Marxu in Engelsu tudi v tej krizi za najvišjo nalogo, kateri naj bi se uklonile vse druge. Isto nasprotje se je ponovilo leta 1866., ko so Lassallejanci, na čelu jim Schvveitzer, stopili na stran Prusije v prepričanju da je treba Avstrijo »raztrgati, razkosati, uničiti, razdrobiti«, da postane ujedinjenje in osvobojenje Nemčije mogoče, medtem ko sta pričakovala Liebknecht in Bebel ravno od avstrijske zmage obriovljenjc nemške revolucije. Končno se je ponovilo to nasprotje leta 1870., ko sta Lieb-knecht in Bebel odklonila vojne kredite, med-tem-ko-so ne le Lassallejanci, temveč tudi generalni svet internacionale in braunsclrvveigski strahkin odbor Eisenachovcev zrli na vojno kot na potrebno obrambno vojno Nemčije, na poraz. Bonapartov pa kot na interes evropskega delavskega razreda. Edina je bila socialna demokracija šele po Sedanu, v protestu proti aneksiji Alzacije-Lotringije. Marx se ji je proti-vil iz razloga, češ da bo aneksija povzročila za eito- človeško dobo sovraštvo med Nemčijo in Francijo, da bo aneksija Francijo »pahnila Rusiji V naročje« in. s tem ojačila rusko moč. ... Tak.o je bilo z zahtevo vojne proti Rusiji zavrtana smer evropski politiki Marxove šole. Ko si je Rusija osvojila Kavkaz in podjarmila Poljsko,'je naložila inavguralna adresa internacionale izza leta 1864. proletarijatu dolžnost, da .sc mora voditi boj proti Rusiji kot »del splošnega, boja za emancipacijo delavskih razredov.« Z bojem proti Rusiji jc podprl Licbknecht na mirnberškem delavskem zborovanju leta 1868. odklonitev razo rožen ja; razoroženje da je nemogoče, dokler ni Rusija uničena. Poljska zopet »postavljena. Ko je Rusija leta 1878. zopet napadla Turčijo, se je Liebknecht za Turke zavzel in pozval Avstrijo, Francijo in Anglijo, da naj;»z orožjem v roki Rusiji preprečijo na-daljno flsvoje vanje!« Zanj ni pomenjala vojna na Balkanu nič drugega kot odlomek v velikem boju za vpra-Šrfrcie; »republikansko ali kazaško«? To stališče seveda ni ostalo brez nasprotovanj. Pro-tivila se mu je brošura, ki jo je izdal nemško-avstrijski sodrug: Ako jc Rusija proti Turčiji iit Avstriji, da s tem proti svoji volji pospešuie revolucionarni preustroj: ustanovitev svobodnih narodnih držav na razvalinah historičnih narodnostnih držav. Vendar pa ie ostala vodilna smer socialno demokratične politike začrtana po bojnem stališču proti carizmu. Ko sc jc v SOtih letih zopet pojavila možnost nemške in avstrijske vojne proti Rusiji, v f«, en* rat vznlapolal stari srd proti carizmu. V tem času je nastala Engelsova klasična raz-,f!n »Zunanja p?Ilt,ka ruskega carstva« in Lebelov ze večkrat omenjeni govor, da poide nemški delavski razred z veseljem v boj če bi bilo potrebno braniti Nemčijo nroti ruskemu napadu. (Dalje >?rih.) Državni zbor. Dunaj, 21. decembra. Iz proračunskega odseka. Proračunski odsek je danes brez zaprek reši! začasni proračun. Ko so slovenski klerikalci končali včeraj svojo bedasto komedijo, je pretila rednim razpravam proračunskega od- seka nevarnost le še od Rusinov. Tekom današnjega dne pa so pogajanja med Rusini in Poljaki o vseučiliškem vprašanju tako dozorela, da je treba samo še besedilo pogodbe sestaviti. Na začetku današnje seje je začel poslanec Dni-strianskij obstrukcijski govor, ki ga je takoj končal, ko so se pogajanja ugodno zaključila, drugi obstrukcionist, Btidzynowskij, se je odpovedal besedi in Wassilko jc oficialno izjavil, da Rusini z ozirom na ugoden razvoj rusinsko-poljskih pogajanj začasno odnehajo od obstrukcije. Nemški naeionalec Hunmier je priromal s celo vrsto izpreminjevalnih predlogov. Med drugim je predlagal, da se črta polovica državne podpore Austro-Amerikani, ki itak dobro izhaja, in naj se prihranek uporabi za razna nujna dela na turski železnici. Nadalje je predlagal pooblastilo vladi, da sme izdati znesek 35 miljonov za zboljšanje državnih uradnikov uslužbencev Ob uzakonitvi službene pragmatike; seveda mora poprej parlament poiskati in dovoliti potrebno pokritje. Enako sleparski predlog je vložil Hummer za železničarje, po katerem sme vlada v okvirju železniškega proračuna izdati zneske za izboljšanje stanja z -ezničarjev, kakor jc zahtevala poslanska zbornica s svojim skkipom 16. decembra 1911. Kako grob je naj-novejši »švindel« z železničarji se pokaže, ako upoštevamo, da je po omenjenem sklepu poslanske zbornice naravnost prisiljen, da izboljša gmotni položaj železničarjev, za kar ji Humm-rov predlog izreka šele dovoljenje. Poslanec sodr. Seitz je razkril nemško nacionalno demagogijo in je predlagal, da se iznova otvori razprava. Po daljši debati je bil Scitzov predlog odklonjen, kar je povzročilo med opozicijo hudo nejevoljo. Seja je bila nato za deset minut prekinjena, da so sc stranke med seboj posvetovale. Po zopetni otvoritvi je bil začasni proračun s Hummrovimi izpremirijeval-nimi predlogi sprejet. Potem se jc začela razprava o zakonu glede na parlamentarno kontrolo drž. dolgov. Posl. sodr. Seitz jc popolnoma pravilno izvajal, da je uporaba § 14 za državne dolgove nedopustna. Ampak vlada je zahtevajoč za ta-kove dolgove podpise kontrolne komisiie naletela na lntd odpor in le iz političnih nagibov so posamezni člani priznali veljavnost zadolžnic. V-sJed tega nesoglasja je Vlada predložila ta zakon, ki tolmači § 14 državne ustave V tem zmi-slu. da je' kontrolna komisija zavezana podpirati tudi take plavajoče dolgove, ki niso ustavno dovoljeni, temveč razpisani s pomočjo § 14 To naziranje pa izziva odpor. Sodr. Seitz je predlagal za slučaj, da odsek sprejme vladno predlogo, izpremembo § 17, da mora kontrolna komisija toliko časa počakati s podpisom, da parlament odobri na podlagi § 14 izdano cesarsko naredbo. Odsek je Seitzov predlog odklonil pač pa je bil sprejet izpreminjcvalni predlog, da je v slučaju izstopa kakega člana iz kontroine komisije pozvati takoj na njegovo mesto namestnik;;. ,4 ko so člani kontrolne komisije od državnega sodišča zaslišani kot priče in je vlada pri uj ravi državnih dolgov kršila ustavo, odvezani od uradne molčečnosti. Končno je poslanec Rosner poročal o ustanovitvi italijanske fakultete in je za^edež predlagal Trst. Razprava je bila odgodena čez praznike. »Dobro, hčerka! Si-li slišal, hospodar? Stvar noče iti izpod rok! Golobic si poišči — te so bolj popustljive.« In odšli smo dalje. In tedaj jc zgrabil hospodar svojo šapko, jo vrgel ob tla in je poskakoval tako, da se ie zemlja zatresla. Vidiš, taka je bila ta Radda, sokol moj! Da! tako smo sedeli neko noč in poslušali — muzika je plula po stepi. Krasna muzika! kri je zagorela od nje v naših žilah in zdelo se jc. kot bi nekam vabila. Vsem nam, kar nas je čulo se je zahotelo po nečem takem, vsled česar bi nam ne bilo treba nič več živeti ali j>a da bi ž' ■ veli kot vladarji nad celo zemljo, — glej, taka je bila muzika —sokol! »A ona jc prihajala vedno bližje. Nenadoma se jc prikazal iz temine konj, na njem pa je sedel človek iti je igral, jahajoč proti nam. Obstal jc pri grmadi, nehal igrati in nas je smehljaje pogledoval. »Oho, Zobar, saj si ti!« jc radostno vzkliknil Danila. Glej, tak je bil Lojko Zobar! k.° so V11’. Padale na pleča in so se pomešale z njegovimi kot jeklo temnomodrimi lasmi, oci so 11111 žarele kot jasne zvezde, a njegov .smehljaj — kot celo soince, za Boga! Kakor da bi bil izkovan iz enega kosa železa 011 jn njegov konj. Stal .ie kot ves preplavljen od krvi pri ognju in zobje so sc mu blesketali, ko se je smehljal. Ah. naj bodem proklct. če ga nisem vzljubil takoj kakor samega sebe, še preden je izprego-voril z menoj kako besedo ali sploh opaži!, da poleg njega tudi jaz živim na belem svetu! v_ Glc*, sokol, taki ljudje živijo! Pogleda ti v oči in zasužni tvojo dušo, iu ti sc tega niti najmanj nc sramuješ, ampak si še ponosen na to. \ občevanju s takim človekom takoj tudi sam j postaneš boljši. Malo je takih ljudi, prijatelj moj! No, tudi dobro, da jih je malo. Če bi bilo veliko lepega na svetu, bi nič ne veljalo za lepo. Tako je! A poslušaj dalje. Radda je govorila: »Krasno igraš, Lojko! Kdo ti je naredil tako zvonke in lepo doneče gosli?« A 011 sc je zasmejal: »Jaz sam sem jih napravil! In nisem jih naredil iz lesa, ampak iz grudi mlade deklice, ki sem jo ljubil silno, a strune sem si spletel iz žil njenega srca. Se nekoliko lažejo gosli, toda jaz umejem držati lok” pravilno v rokah! Vidiš?« »Znano je, da vsi skušamo takoj začetkoma zamračiti deklici oči, da bi ona ne zažgala našega srca, ampak da bi mi postali predmet njene tuge in hrepenenja; glej, tako je storil tudi Lojko. A ni naletel na pravo. Radda se je obrnila v stran, zehnila in rekla: »Ljudje so pa govorili, da je^ Zobar pameten in spreten — kako vendar lažejo ljudje«, in je odšla proč. »Oho, krasotica, ti imaš pa ostre zobe!« je blisnil Lojko z očrni in je skočil s konja. »Zdrav-stvujte, bratje! Tudi jaz sem prišel enkrat k vam!« »Dobrodošel gost si nam, orel!« mu je odgovoril Danila. — Poljubili smo se, pogovorili in legli spat—Spali smo trdno. Zjutraj pa smo. videli, da je Zobarjeva glava obvezana s cunjo.1 Kaj Je bilo to? Ah kaj! Konj ga je bil udaril s$ kopi* m, ko je spal. f' e, e! Dobro smo vedeli, kakšen konj je bil to. in smo se muzali v brke; tudi Danila se je muzal. Kaj-li ni bil Lojko vreden Radde? Ne, to nc! Naj bo deklica še tako krasna, je vendar njena duša ozka in majhna, in če bi ji obesil P utr zlata okolo vratu, bi vseeno ne bila nič bc.jša, kakor je v resnici. Da, da, tako je! (Dalje.) ■ ":t ... * Pud = 40 funtov. NOIAŠKA PREDLOGA SPREJETA V GOSPOSKI ZBORNICI. Gosposka zbornica je na predlog kneza Schonburga nujno razpravljala o zakonu glede na vojno tlako in vojne dajatve. Poročevalec grof Latour zahteva od vlade z ozirom na pretirane govorice o dalekosežnosti in tendenci zakona da izda obširna pojasnila prebivalstvu. V teku svojega patriotičncga poročila — temu žganjarskeinu grofu je avstrijska domovina prav izdatno molzna kravica — se je gospod grof postavljal za ljudskega tribuna, češ da sme tudi gospoda iz gosposke zbornice govoriti v imenu prebivalstva ('.?). ki ga bolje pozna in pravilnejše ocenjuje (!?) nego mnogo onih. ki reklamirajo zase izključno pravico. — Na predlog grofa Becka je bil zakon v drugem branju en bioc sprejet, na predlog grofa Latourja je bil zakon sorejet tudi v tretjem branju. — Koncem seje je bila sprejeta tudi izprememba § 1. za-kc.nn o potih za silo. Kapitalističen zločin. Zopet o ameriški kapitalisti, ki tvorijo trust za žh jenjske potrebščine, zvršili zločin v Chicagi, sairn da ne bodo padle cene živilom. Odredili so, da se izprazni tisoč železniških tovornih voz polnih krompirja na hamondskem smetišču (hVimond dump) pri Chicagi. Krog-iukrog smetišča stojijo straže z nabitimi samokresi, ki so pripravljene streljati na vsakega sestradanega delavca ali ubožca, ki bi se drznil pobrati krompirček in ga odnesti domov, da bi potolažil svoj kruleči želodec. Ako računamo, da je bilo v vsakem železniškem vozu 25 ton krompirja, kar je gotovo premalo, ker nosijo ameriški železniški vozovi od 30 do 40 ton tovora, tedaj so kapitalisti odločili, da sc uniči petindvajset tisoč ton ali nad pol milj. ameriških kvintalov krompirja da ne bodo padle cene in da bodo kapitalisti vzlic temu, da so uničili krompir z visokimi cenami imeli masten dobiček. V zgodbah sv. pisma čitamo, da je Faraon, egiptovski kralj na nasvet Jožefa, dal tekom sedmih dobrih let hraniti žito v žitnice, da bi ljudstvo ne stradalo, kadar napoči sedem slabih let. Ali danes je drugače. Kadar je dobra letina pokupijo kapitalisti pri farmarjih poljske pridelke za nizko ceno, da del teh prodajo za oderuške visoke cene. Danes ne odločuje dobra ali slaba letina. V sedanji dobi odločajo kapitalisti, ki nimajo srca. Nad pol miljona kvintalov krompirja so uničili zavoljo profita. Letošnjo zimo bo pa na tisoče brezposelnih delavcev iskalo zaman ple-snjivih skorjic po stanovanju, da si otešijo glad Majhni, nedolžni in sestradani otroci bodo prosili jela, a mati ga jim ne bo mogla dati. ker so kapitalistične pijavke umetno podražile živila. Oderuhi in kapitalistične pijavke se ne brigajo, ako ljudstvo strada, ako jim tako stradanje množi profit. Kapitalistični oderuhi pravijo, ako ljudstvo nima kaj jesti, naj je travo. Ako nima trave, naj pa pogine lakote. Da Je to res. dokazuje dejstvo, da so kapitalisti minoli teden uničili nad pol miljona stotov krompirja. Mar so Jim solze mateT, ki nimajo s čim nasititi gladnih otrok. Mar so jim smrtnobledi obrazi sestradanih delavskih otrok, ki stezajo svoje drobne in suhe ročice in prosijo kruha. Pri kapitalistih od ločuje profit in nič druzega kot profit! Kapitalisti so pri Chicagi izvršili najbolj umazan zločin, ker so odredili, da mora ljudstvo stradati zavoljo večjega profita. V današnji kapitalistični državi imamo vsakovrstne kazenske paragrafe, le paragrafov nimamo, s katerimi bi lahko kaznovali zločinske kapitalistične oderuhe, ki hočejo ljudstvo izstradati. Ljubliana in Kranjsko. — Po volitvah v nezgodno zavarovalnico. Volitve v tržaško nezgodno zavarovalnico so zbralo klerikalce, narodnjake iti liberalce v složen »narodni« odbor. Stranke, ki žive med seboj v večnem ravsu, ki vodijo druga proti drugi naravnost podel bpj, so lepa sedle za skupno mizo. Ni jim šlo toliko za to, da izvojujejo v podjetniški kuriji sebi primerno zastopstvo, ampak oropati so nameravali delavstvo dosedanjega zastopstva v zavodu in ta nakana je bila dosti tehtna, da so gg. klerikalni in liberalni podjeniki pljunili na svoja načela — ako jih imajo! — in si složno podali roko, da skupno navale na delavsko postojanko. V to svrho so si izposodili še zloglasno firmo Narodne Delavske Organizacije, za katero izve javnost le tedaj kedar se snuje kaka protidelavska nakana. Vzlic temu. da se je združil ves protidelavski element ind a so posamezni pojetniki skušali korigirati volilno srečo z nedopustnimi, sleparskimi sredstvi, je v vseh treh delavskih skupinah sijajno zmagala socialistična lista. Po-parjenost vsled sociahi9 demokratičnega uspeha je v nasprotnem taboru tem večja, ker so se meščanske stranke brez uspeha prostituirale in kompromitirale z nemoralnim kompromisom — Zoper klerikalno strahovlado! Nečuve-na razdelitev podpor gasilnim društvom iz deželnemu odboru zaupanega gasilskega fonda je zbndila po vsem Kranjskem, med gasilci in izven gasilskih vrst, najhujšo nevoljo. Svojemu pristranskemu postopanju je posadil dež. odbor krono na glavo z ustanovitvijo klerikalnega gasilskega sveta in z ignoriranjem deželne gasilske zveze, ki predstavlja organizirano gasilstvo v deželi. O krizi, ki je nastala, piše glasilo te zveze: »Deželni gasilski zvezi je tore; nastavljen jiož na prsa. Kaj je storiti? Ali naj se zveza razide? Ali naj se gasilna društva pretvorijo v politična društva? Nfc! Zveza kranjskih gasilnih društev je močna in disciplinirana organizaciia. ki jo taki pojavi ne morejo spraviti iz takta; slej kot prej pojde svojo začrtano pot, če je to sejalcem strankarstva prav ali ne, Na gasilnih društvih in na posameznem gasilcu pa je. da se ravno sedaj tesnejše združimo v nerazdružljivo te.loto, če se pa kje najde izda lica. na] čim preje izgine iz gasilskih WŠT. SIččT pa upamo, da se »Zveza« in deželni odbor sporazumeta. Kriza, ki bi lahko nastala iz nadalj-nega nesporazuma, je lahko katastrofalna za »Zvezo«, lahko pa tudi za dež. odbor. In gorje tistemu, na katerega pade krivda — ljudstvo je oster sodnik!« — Moške besede! Gasilski zvezi želimo, da pogumno nadaljuje boj, ki ji ga je klerikalni deželni odbor v strankarski zaslepljenosti vsilil. — Obstrukcija v proračunskem odseku je končana. Gostinčar in Korošec ne bosta delala nobenih »rekordov« več in ubogemu Huinmer-ju ne bo treba s svojo malo pametjo in veliko nadutostjo zbirati po vsem parlamentu klopi in blazin, da imajp stari gospodje vladnih strank kje prespati obstruirane noči. Komedija je končana, in to je prav. Najboljši dovtip postane neslan in neprebavljiv, če se razpleta v neskončnost. klerikalna obstrukcija pa sploh ni bila dober dovtip in je postala zoprna, takoj ko se je pričela. Vsi ljudje normalnega okusa bodo torej zadovoljni, da je je konec. Le ena reč je nerazumljiva; kakor živ krst ni mogel uganiti, zakaj so klerikalci pričeli, obstruirati, tako nihče ne ve, zakaj so prenehali. Res da so podali nekakšno izjavo; ali to je tako žoganje z besedami, kakor da so se šli producirat v cirkus. Samo ob enem stavku bi se človek lahko zamislil; dejali so namreč, da so dosegli, kar so hoteli. V resnici niso dosegli ničesar, absolutno ničesar ne. Kaj so torej hoteli z obstrukcijo? To kar so dosegli? — Torej ničJ Verjetno je sicei. da se bodo bahali z v nebo segajočimi rezultati, z zmagami, kakršnih niti Bolgari na Balkanu niso pridobili. Iz ničesar napraviti velikanski mehur znajo že od nekdaj. In »Slovenec« je že v soboto nekaj preludiral. Z Dunaja in iz Budimpešte prihaja namreč vest, da pojde Čuvaj na dopust in da se ne vrne več v bansko palačo. Kdo ve, če nam danes klerikalni list ne »dokaže,« da se zgodi to vsled klerikalne obstrukcije? Ampak s tako argumentacijo utegne imeti smolo, ker je slepcu očitno, da nista proračunska komedija in hrvaški komi-sarijat v prav nobeni zvezi, med tem ko je na drugi strani enako očitno, zakaj se odpravlja absolutizem na Hrvaškem ravno sedaj. Umevno je, da dižava sama ne more trajno vzdrževati takih abnormalnih razmer. Čuvaj je bil od vsega začetka samo provizorij. Gotovo bi bil tudi že davno nastopil svoj »dopust«, če ne bi bili prišli balkanski zapletljaji in avstrijsko-srbska kriza. Resničen povod za ohranitev hrvaškega absolutizma pač ni bil v tej krizi; toda kdor pozna »visokopolitične« lasulje na Dunaju in v.Budimpešti, se ne bo čudil, da so sc začele tresli in da so s.e glavice pod njimi ustrašile normalnih razmer v deželi »veleizdajstev«. Zato je moral Čuvaj s svojim strahom ostati komisar, dokler ne mine vojna nevarnost. Ker postajamo zdaj zopet prijatelji Srbije, je tudi Čuvaj tisti zamorec, ki je opravil svojo dolžnost in ki zdaj lahko gre. Ce pa klerikalci s svojo obstrukcijo niso prepodili Čuvaja, tedaj skopni ves njih uspeh kakor spomladanski sneg. Kljub temu so klerikalci iantie od {are, ki nimajo kmalu para. S svojo obstrukcijo in z njenim koncem so imenitno pokazali, kako slavno se znajo bojevati — za nič ni izvojevati — nič. — Predavanje »Vzajemnosti«. V četrtek 9. januarja 1913 priredi »Vzajemnost« v Ljubljani druga javno predavanje v letošnji sezoni. Govoril bo sodr. Ivan Regent iz Trsta, ki je tukajšnjim sodrugom deloma že znan iz časopisja. Predavanje bo ob 8. zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma«. — V drugi polovici januarja bo predaval sodr. E. Kristan o svojih vtisih s potovanja po Ameriki. — Mnogo organizacij še ni naročilo »Družinskega koledarja«, ki stane le K 1.20, po pošti 20 vin. več. Pri večjem odjemu se da primeren popust. Za delavske zaupnike je zlasti važen sestavek o obrtnih sodiščih izpod peresa sodr’ dr. Antona Dermote, ki daje pojasnila v vseh zadevah obrtno sodnega postopanja. Naročila i pošiljati na naslov: Zveza »Vzajemnost« v jubljani. — Predavanje o kranjskih podeželnih električnih centralah. V petek, 20. t. m. zvečer je predaval v »Društvu inženerjev v Ljubljani« gospod deželni stavbni svetnik ing. Klinar ob veliki udeležbi o kranjskih podeželnih električnih centralah. To je bil prvi strokovni glas v naši javnosti in prva strokovna ocena. Lepo predavanje, ki se bo še nadaljevalo, je razpršilo na eni strani marsikateri predsodek, na drugi pa marsikatero iluzijo. Z njim pa je tudi postavljen jez povodnjim različnih »neodvisnih tehnikov« in drugim preizgovornim elementom, ki se dajejo zapeljevati od različnih strankarskih smotrov in stremljenj, ne da bi vpoštevali težavno vsebino vprašanja. Ker izide lepo predavanje g. nad-svetnika ing. Klinarja v inženirskem strokovnem glasilu ( če prav hrez pomembnih včeraj-šnih debat), se nočemo spuščati v podrobnosti vsebine predavanja, opozarjamo pa našo politično in nepolitično javnost na ta važen akt. Tehnično glasilo »Vijesti« se dobe v vseh naših va žnejših kavarnah. — Umrli so v Ljubljani; Karel Leksander, trgovski potnik. 41 let. — Josip Vogelnik, dela vec, 71 let. — Frančiška Smrekar, žena železniškega uslužbenca, 33 let. — Lovrenc Borštnar, premogar, 34 let. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Od 8. do 14. decembra je bilo novorojenih 26, 1 mrtev rojen; umrlo pa jih je tudi 26 in sicer 12 domačinov in 14 tujcev. Umrli so: 6 za jetiko (4 tujci), 1 vsled mrtvouda in ostali za raznimi boleznimi. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli: 4 za legarjem (vsi tujci) in 2 za vratico. -- V mestni klavnici so zaklali od 1. decembra do 8. decembra 77 volov, 1 bika. 9 krav, 268 prašičev. 110 telet, 10 koštrunov in 9 kozličev. Vpeljali so 468 kg mesa in 1 zaklano govedo. 22 telet. 12 prašičev in 1 koštruna. — Smrt med spanjem. Iz Rogatca poročajo: V Zg. Sečovem so našli 131etuega šolarja Oseka zjutraj na peči. kjer je spal. mrtvega. Smrt bo najbrž posledica nekega hudega udarca, ki ga je dobil fant po glavi. — NeSreČa v tramvajski remlzi. V tramvajski remizi je padel raz strehe voza uslužbenec Matija Peklaj in se težko poškodoval. — Dezertiral je od tukajšnjega domobranskega polka infanterist Janez Rodč. — Preprečena nesreča. V petek zvečer okoio 9. je opazila zasebnica Terezija Mahničeva, da se pri vratih sosednega stanovanja v hiši št. 21 Pred škofijo v III. nadstropju, kjer stanuje hišnica Ivana Mahkota, močno kadi. Ko stopi v kuhinjo je bilo polno dima, Mahkota je pa nezavestna ležala na tleh. Mahničeva je takoj alarmirala še sosednje stranke in prišla sta tudi dva stražnika in dva gasilca. Ker so opazili, da tle za pečjo drva, so takoj vsi stopili v akcijo in razširjenje ognja preprečili. Mahkota je bila pa že tako slaba, da so jo morali spraviti k sebi z umetnim dihanjem. Mahkota je hotela tleče drva sama pogasiti in ker se je preveč kadilo, je postala vsled dima nezavestna. Gotovo bi se ne bila več prebudila, ako bi ne bilo pravočasne pomoči. — Kinematograf Ideal«. Danes zadnji dan izbornega sporeda, ki je dosegel najvišji uspeh. Najbolj se odlikuje artistovska drama »Prežeča smrt ali Potapljač.« Pozabiti se ne sme na krasno potovalno sliko. Dan v novozelandskih pokrajinah. V torek krasna učinkovita drama »Za las široko« v II. delih. Pripravlja se »Zenska brez srca.« Idrija. — Članom »Občnega konsumnega društva« v Idriji se tem potom naznanja, da se društveni inventar v centralni prodajalni prične dne 5. in konča dne 7. januarja 1913. Dobile se bodo torej tri dni samo najnujnejše potrebščine pri stranskih vratih prodajalne. Zato se priporoča članom, da vse svoje potrebščine že prej nabavijo. Pločevinaste znake in čeki se bodo sprejemali v društveni pisarni samo od 5. do 12. januarja 1913 in sicer od pol 8. zjutraj do 6. zvečer vsak dan. Znamke, ki bi se prinesle po 12. januarju se ne bodo za to, ampak šele za drugo leto vzele v poštev, člani naj z znamkami vred prinesejo tudi obe članski knjižici, da se jim vpišejo poleg znamk tudi obresti vloge na mlinu. — Predavanje, ki je bilo napovedano za soboto dne 21. t. m. zvečer, se zaradi igre preloži na drugo soboto dne 28. t. m. z istim dnevnim redom in ob isti uri. — Kdor v Idriji ali okolici še nima »Družinskega« in »Žepnega koledarja« za leto 1913 naj se takoj zglasi pri slugu združenih organizacij, sodr. Simon Moravcu ali pa pri raznašalki »Zarje« v Idriji. Lahko pa tudi v pisarni občnega konsumnega društva do 31. decembra 1912. g. Bukšek. Gdčna. Fantova je bila za Giulietto premalo kurtizana; vloga zahteva tudi v ijevskem oziru nekoliko preveč od nje. Videti je bilo, da se je režija pošteno trudila; pripomnili bi pa, da je ostalo drugo dejanje malo pretrezno, in tudi v tretjem je bilo premalo one fatalne atmosfere, ki se težko pogreša. Nekatere napake. ki so se menda prezrle v Lutrovi kleti, se lahko popravijo. Vobče pa je ta uprizoritev napredek izza raznih nezgod. — Iz odsekov »Matice Slovenske«. Knjižni odsek: Za leto 1912 ie Matica pravkar izdala sledeče knjige: 1. »Zbornik«, ki ga je uredil dr. Ilešič. 2. R. Petruška: »Po cesti in stepi« (pemsi). ki jih je za tisk priredil g. Oton Zupančič. 3. »Zabavna knjižnica* (s spisi gg. Milčinskega. dr. Laha in Premka), ki jo je uredil g. Fr. Milčinski. 4. Dr. Fr. Detele povest »Tujski promet«. 5. Prevod romana Dostojevskega »Zapiski iz mrtvega doma«. 6. Letopis (s statističnimi podatki in drugimi aktualnimi porčili). Tehniški odsek. Gradivo za tehniški slovar, izčrpano zlasti iz Pleteršnikovega slovarja, je po abecednem redu nemške terminologije urejeno tudi v okviru poedinih črk. Poleg tega se zbira in popolnjuje gradivo po strokah tako na primer za poštno, gozdarstvo, rudarsko in kemijsko terminologijo. Tole zadnje delo se bo nadaljevalo. Slovar, ki se s tem pripravlja, bo po intencijah slovenskega in jirvatskega »Društva inženirjev« skupna publikacija jugoslovanskih inženirskih organizacij ter bo nemško-hrvatsko-skrbi in slovenski. V terminologiji sami se bo pazilo na čim*večjo skupnost in enakost terminov. Zemljevid slovenskega ozemlja. Korekturne pole zemljevida so ob delavnikih od 9. do 12. in od 4. do 5. v Matičini pisarni (Kongresni trg štev. 7) na ogled. Ker se je bati da bo, ko izide Zemljevid, mnogo sodnikov, pozivlje s tem Matica vse, ki se za stvar zanimajo, naj pridejo v pisarno in sl ogledajo izdelke ter opozore na eventualne nedostatke; vsakdo bi mogel zlasti za svoj domači kraj nasvetovati to ali ono. Štajersko. — Aretacija vojaka. V Celju so zaprli Antona Sturberja, pešca 2. stotnije v^87. pešpolku, ker je baje v gostilni zaklical »Živio Srbija!« Ovadil ga je nemški gostilničar, pri katerem je popival. — Nc/eoda. Iz Štor pri Celiu porofcaio: Pri premikanju tovornega vlaka na tukajšnji postaji Je bil povožen zavirač Rupert Fiedler. Stanoval je v Mariboru. Kdo je kriv te nesreče, bo pokazala preiskava. Koroško. — Izpred celovške porote. Te dni je stal pred celovško poroto prevžitkar Jurij Granitzer z Bele radi umora svojega zeta Ivana Rona-cherja, s katerim Je živel v večnem prepiru, ker je bil Ronacher hud žganjar. 27. oktobra je prišel zet zopet pijan domov in začel psovati svojo ženo. To je Granitzerja razburilo, da je udaril zeta s pestjo po glavi, nakar sta se spoprijela in pričela ruvati. Pri tem sta padla na tla, Granitzer je bil na vrhu in zgrabil Ronacherja za vrat. Ko ga je spustil, se Ronacher ni več ganil — bil je mrtev. Granitzer dejanje prizna, zanikava pa namen umora, kar kaže tudi janski položaj. Porotniki so tako vprašanje glede uboja kakor tudi glede prekoračenja silobrana soglasno zanikali ter je bil Granitzer oproščen. — Samomor iz strahu pred vojno. V Kočah se je ustrelil hlapec posestnika Lamprehta. Mož se je silno "bal, da ne bi nastala vojna in se je iz strahu pred odpoklicem ustrelil. Rana je smrtna, vendar ni izključeno, da okreva. Trst. — Poštna tatvina na parniku. Na Lloydo-veni parniku »Grof Wurmbrand« je izginila med vožnjo ob Dalmaciji poštna vreča, v kateri je bilo iO.OOO K. Vse preiskave moštva, popotnikov in parnika so bile brezuspešne in nimajo o tatu dosedaj še nobenega sledu. — Poskusen samomor na cesti. Na cesti del Tintore je padla v petek zasebna uradnica 21 let stara Elvira E. Odnesli so jo nezavestno v bolnišnico, kjer so konstatirali, da je pila oc-tovo kislino. Vzrok poskušenega samomora je nesrečna ljubezen. \ — Tat iz Amerike. Na brzojavno obvestilo ameriške policije je aretirala tržaška policija 32letnega Siškoviča iz Trsta, ki se je pripeljal na parniku »Oceania« iz Filadelfije preoblečen kot kurjač. Šiškovič je vlomil pri zlatarju v Filadelfiji in pri njem so našli za 50.000 K zlatnine in dragocenosti. O aretaciji so obvestili policijo v Filndelfill in bodo Siškoviča ukradenim ole- nom poslal nazaj v Ameriko. Goriško. — Nevarna igrača. Granata je padla pri artilerijskem streljanju 17. t. m. na Sempaskem polju na kako nijvo ali kam drugam; iskali so jo,-pa ne našli. Kdor bi jo našel, naj se je ne dotakne, maiveč naj takoj nazuani artilerijskemu polku v Gorici. Umetnost in književnost. — Opera. V soboto so prišle po daljšem presledku zopet Offenbachove »Hoffmannove pripovesti«, na novo študirane na naš oder. Ne glede na to, da je ta opera pri nas po pravici priljubljena, je bila nje uprizoritev tudi zaradi tega dogodek, ker sta se nam predstavili dve novi sili: tenorist gosp. Harfner in primadona gdčna. Lowčzynska. Prvi je nastopil v Hoff mannovi partiji ter je svojo nalogo tako odlično rešil, da se sme njegov vstop v ensemble slovenske opere smatrati za resnično pridobitev. S tem je menda tenorska mizerija odpravljena Zadovoljil je kot pevec z jako simpatičnim glasom in izborno šolo. pa tudi kot igralec s pre mišljenim, neprisiljenim in vendar primerno rezerviranim pristopom. Popolno priznanze gre tudi gdčni. Lowczynski v težki partiji Antonije; njen glas je blagozvočen, gladak in gibčen in z zmagujočo rutino združuje diskretno igro. Gospodična Richterjeva je bila jako dobra Olimpija; težke kolorature so ji tekle kakor valčki v potoku. Gdčna. Peršlova je poleg Nikolaja pela glas Antoniiine matere z znano rutino. Prav dobra sta bila gg. Fejfar in Križaj, ravno tako Iz hudičevaga paradiža. Pred nekaj meseci so zbudila veliko senzacijo razkritja angleškega generalnega konzula sira Rogelja Casementa o nezaslišanem izkoriščanju domačega prebivalstva po »Peruvian Amazon Company«, ki pridobiva gumi na Peruvanskem. Vsled silne obtožnice, ki jo je objavil Casement, je bila peruvanska vlada prisiljena, da je poslala komisarje v Putumayo, da na licu mesta preiščejo resničnost Casemento-vih očitkov. Preiskava je v polni meri potrdila konzulove trditve in je peruvanska vlada vsled dokazanih grozodejstev dala zapreti veliko število odgovornih oseb. Med tem pa je preiskovala vso zadevo tudi angleška parlamentarna komisija, da dože-ne. ali zadene angleške ravnatelje imenovane družbe krivda na razkritih grozodejstvih. Pred nekaj dnevi je komisija zaslišala tudi generalnega konzula Casementa, ki mu gre zasluga, da je spravil vnebovpijoče škandale na dan. Sir Roger Casement je pokazal članom preiskovalne komisije fotografske posnetke, ki jih je prinesel s seboj iz Putumayo. Pokazal je sliko ženske, ki je od gladu umrla. Druge slike kažejo brazgotine Indijancev — krvavo bičanje je bilo v navadi. Zopet druga slika kaže težke tovore, ki so jih morali delavci prenašati. Konzul je dodal sliki naslednje pojasnilo: »Prenašanje tovorov ima na vesti mnogo smrtnih slučajev, zakaj pota so bila dolga in tovori težki — mnogo težji nego so dovoljeni v Kongu. V Kongu je dobil vsak, kdor je prenesel 65 funtov 214 kilometrov daleč, dobro plačilo iti na poti izdatno hrano. Nesrečniki na Peruvanskem pa so morali nabrati najprvo velike množine gumija, za kar so dobivali več udarcev nego plačila. Potem pa so morali nositi težke tovore gumija na ogromne daljave in za pot sploh niso dobili ne plačila, ne hrane.« Sir Roger Casement je pokazal komisiji enocevno puško, ki jo je kupil na Peruvanskem za 45 šilingov (54 kron) in ki stane »Peruvian Amazon Company« 29 šilingov (34 kron 80 vin. Za tako puško mora indijanski delavec nabrati sto kilogramov gumija, ki predstavlja vrednost 16 do 17 funtov šterlingov (384 do 408 K). Neki peruvanski sodnik pa mu je celo pravil, da mora Indijanec delati za tako puško dve leti; v tem času nabere 350 kilogramov gumija v vrednosti 57 funtov šteilingov (1368 K). Nadalje je konzul pokazal komisiji kupček vsakovrstne šare (rog za smodnik, nekaj trnkov. Steklenih biserov itd.) in z ogorčenjem dostavil, da je za te reči delal Indijanec več nego tri leta. »Ta sistem — ne glede na trpinčenja — ne morem imenovati trgovino; in ne verjamem, da bi Indijanci delali za tako šaro prostovoljno, ako jih ne bi k delu silili.« Generalni konzul je pravil komisiji zgodbo, ki jo,je čnl iz ust indijanskega sodnika. Nanaša se na zločin agenta te družbe, ki ga je vzel rav- fiate!] v zaščito. »Ta agent je s svojimi spremljevalci zasačil v gozdu indijansko taborišče. Starši so še o pravem času zbežati, a otrok niso mogli vzeti s seboj. Osemnajst otrok je ostalo v bivališčih. Ko so se starši nekoliko oddaljili, so obstali upajoči, da jih otroci dohite. Sodni jje dejal, da so starši na lastne oči videli, kaj sc je zgodilo z otroci. Agentovi spremljevalci so otrokom izbili možgane ob drevju. Agenta sem našel v Putumayi. Bil je predstojnik večjega oddelka in je bil pozneje zaprt in uklenjen v verige; ampak Julio Arana ga je zopet izpustil na Svobodo.« ,, „ . Kakor znano je kapitalistična družba, ki ima na vesti vsa ta grozodejstva, razširila vesti. 'da so vsa ta razkritja iz »hudičevega paradiža« manever konkurence. Kakor so pokazale dosedanje preiskave, so opisi generalnega K da Cascmenta vseskozi točni in resnični. Zadnje vesti. ČUVAJ — ALI POJDE. ALI NE? Budimpešta, 22. decembra. Tukaj je razširjena vest, ki prihaja menda z Dunaja, 'da so flnevi komisarja šteti. Čuvaj nastopi dopust, s katerega se ne vrne več na svoje mesto. S tem se konča komisarijat na Hrvaškem. Dunaj, 22. decembra. Čuvaj je danes nastopil daljši dopust iz zdravstvenih razlogov. Splošno pa menijo, da je to le pretveza Čuvaj iie prevzame po poteku dopusta komisarijata, 'temveč dobi drugo službo. Med tem se uvede Ha Hrvaškem provizorij pred prehodom v normalne razmere. Vesti, da bo zagrebški zborni poveljnik bodoči ban. niso osnovane. Na čelo hrvaške vlade bo imenovan visok državni dostojanstvenik, ki Jc bil že davno namenjen za to mesto in bo stanoval v Budimpešti: zato da bo y trajni zvezi z ogrsko vlado, (če je na tej .vesti kaj resnice, tedaj je zelo sumljiva.) Zagreb, 22. decembra. V vladnih krogih trdijo, da so vse vesti o demisiji komisarja Čuvaja izmišljene. Čuvaj nastopi danes dopust, ki ga je že dolgo nameraval, da se odpočije od napornega dela. Po dopustu se vrne v Zagreb. (O »demisiji« Čuvajevi ni nihče govoril, zato je ta demanti nepotreben. Da se vrne v Zagreb, je mogoče, torta če še kot komisar, je drugo vpra Sanje.) Dunaj. 22. decembra. V oficielnih krogih pravijo, da tam nič ni znano o izpremembi hrvaškega režima, češ da je to ogrska zadeva. Mimogrede pa priznavajo, da smatrajo čas zrel za tako izpremembo. pik dr. Pupovac kot zastopnik Neumayerjev na sodišče in se pritožil proti dostavitvi tožbe, češ da bi bila morala tožba po zakonu biti izročena najprvo posredovalnemu uradu. Pritožba zasleduje namen, da povzroči zastaranje tožbe; ako sodišče ugodi pritožbi, zastara tožba. Neu-mayer se boji razprave! KDO BO DUNAJSKI ŽUPAN? Dunaj, 23. decembra. Za danes je razpisana na magistratu volitev župana. Krščansko socialni »Meščanski kiub« je postavil z 89 glasovi za kandidata bivšega ministra dr. Weis-klrchnerja. ki bo izvoljen za župana. Podžupan Porzei je v klubu dobil le 22 glaosv. Ena glasovnica je bila prazna. METLA V GENERALNEM ŠTABU. Odslovitev generala Langerja. Dunaj, 22. 'decembra. »Militarische Korre-spondenz« poroča, da je odstavljen tudi podna-fiejnik generalnega štaba feldmaršallaitnant Rudolf Langer, ki ostane na dispoziciji. V priznanje zaslug je 'dekoriran s križcem Stefanovega reda. Auffenberg in Schemua. Dunaj, 22. decembra. Bivši vojni minister vitez Auffenberg je imenovan za armadnega nadzornika, odslovljeni načelnik generalnega štaba Schemua pa za poveljnika šestnajstega armadnega zbora v Dubrovniku. zakonodajalnili zbornic (tudi socialno demokratičnih poslancev!), riajvišjih dvornih šarž, vojaških, civilnih in cerkvenih dostojanstvenikov prisege! novi prineregent Ludovik na ustavo. POTOLAŽENI BORZIJANCI. Rim, 22. decembra. Vsled zaničljive opazke ministrskega predsednika Giollttija razžaljeni borzni mešetarji so zopet začeli svoje poslovanje na vseli italijanskih borzah. RUSKO - KITAJSKI SPOR. Mukden, 22. 'decembra. Trgovinska zbor-nica v Pekingu je razposlala trgovskim družbam v Mandžuriji okrožnico s pozivom, da naj odkužejo del svojih dohodkov vojnemu skladu zoper Rusijo. KOLERA. Bukarešt, 22. decembra. Po vesteh z Bolgarskega se kolera tam razširja. Rumupskc oblasti so izdale odredbe, da se prepreči zatie-šenje bolezni čez mejo. KUGA. Novočerkask, 22. decembra. V trdnjavici Popovka razsaja kuga. Dvanajst oseb je umrlo osem jih je v zdravniški obskrbi. POLICAJ POLVAK OBSOJEN. Budimpešta, 22. decembra. Sodišče je obsodila Štefana Polyaka, ki je pri izganjanju opozicionalnih poslancev iz ogrskega parlamenta odpovedal pokorščino, na osem dni ječe, češ, da mora policaj izvršiti dano povelje ne glede na svoje osebno prepričanje. Za obteže-yalno je sodišče smatralo, da je bil Polyak nepokoren v času, ko je vsa dežela gledala na dogodke v poslanski zbornici jp je bila nevarnost, da izzove Polyakov zgled posnemalce. Za olajšeyalno je sodišče smatralo obtožen-čevo patriotično čuvstvovanje in dosedanjo neomadeževanost. Polyak se je proti sodbi pritožil. MINA KAUTSKY UMRLA. Berlin, 22. decembra. Za pljučnico je umrla v 76. letu znana nemška pisateljica sodružica Mina Kautsky. mati odličnega socialističnega znanstvenika Karla Kautskega. KONEC AVSTRIJSKO - SRBSKE KRIZE Dunaj, 22. decembra. Oficielno poročajo iz Londona: »Poslaniki so priporočili, da se proglasi Albanija za avtonomno in določi, da se Srbiji zajamči trgovinski dohod do Jadranskega morja. Vseh šest vlad je načeloma podpisalo ta dvojni predlog. SRBIJA OBŽALUJE. Befgratf, 22. decembra. Ministrski predsednik Pašič je vsled želje, da bi vnovič pokazal, da želi Srbija resno mirno rešitev spornih vprašanj, včeraj po lastnem nagibu obiskal avstro ogrskega poslanika Ugrona in mu izrazil odkritosrčno obžalovanie zaradi napak posameznih vojaških organov v zadevi avstro-ogr-skega konzula Prochazke y Prizrenu. S tem se lahko smatra, d« je ta zadeva zadovoljivo rešena. AVSTRIJA ZAHTEVA LOVCEN? Dunaj, 22. decembra. Po Dunaju se je nenadoma razširila vest, da bo Avstrija od Črne gore zahtevala goro Lovčen kot »kompenzacijo.« Ker je izšla ta vest sočasno v treh du-jnajskih dnevnikih, v »Zeit«, »Neue Freie Pres-se« in »Reichspost«, ni dvoma, da ima enoten yir. Po vsem je soditi, da se je zopet izlegla v >literarnem oddelku« zunanjega ministrstva. »Vsi omenjeni listi naglašajo, da bi dobil Kotor, fee bi bil Lovčen v avstrijski posesti, velikansko vrednost kot bojna luka, kar da bi bilo veliko bolj važno, kakor pa zanimati se za to, kdo Hobi Drač, ki je brezpomembna luka. Ker listi danes o tem novem »vprašanju« molče, je zelo yerjetno, da izhaja ta »iniciativa« od kakšnega posameznika, ki je nesrečen, ker je napetost pied Avstrijo In Srbijo minila. V začetku balkanske vojne so vse velesile izjavile, da ne iščejo nobenega teritorijalnega razširjenja na Bal-Jfcauu; tudi Avstrija se je pridružila tej izjavi, pto je neverjetno, da bi se zdaj stavljale take zahteve, ki bi vnovič ugrozile ne le balkanski, temveč evropski mir. IZ AVGIJEVEGA HLEVA NA DUNAJSKEM MAGISTRATU. Krščansko-socialna klika posueiua Tiszo. Dunaj, 22. decembra. Snoči bi se imela v dunajskem občinskem svetu nadaljevati razprava o proračunu. Nenadoma je podžupan Hier-haminer, ki je vodil sejo, naznanil, da je vložen predlog, naj občinski svet sklene prora-puuski provizorij na nedoločno dobo. Vzlic protestom opozicije je dal podžupan Hierhammer predlog na glasovanje in krščanskosocialna večina ga je v velikanskem hrupu sprejela. Nato |e podžupan sejo zaključil. Opozicija, sestoječa fz socialnih demokratov, liberalcev in divjakov, Je razburjena zapustila razpravno dvorano in je na skupni seji sklenila oklic na dunajsko prebivalstvo, v katerem protestira proti krščanskosocialnemu nasilstvu in proti sramotnemu gospodarstvu magistratne klike. EKS-ŽUPAN NEUMAYER BEŽI PRED SCHUHMEIERJEM. Dunaj, 22. decembra. Okrajno sodišče v ftosefstadtu je bilo še v petek obveščeno o sklepu foslanske zbornice, ki je izročila poslanca so-ruga Schuhmeierja v zadevi tožbe odstopiv-šega župana Neumayerja. Okrajno sodišče je y izogib zastaranja takoj dostavilo tožbo so-dni£u Schumeieriu. Včerai pa ie prišel odvet- MIROVNA KONFERENCA. London, 22. decembra. Včerajšnja seja mirovnih pooblaščencev v st. jamski palači se je pričela malo pred štirimi popoldne. Ob 6. se je konferenca odgodila. Na seji so se obravnavala vprašanja premirja med Grško in Turčijo ter aprovizacije Odrina. Prihodnja seja bo jutri ob 4. popoldne in se bo ta razprava nadaljevala. London, 22. decembra. O včerajšnji seji je bil izdan sledeči uradni komunike: Seji je predsedoval delegat Mijuškovič. Ker je otomanska delegacija z namenom, da bi stopila tudi z grškimi poblaščenci, zahtevala aprovizacijo Odrina, dočitn so zastopniki zaveznikov izjavili, da je to vprašanje že s premirjem uravnano, da torej ne spada v kompetenco konference, so otomanski delegati izjavili, da morajo vpričo tega novega položaja poročati svoji vladi. London, 22. decembra. »Reuterjev biro« javlja, da so turški delegati zahtevali aprovizacijo Odrina z ozirov na človečnost. TURČIJA PRIZNAVA GRŠKE POOBLAŠČENCE. London, 22. decembra. Iz krogov balkanskih delegatov prihaja vest, da je Rešid paša na včerajšnji seji po pismenih informacijah, ki so prišle iz Carigrada, izjavil, da priznava Turčija brez nadaljnih pogojev v Londonu navzoče grške pooblaščence in vsled tega ne bodo njeni delegati več razpravljali o premirju z Grško. Nasprotno pa je Turčija iz čisto človeških razlogov prisiljena, da še enkrat govori z zavezniki o aprovizaciji Odrina. — Dr. Danec je precej ostro 'odgovoril, da so delegati pooblaščeni razpravljati o mirovnih pogajanjih, ne pa o premirju, katerega pogoji so že sklenjeni. Dokler nimajo turški delegati enakega pooblastila, ne morejo balkanski zavezniki naznanjati svojih mirovnih pogojev. — Osman Nizami paša je dejal, da trpi prebivalstvo y Odrinu lakoto in da je okrutno, pehati hrabre ljudi v tako bedo. Delegati zveznih držav so odklonili to razpravo. SRBSKA ŽELJA. London, 22. decembra. Med srbskimi delegati se izraža želja, da bi Avstrija, s katero se je srbsko razmerje uravnalo, storilo kakšen korak glede na zmanjšanje svojih vojnih priprav, češ, da je Turčija trmasta, ker še vedno misli, da bo dobila kakšno pomoč pri velesilah. Š TURŠKA ZMAGA. Carigrad, 22. decembra. Poveljnik zapad-ne vojske javlja, da so turške čete v janinskem okrožju po petdnevnem krvavem boju porazile Grke in prekoračili defile pri Manolakisu ter zdaj korakajo proti Luraču. GRŠKE ZMAGE. Atene, 22. decembra. Grške čete so pregnale Turke iz Ahirone in Klapadisa na Miti-leni. Pri Monastiru so Grki pregnali Turke iz Vigize in jih prisilili, da so se umaknili proti severu. Vestnik organizacij. Vse. SiSotiskc soilruge, ki hočejo pomagali, pri pripravah aa Silvestrov večer prosimo, da sc udeleže sestanka, ki se vrši v ponedeljek, 23. decemžra ob 8. zvečer v pisarni Konsumnega društva v Sp. Šiški, Vabljeni so tudi člani pomožnega odbora, ki je bit izvoljen na skupni seji. Ctape šišenske .Vzajemnosti", ki so zaostali s svojimi prispevki, opozarjamo na pravila zveze, ki določajo za trrmcsečno zaostalost v prispevkih izključenje. Prosimo jih torej, da kolikor možno hitro odračunajo zaostale prispevke pri blagajniku podružnice, ki sprejema vsako nedeljo od 11.—12. v sobi železničarske strokovne podružnice v Spodnji Šiiki nad prodajalno Kons. društva Sprejema jih pa tudi nainr sinlkov blagajnik poslovodja v drodajalni kons. društva v Sp. Šiški. Priprave za otvvoritcv knjižnice šišenske podružnice so že v teku in ako ne bo zaprek, 6e otvori tekom prvega četrtletja prihodnjega leta. To v vednost vsem članicam in članom. Prosimo pa potrpljenja! Kupčija z otroci. V kapitalistični družbi je vse, kar imenuje človek svojo last, le blago. Z vsem trgujejo in kupčujejo, tudi človek sam postaja bolj in bolj le blago. Najžalostneje in najnesramnejše pa je, da so celo otroci, celo v najnežnejši starosti, predmet kupčij. Pred kratkim je izšla knjiga, v kateri opisuje bivša policijska asistentka Hen-rijeta Arendt kupčijo z otroci. Arendtova pripoveduje strahotne reči. Od privatne strani je dobila potrebna sredstva, da je zamogla uspešno izslediti in razkriti ostudno početje, ker država, ki je v prvi vrsti poklicana v to, da bi odpravila to barbarstvo, trpi tudi ta kapitalistični zločin kakor vse druge. Arendtova se je med drugim tudi prepričala, da vsako leto veliko množino otrok iz Nemške" Poljske spravijo na Rusko, kjer jih izrabljajo v zločinske namene. Celo tovarne za pohabljence imajo, kamor prineso otroke v najnežnejši starosti in kjer jih namenoma pohabijo. Te pohabljene otroke prodajo beračem, ki dobe seveda večjo miloščino, če prosjačijo s pohabljenim otrokom. Takih tovarn je ob rusko-pruski meji večje število. V bližini Vilne so našli v taki tovarni 78 otrok. Mnogo otrok pošiljajo tudi v ruske bordele, kjer sedem do devetletne otroke kar najbolje plačujejo. Pri vsem tem je čudno to. da dobe v te umazane svrhe veliko lažje otroke iz Nemčije nego iz Rusije. Na Ruskem imajo pač dobro organizirane najdenišnice, ki zlasti nezakonske otroke dobro preskrbujejo, med tem ko so v tako kulturni Nemčiji izročene nezakonske matere največji bedi in so vesele, če lehko oddado otroke brezplačno, kamorsi že bodi. V vseh nemških bur-žvaznih listih je vse polno inseratov, ki jih vpo-šiljajo trgovci z otroci in kjer se ponujajo, da sprejmo otroke proti neznatni odpravnini. In ti listi, ki pišejo toliko o humaniteti in ki pretakajo krokodilove solze nad vsakim zločinom, se prav. nič ne sramujejo sprejemati take nesramne inserate, čeprav natančno poznajo njih pravi namen. V Nemčiji imajo celo poseben inse-ratni zavod, kjer sprejemajo le naznanila teh brezvestnežev. Gospod G., imejitelj tega zavoda, je v zvezi z najvišjimi krogi. Tako jc dobil n. pr. ponudbo lajtnanta, ki mu je obljubil 10.000 mark, za sina katoliškega župnika in služkinje je dobil 5000 mark. Nad dvesto oseb je priznalo, da so gospodu G.izročili otroke in mu plačali za to od 1200 do 2000 mark. Vkljub temu, da je čedni ta gospod že predkaznovan zaradi pone-verjenja listin in vsakovrstnih goljufij, se ni genila še nobena oblast, ki bi mu prepovedala izvrševanje njegove obrti. Ali on ni edini, ki se na ta način preživlja, temveč Arendtova je dognala vse polno mož in žen, ki pod krinko največje poštenosti, uganjajo te lumparije. Našla je lajtnanta, ki je v ‘družbi s svojo soprogo izvrševal take podlosti. Tudi babicam je kupčija z otroci vir lepih postranskih dohodkov. Oblasti pa si tišče oči in ušesa in ne ganejo z mezincem, da bi prepovedale najostudnejše početje, kar ga je na svetu. In to je družabni »red«, o katerem trdijo kapitalisti in popje, da je po božji volji ustvarjen. ZAPRISEŽEN JE BAVARSKEGA PRINC-REGENTA. Monakovo, 22. decembra. V prestolni dvo rani je včeraj popoldne v prisotnosti kraljevskih princev <'p1nkumipga ministrova članov šov imel za starega brata! Seveda svota, ki jo je dobil papežev brat od poštnega ministrstva, hi pokrila komaj stroške za obed dveh kardinalov pri oni pojedini. * Možat odgovor. Norveški kralj Hukou je poslal pred nekaj dnevi bivšemu državnemu ministru Thorneju veliki križ reda sv. Olafa. Odlikovati je hotel ministra za njegovo javno delovanje. Thorne pa je vrnil veliki križ kralju. Zahvalil se je obenem kralju za nameravano odlikovanje s pripomnjo, da je storil kot minister le svojo dolžnost. Samo dolžnost! Vsa komedija z redovi se pokaže v vsci svojej revni nagoti, če vstane mož in izreče svoje mnenje, Kaj pa po-menja red, ki ga dobi vsaka duševna reva, če pripleza do gotovega mesta? Ali ni v najboljšem slučaju le potrdilo o izpolnjevanju dolžnosti? Samo hlapčevski duši se zdi laskavo, če ji kralj potrdi njene lastnosti I Mož pa vzravna glavo, si ogleda bedasto odlikovanje, zayije. Je zopet in vrne ropotijo. Sam ve, koliko Je storil in ne potrebuje priznanja, * V letalu iz Afrike v Italijo. Francoski letalec Garros, ki je šele pred tednom poletel najvišje, je v sredo izvršil prvi polet iz Afrike v Evropo. Zjutraj se je dvignil v Tunisu in čez tri ure je bil v Maršali, na vzhodni sicilski obali. Zračna pot ie bila dolga 250 kilometrov in preletel jo je brez vseh zaprek. Po kratkem odmoru je hotel takoj dalje v Palermo, a motor 6e mu je pokvaril, zato ie ostal v Maršali. Ko popravi motor, hoče poleteti v Rim. Garros ima več sreče, kakor pa jo je imel letalec Bague, ki je poletel pred dvemi leti iz Nice proti Korziki in ki ga od tedaj pogrešajo. Utonil je bil v morju. Za svoj polet iz Afrike v Evropo je rabil Garros četrtino onega časa, ki ga potrebujejo parniki za to pot. * Jaurčs o ljudski armadi. Pred kratkim smo seznanili naše bralce z načrtom sodruga Jaurčsa o ljudski armadi. Pretečeni ponedeljek je Jaures utemeljeval svoj načrt tudi pred francosko zbornico. Temelji, na katerih naj bi bila Zgrajena ljudska armada, so po Jamesovih izvajanjih sledeči: Pripravljalna izgoja za vojaško službo, ki naj se ozira le na telesno čilost, zdravje in okretnost, se pričenja z desetim letom. Neposredno pred aktivno službo naj obiskujejo mladeniči šest mesecev rekrutno šolo. Vsak vojak naj ima spravljeno orožje v svojem stanovanju. Armada ima edini namen, da brani svobodo domovine proti napadom. Parlament naj zapodi vsako vlado, ki bi pričela vojno, ne da bi prej predložila konflikt razsodišču v mirno poravnavo. Francoska naj takoj prične z vsemi velesilami, ki so zastopane v Haagu, obravnave glede splošnih razsodiščnik pogodb. Jaures zahteva, da se mora vzgojiti telesno krepko maldino in naj si ji podaja tudi poduk v državnem pravu. Demokracija mora dobiti brezpogojno vse posle zunanje urada. * Krščansko socialen defravdant. Letos v juliju ie župan v Tullnu na Nižje Avstrijskem razkril velika 'poneverjenja pri hranilnici. Krščanski socialci so seveda hoteli potlačiti vso zadevo, a nakana se jim ni posrečila. Defravdant je bil tajnik hranilnice, Ru,dolf Lixi. Ko so ga aretirali, so seveda natančno revidirali vse njige in izkazalo se je. da je pobožni mož ogoljufal hranilnico v dvajsetih letih, ko je bil tam nastavljen, za 262.643 K. Pretečeni Četrtek je stal pobožni defravdant pred porotnim sodiščem v St. Poltenu. Porotniki so s ^oglasnim izrekom spoznali Lixla za krivega. Krščansko socialni defravdant je bil obsojen na šest let težke ječe. * Roparski napad pri belem dnevu. Z Dunaja poročajo: V sredo se je izvršil predrzen roparski napad ob opoldanski uri v zelo oblim deni ulici. Proti pol ene opoldne, ko so nastav-Ijenci zapuščali trgovino, so vdrli v trgovino trije maskirani moški, prerezali hitro vse žice pri zvoncih in telefonu, zaklenili vrata trgovine in udrli, z revolverji v rokah, v zasebno pisarno lastnikovo, kjer je bil lastnik, 70Jeteti mož in njegov sin. Sin se je prvi zavedal, hitro odprl okno in klical na dvorišče po pomoč. Policija je bila sicer takoj na licu nvesta, a roparji so že odnesli pete. Policija sluti, da .80 roparji mladi fantje, katere so najbrže roparski prizori po kinematografih spodbudili k poskusu. * Nenaden pojav. »Revue« poroča o nenavadni hitrosti čitanja bolnika, ki ga je zdravil očesni zdravnik v Parizu. Bolnik je v stanu, da z enim samim pogledom prečita stran knjige. Z očmi preleti v dveh do treh sekundah vso stran in ponovi potem besedo za besedo. Se celo po preteku več let je lehko ponovil, kar je nekoč prebral v dveh, treh sekundah. Povesti, pesmi, zgodovinske dogodke in slično lažje čtivo ponovi bolnik, ko so njgove oči počivale dve sekundi na dotični strani knjige. Razlage za ta nenavaden pojav, doslej zdravnik še ni našel. * Abesincl pri jedi. Abesinci, ki prebivajo v vzhodni Afriki, imajo natančno določene šege pri jedi. po katerih se mora vsakdo ravnati, če Novice. * Papežev brat inora prositi za podporo. Rimski časopis »Messagigero« piše, da je italijansko poštno ministrstvo naklonilo poštnemu agentu Angelu Sartu podporo 175 frankov in sicer zato, ker ima dolgo službeno dobo za seboj in ker je v slabem gospodarskem položaju. Ubogi stari mož, ki živi v bedi je — papežev brat! Papežev brat mora prositi pri ministrstvu za podporo! Kaj res ne ostane od osebnih dohodkov papežu toliko, da bi lehko varoval brata revščine in ponižanja? Če ima denar za pojedine. kakršna je bila ona po decembcrskem konzistnriiu tprtai bi menda tudi še nekai gro- hoče, da ga prištevajo k boljši družbi. Jedo ob približno 40 centimetrov visokih pletenih mizicah in sicer le z rokami. Levice se ne sme uporabljati. Preden sedejo gostje za mize, prineso sužnji umivalno posodo, ki jo uporabijo gostje v istem redu, kakor potem posedejo okolo mizic. Ljudje, ki so na enaki družabni stopnji, jedo iz ene košare. Kdor nima vrstnika, cesar torej vedno, je sam. /tene se ne udeležujejo skupnih obedov, temveč jedo to, kar ostane gostom. Abesinske žene jedo kaj okusno. S prsti segajo po majhnih grižljajih, skoraj vse jedi servirajo v omakah, in jih graciozno neso v usta, ki jih odpirajo prav malo. Ne umažejo se prav nič. Ako bi jih hotel Evropejec posnemati, bi bil umazan do komolca. Zelo pribubljena jed so pražena žitna zrna, ki jih prinašajo na mizo v majhnih lončenih ali pa lesenih posodah. Kdor zagrabi naenkrat večjo množino zrn, je »kmet«. Kdor pa zažene iz ne prevelike ‘daljave z lično kretnjo le nekaj zrnc v usta, je — vojak, ki je tudi tukaj najodličnejši družabni razred. !Abe- sincc ne obeduje rad sam, rad ima družbo. (Joštu porine liišni gospodar dobro pripravljene jedi sam v usta. Vsi prično hkrati jesti, a nihče ne sme nehati pred hišnim gospodarjem. Od vsake jedi mora gost jesti, navadno prineso za obed okolo dvajset različnih omak, ki jih pa mora prej pokusiti dekla, ki je jedi pripravila in ki jili prinaša na mizo. Pred strupom so v vednem strahu. Pri jedi je dovoljeno cmokati. Jedi pridno zalivajo iz majhnih steklenic, ki jih drže z levico. * Kongres italijanskih reformistov. Te dni se je vršil v Rimu prvi kongres italijanske »socialistične« reformistične stranke pod predsedstvom Badalonija. Kongres je sprejel resolucijo, ki pravi, da stremi reformistična stranka po popolni ljudski suvereniteti. Med kongresom je došel tudi Bissolati, ki je med ovacijami pozdravil delegate in dejal, da čakajo stranko hudi boji. Kongres je odobril končno svoj Statut in sklenil, da bo stranka podpisala delavsko in kmečko gibanje. Profesor Mondeni je poročal o zunanji in kolonijalni politiki. Dejal je, da je kolonialna eksDanzija koristna tudi delavcem, ki imajo interes na tem, da se kolonizacijsko delo še poveča. Nasilna ekspanzija neciviliziranih pokrajin, da je sicer žalostna, toda nujna potreba, ker se necivilizirani narodi zoperstavljajo civilizaciji. Razni govorniki so se pridružili mnenju profesorja Mondagnija in je sprejel kongres tozadeven sklep. Izvajanja reformistov in sklepi njih kongresa so pokazali, da je zbor italijanske socialne demokracije pogodil, ko je pokazal »socialistom« Bissolatiju, Cabriniju, Podreroi not iz stranke. 4 Turški jetniki na Avstrijskem. Turški letniki ki so jih prepeljali v Josefovo na češkem. se počutijo na Avstrijskem kaj dobro. Jzgledajo mnogo bolje kakor ob prihodu. Večina od njih govori srbsko in hrvaško, a vendar pravijo, da so Turki. Približno petdeset od Jetnikov je turških orožnikov. Z avstrijskimi vojaki hodijo po mestu na izprehod. Po go-> stnnali jim kaj dobro teknejo kava in buhtli, a tudi piva se nič ne branijo. V vojašnici žive tako kakor naši vojaki. Ob prostem času plešejo na dvorišču turške plese. Oficirji stanujejo Po zasebnih stanovanjih, tudi njim zelo ugaja življenje, zahajajo v gostilne in kavarne. Vina ne zametujejo in se kaj malo brigajo za koran, kadar so v veseli družbi. Le njihov duhovnik, «51etni Ariz, strogo izpolnuje koranove zapovedi. Moderno morilno orožje. Človek z najbujnejšo fantazjo si ne more naslikati v slučaju svetovne vojne strahotnih iičinkov moderne vojne tehnike. Ako si predstavljamo: na miljone ljudi, oboroženih z naravnost peklenskimi pripravami, besno navale drug na drugega, tedaj ne preostane nič drugega nego silen kaos. Puška pehote je pred vsem drugim orožjem v vojni največjega pomena. Zato se tudi tehniki neprestano trudijo, da izboljšajo kolikor mogoče učinek tega orožja. V nemško francoski vojni leta 1870/71. so rabili še takozvano puško na iglo in že s to so dosegali »zadovoljive uspehe« (dva do tri strele na minuto); danes pa uporabljajo takozvane brzostrelne puške, s Katero ustrele vojaki najmanj dvajsetkrat na minuto. , — Ali s temi uspehi militarizem seveda še ni tadovoljen. Mnogo so. si vojaške oblasti že belile glavo, ako bi ne bilo mogoče konstruirati puško, ki bi se izstreljevala mehanično. Način kakor je konstruirana strojna puška, naj bi se uporabil pri navadnih puškah, le v lažji " '»nstrukciji. S tem morilnim orožjem upajo, bo vsak vojak oddal na minuto vsaj sto /elov. V Mehiki je že nekdo konstruiral tako nehanično puško, evropske velesile se živahno bavijo s tozadevnimi poizkusi. Francoski tehnik Chauchat je v najnovej-šem času izdelal strojno puško, ki telita le osem kilogramov in ki jo nosi in opravlja lehko en sam vojak. Po tem modelu skušajo napraviti novo puško, ki ne bi tehtala več kakor štiri kilograme, a bi imela enak učinek.. Moderna strojna puška odda na minuto šeststo strelov, a ima to. napako, da se težko prevaža. To napako naj odpravi nova konstrukcija. Ako bo vsak. vojak oborožen s. to najnovejšo puško — tristo strelov na; minuto — tedaj si je nemogoče predstavljati učinek vojne, v kateri bi jo uporabljali. Tudi topove »izboljšujejo« neprestano. Brzostrelni strojni top. malega kalibra, s 13.7 centimetrskimi naboji, odda na minuto tristo strelov in učinkuje na daljavo pettisoč metrov še popolnoma. Tem sledi težje morilno orožje, težke havbice s 15 centinieterskimi naboji, potem one z 21 do 28 centinieterskimi naboji, ki so Y svojih učinkih več kakor strašni. Ker je tudi eksplozivna sila teh nabojev izdatno močnejša kakor pri starih topovih, učinkuje že samo gr- menje teh topov na vojake tako, da so popo!r noma omamljeni. Vse to, že itak dovolj grozno morilno orožje pa prekaša morilni stroj, ki so ga pred kratkim izdelali pri Kruppu: to je Krnppov bombni top ali metalni stroj. Na koncu zakrivljene palice je pritrjena krogla, napolnjena z različnimi razstreljivimi snovmi, predvsem z dinamitom; palico zasučejo tako, da pride krogla prav pred žrelo topove cevi. Ko top izprožijo, odleti krogla z razstreijivom v visokem loku. Naboj tehta osemdeset kilogramov in odleti tristo do petsto metrov daleč. Če eksplodira taka bomba, tedaj kar v snopih žanje svoje žrtve. Nasprotnikove vojake omami že samo strahotno pokanje. Za obstreljevanje balonov in letalnih strojev so izdelali posebno vrsto topov. Naboji teh topov so izdelani tako, da eksplodirtjo pri najrahlejšem dotiku z balonom ali letalom. Ti topo- vi oddate) strele v daljavo 11.500 do 13.500 metrov. Ker pa ta način obstreljevanja ni absolutno zanesljiv, zato grade že posebna letala za uničevanje sovražnikovih letal To so torej sile in sredstva, s katerimi brani kapitalistični družabni red narodnost, domovino in čast. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani. Pisarna: Gosposka ulica št. 12, pritličje, levo (poslopje banke .Slavlje"). Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah tn praznikih je blagajna zaprta. Zdravnik blagajne Ord dopol. inira popol. Stanovanje Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje — 1-3 Frančiškanska ul. št. 2, 11. nadstr. Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje •/alt—>/2l Dunajska cesta št. 6, pritličje Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje 11-12 2-3 Dalmatinova ul. št. 3, pritličje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje 11-1 3-4 Dalmatinova ul. št. 11, pritličje Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni 10-12 2—3 Frančiškanska ul št 4, pritličje Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni 10-12 s-e Prešernova ulica št. 3, UL nadstr. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne po-nrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdrav-vika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. 03 L« ■ mmm '■ CC —• a JL HD o m O) er rs CD ■ mmm “cB ~7*7> CD O ’o CD GL >C0 cd i«™ « d i C 2L CD ED M JO CD ca o GL lovroSabenik,Siska l 7*r CD »3 Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Biauca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. S3=== Biljardi- ===== Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Važno za vsakega delavca! Izšlo je že vseh 5 zvezkov dela Temeljna načela socialne — demokracije == (Eifurtski program) Napisal Karol Kautsky. — Poslovenil Anton Kristan (1-4) in F. P. (zvezek). Cena vsem zvezkom K 1‘70. — Posamezni zvezki imajo naslove: I. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. II. Proletanjat. Cena vin. III. Kapitalistični razred. Cena 30 vin. IV. Država prihodnjosti. Cena 40 vin. V, Razredni boj. Cena 40 vin. Dobi se v vseh knjigarnah kakor tudi v valožbi .Zarje*. Žepni koledar za delavce sploh in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar jc obsežnejši od dosedanjih in jc jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati sc začne najkasneje 15. novembr.i. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množilna razpredelnica. — Stare in nove mere. - Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačani vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav celc zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje". — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Til Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnic«, Karnevalska balada. — Za »Zarjo*. — Najvcčja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna liadzorntštva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonapartc (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan v letu. — Oglasi. :: Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti jc najbolje poslati tudi denar, da sc ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival sc bo pri upravi :: „Zarje* v Ljubljani po zaupnikih. :: Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika? Družinski koledar s slikami za navadno leto 1913. ki ga je izdala in založila Splošna delavska zveza „Vzajemnost“ za Kranjsko v Ljubljani. > Vsebina » Libertairc: V zadnji uri (uvodna pesem). — Ka-lendarij. — Beležke. — Splošni kalendarij. — Poštne, brzojavne in telefonske določbe. — Kolkovne lestvice. — Določila za kolkovanje listin, spisov, računov, knjig itd. — Dohodninski davek (tabela). — Krone v markah in dolarjih ter obratno (tabela). — Vojaška taksa (tabela). — Letni obzor. — Slavko Filipič: Luči! (pesem). — Ivan Cankar; Šopek cvetic. — Milka: Ne sanjajte! (pesem). — C, Fl. Golar: Ljubica iz tovarne. — PetOfl-Josipov: Sanje (pesem). — Vox-J. Molek, Chicago: Pripovedka. — j Evica Rubič; {Jolnčna dežela (pesem). — Dr. Robert Dan-neberg: Delavčeva usoda. — R. Korngold-J. Molek, Chicago: Zadnja noč (slika iz ameriških delavskih bojev). — Bojna pesem svobode (zgodovinska črtica). — Ferd. J I a -nusch: Na potovanju. Evgen V. D.ebs: Utrinki.—-Ivan Cankar: Od Vrhnike do Borovnice. — P. F.; V naravo! — Jamski tajnik H. And. Perko: Svetovnoznana Postojnska jama. Etbiu Kristan: Na planine! (pesem); — (gn. A. Štebi: Črtica o zrnkoplovstvu. — Moderna reklama jpoučen sestavek za čitatelje listov). — D. M.: Spomini. (Odlomki iz predavanja sodr. M. Cobala v ljubljanski ..Vzajemnosti" dne 16. oktobra 1912). — Melhior Cobal: Pogled v preteklost rudarske organizacijo na Slovenskem. — Jakob Skerblc: Strokovna organizacija pekovskih pomočnikov na Slovenskem. — Frank Petrič, Chicago: Nekaj splošne zgodovine socialističnega gibanja v Ameriki. — Alojzija Šteb i: Ali si socialistinja? — Sirokovne organizacije in socializem. — Dr. Anton Dermota: O obrtnih sodiščih. — Za časopisje (poučen sestavek). — Oglasi in beležke. Slike: 12 koledarskih in več drugih vinjet. Dr. vitez Hochcn Inirgcr. — Nikolaj Njcgus Vavrak. — Grof Karel Stflrgkh — Poslanec Franc Silberer j — Dr. Viktor Adler. — Ljubljanske nune Uršullnke gredo na volišče. — Orožništvo razganja z nasajenimi bajoneti radovedneže pred ljubljanskim zenskem voliščem. — Sprevod tržaških in ljubljanskih sodrugov na Dunajski cesti (cela stran). — Pozdravni govori prea ..Narodnim domom". — Valentin Pittoni. — Giovani OJiva, — Ivan Štravs, župan mesta Idrije. — Opozicionalnl gredo skupno pod vodstvom grofa Apponya v parlament. — vojaštvo straži ogrski parlament. — Ogrski opozicljonalni poslanec Kovacs. — Diktator Hrvaške, Slavko pl. Čuvaj — Avgust Bebci. — Italijansko taborišče v oazi. — Italijanska straža opazuje gibanje v nasprotnem taboru. —- Umorjeni, ruski.ministrski predsednik Stolipin. — Evgen V. Deb3, soc. preds. kandidat v Združenih državah. — femij Seidel, soc. podpreds. kand v Zdiuženih državah. — Vol jaštvo na trgu pred parlamentom v Teheranu. — Ljubico iz tovarne (2 sliki). — „Da veš: Ti si naš kandidat". — Planinske koče ..Prijateljev prirode'1 (5 slik). — Slike iz Postojnske jamfc (8 stik): — Razne vrste zrakoplovov i: l*Ul» ih strojev (S slik). — E. Rusjan )■. — France Železnikar t — Anton Grablovic j: —r ..Delavsko izobraževalno društvo" v Ljubljanici. 1881. — Rok Drofenik f. —Praznovanje 1. maj-nika v Zagorju I. 1903. — Jltbin Kristan (cela stran). — Josip Kopač. — Ignjat Mihevc. — Tamburaški zbor ..Vzajemnost1, v Mostah. — Melhijor Col) il. — Andrej Canžck i— Skupina slov. vodilnih sodrugov v Chicagu. Slov. soc klub št. 27 v Clevelandu. — Slov. soc. pevski zbor v Miil-\vaukce. — Delavske hiše v Ljubljani. »Družinski koledar" obsega nad 13 tiskovnih pol v veliki osmerki (nad 210 strani) in je trdo vezan v krasne izvirne platnice. Koledar je izredno pripraven tudi za pisarne, ker obsega najpopolnejše določbe splošne vrednosti. Cena: 1 izvod 1’20 K. po pošti 10 vin. vet; 50—100 izvodov za organizacije po 1 K; nad 100 izvodov po 95 vin. Na naročila brez denarja se ne ozira. Pošilja se tudi po povzetju. V kolportažo (proti poznejšemu obračunu) se pošilja le organizacijam na pismeno naročilo, opremljeno z društvenim pečatom in podpisom predsednika in blagajnika. Od kolportaže preostalih koledarjev se ne vzame nazaj. Naslov za naročbe: Zveza „Vzajemnost“ v Ljubljani. Ameriški sodrugi, za katere je prirejena posebna izdaja, dobe »Družinski koledar" pri »Jugoslovanski socialni tiskovni družbi" v Chicagu. — Cena enemu izvodu 30 centov. * • . . Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Rezervni zaklad nad K 700.000. obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1013 naprej po čistili =*===== % i 4U brez odbitka rentnega davka.