Zdrav Vestn 2008; 77: 635–40
635
Pregledni prispevek/Review article
SLIKANJE SPECT DOPAMINSKEGA PRENAŠALCA PRI BOLEZNIH
MOŽGANOV
SPECT IMAGING OF DOPAMINE TRANSPORTER IN BRAIN DISORDERS
Dušan Flisar,1 Ludvik Puklavec,2 Marko Grmek,3 Maja Trošt4
1 Nevrološki oddelek, Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor
2 Oddelek za nuklearno medicino, Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor
3 Klinika za nuklearno medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana
4 Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška 2, 1525 Ljubljana
Izvleček
Izhodišča
Zaključki
Diagnozo parkinsonizma postavimo na osnovi anamneze in kliničnega pregleda. Kadar so znaki parkinsonizma jasno izraženi (tremor v mirovanju, rigor, bradikineza), je diagnoza enostavna. Težave se pojavijo, ko klinični znaki niso značilni ali dovolj izraziti. Slikanje SPECT dopaminskega prenašalca z radioaktivnim označevalcem 123I-Ioflupa-nom (DAT-SPECT) omogoča zanesljivo oceno degeneracije nigrostriatalne poti in pomaga kliniku k pravilni diagnozi. Članek obravnava vlogo in indikacije slikanja DAT-SPECT pri bolnikih z motnjami gibanja in pri bolnikih z demenco.
Slikanje DAT-SPECT omogoča zanesljivo ločevanje degenerativnih parkinsonizmov od parkinsonizmov in neparkinsonskih tremorjev, pri katerih je nigrostriatalna pot ohranjena. DAT-SPECT loči tudi demenco z Lewyevimi telesci od Alzheimerjeve bolezni.
Ključne besede    DAT-SPECT; 123-I Ioflupan; motnje gibanja; parkinsonizem; demenca; tremor
Abstract
Background
Diagnosis of parkinsonism is based on medical history and clinical examination. When the signs of parkinsonism are obvious (tremor at rest, rigidity, bradykinesia), the diagnosis is relatively easy. However, problems appear when clinical signs are not typical or distinct enough for making the proper diagnosis. Dopamine transporter imaging with radioactive tracer 123I-Ioflupane (DAT-SPECT) enables a clear evaluation of nigrostriatal degeneration and helps a clinician to make a correct diagnosis. This article discusses the role and indications of DAT-SPECT imaging in patients with movement disorders and in patients with dementia.
Conclusions           DAT-SPECT enables clear differentiation of degenerative parkinsonisms from parkinso-
nisms and non-parkinsonian tremors in which the nigrostriatal pathway remains intact. DAT-SPECT also differentiates dementia with Lewy bodies from Alzheimer’s disease.
Key words            DAT-SPECT; 123I-Ioflupane; movement disorders; parkinsonism; dementia; tremor
Avtor za dopisovanje / Corresponding author:
Dušan Flisar, dr. med., Nevrološki oddelek, UKC Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor
636
Zdrav Vestn 2008; 77
Uvod
Motnje gibanja so pogosto posledica motnje v delovanju bazalnih ganglijev, ki jih sestavljajo striatum (nu-kleus kavdatus in putamen), palidum, substanca ni-gra in subtalamično jedro.1, 2 Ključni živčni prenaša-lec, ki skrbi za normalno delovanje bazalnih ganglijev, je dopamin. Proizvajajo ga nevroni substance ni-gre.3 Aksoni teh nevronov se končujejo v striatumu, kjer v sinaptično špranjo sproščajo dopamin.4 Dopa-minergične sinapse v striatumu so sestavljene iz pred-sinaptičnega in posinaptičnega dela. Predsinaptični del so nevroni substance nigre. Na njihovih aksonih je v področju striatuma membranski protein, ki skrbi za ponovni prevzem dopamina iz sinapse v predsi-naptični nevron.5, 6 Pravimo mu dopaminski prenaša-lec (angleško: dopamine transporter ali DAT). Posi-naptični del dopaminergične sinapse so nevroni stri-atuma. Na njihovih membranah se nahajata dopamin-ska receptorja D1 in D2 (Sl.1A).
dopamin dopamine
Sl. 1. Dopaminergična sinapsa v striatumu. A – dopaminski pre-našalec (DAT) na predsinaptičnem nevronu. B – vezava radioaktivnega označevalca (123I-Ioflupan) na DAT.
Figure 1. Dopaminergic synapse in the striatum. A – Dopamine
transporter (DAT) on the presynaptic neuron. B – Radioactive
tracer (123I-Ioflupane) binding with DAT.
Radioizotopsko označevanje dopaminskega prenašal-ca in nato odkrivanje tako nakopičene radioaktivnosti s kamero gama omogoča oceniti gostoto dopamin-skega prenašalca v striatumu, ki korelira s številom dopaminskih nevronov v substanci nigri.7, 8 Funkcijsko slikanje dopaminskega prenašalca omogoča zanesljivo in zgodnjo oceno integritete predsinaptične-ga dela dopaminskega sistema,9, 10 ki degenerira pri nevrodegenerativnih parkinsonizmih. V uporabi je večje število označevalcev dopaminskih prenašalcev, ki so primerni za odkrivanje z gama kamero: 123I-Ioflupan-CIT, 123-beta-CIT, 123 IPT, 99m Tc-TRODAT-1.11–13 Med seboj se razlikujejo po farma-kokinetiki in afiniteti vezave na dopaminski prenaša-lec. Pomembno je poudariti, da je dopaminski prena-šalec v možganih skoraj izključno v striatumu, kar pri
slikanju DAT-SPECT s pridom izkoriščamo.14 Rutinsko ocenjujemo slike vizualno in semikvantitativno.15 Možna je tudi natančnejša analiza z metodo statistične parametrične kartografije (statistical parametric mapping), kar je računalniški statistični program za analizo funkcijskih slik možganov.16
V rutinski klinični praksi uporabljamo za označevanje dopaminskega prenašalca večinoma 123I-Ioflu-pan, ki je komercialno dosegljiv in za klinično uporabo registriran v Evropi od leta 2000 (Sl. 1B). V Sloveniji izvajamo preiskave z njim od leta 2005 v UKC Maribor in UKC Ljubljana.
Idiopatska Parkinsonova bolezen
Idiopatsko Parkinsonovo bolezen povzroči degene-racija dopaminskih nevronov substance nigre. Z napredovanjem bolezni se zmanjšuje število dopamin-skih prenašalcev. Slikanje DAT-SPECT pokaže znižano kopičenje radioaktivnega označevalca v odvisnosti od napredovanja Parkin-sonove bolezni.17–21 Znižano kopičenje radioaktivnega označevalca je izrazitejše na nasprotni strani možganov od klinično bolj prizadete strani. Ta nesimetrič-nost se ohrani pri večini bolnikov do pozne faze bolezni. Kopičenje označevalca se najprej zmanjša v posteriornem delu putamna in napreduje naprej proti glavi kavdatusa. Vzrok za to je vzorec dege-neracije substance nigre. Ta se začne najprej v ventro-lateralnih delih substance nigre, od koder gredo aksoni dopamin-skih nevronov pretežno v področje po-steriornega dela putamna.22 Občutljivost preiskave DAT-SPECT je pri klinično izraženi Parkinsonovi bolezni skoraj 100-odstotna.23 S to preiskavo lahko prikažemo degeneracijo dopa-minskih nevronov že pred pojavom motoričnih znakov Parkinsonove bolezni. Nasprotno pa opažamo, da DAT-SPECT pri približno 10 % bolnikov s kliničnim sumom na PB pokaže povsem normalno kopičenje označevalca DAT.24, 25 Takšne slike so poimenovali slike brez znakov dopaminergičnega primanjkljaja (angl. scans without   evidence   for   dopaminergic   deficit   ali SWEDD.) Po večletnem spremljanju teh bolnikov se je izkazalo, da v 97 % primerov ni prišlo do napredovanja parkinsonizma, kar bi pri nevrodegenera-tivni bolezni pričakovali.26 Klinična diagnoza Parkin-sonove bolezni je bila zato pri bolnikih s SWEDD praviloma napačna. Pri nekaterih bolnikih se je kasneje izkazalo, da so imeli distonični tremor v mirovanju, ki je dajal vtis oblike parkinsonizma s tremor-jem.27 Takšna opažanja govorijo za veliko specifičnost preiskave, kar za klinično prakso pomeni, da normalna vezava radioaktivnega označevalca DAT z veliko zanesljivostjo izključuje idiopatsko Parkinso-novo bolezen in druge nevrodegenerativne parkin-sonizme.
Flisar D, Puklavec L, Grmek M, Trošt M. Slikanje SPECT dopaminskega prenašalca pri boleznih možganov
637
A
B
C
Zdrav preiskovanec Healthy person
PB Patient with Parkinson’s disease
PB z označenimi ROI Patient with Parkinson’s disease marked ROI
Sl. 2. A – normalno kopičenje radioaktivnega označevalca (123I-Ioflupan) pri zdravem preiskovancu. B – zmanjšano kopičenje radioaktivnega označevalca v področju striatuma na levi strani pri bolniku s Parkinso-novo boleznijo (PB), ki ima izrazitejši parkinsonizem na desni strani telesa. Kopičenje je slabše v predelu putamna kot v predelu kavdatusa. Tak vzorec je značilen za začetno Parkinsonovo bolezen. C – s polno črto so označena področja interesa (angl. Regions of Interest-ROI): striatum in v njem kavdatus ter putamen. Aktivnost v ROI primerjamo z aktivnostjo ozadja. Ozadje je črtkano obrobljeno področje okcipitalnega režnja, kjer ni specifične vezave radioaktivnega označevalca dopaminskega prenašalca.
Figure 2. A – Normal accumulation of radioactive tracer (123I-Ioflupane) in a healthy person. B – Reduced accumulation of radioactive tracer in the striatum is seen on the left side in a Parkinson disease (PD) patient with more pronounced parkinsonism on the right side. Accumulation is worse in the putamen as compared to the caudatus. This pattern is typical of the beginning of Parkinson’s disease. C – Regions of Interests (ROI) are marked with a full line: the striatum containing the caudatus and the putamen. Activity of ROI is compared with the activity of the background. The occipital region surrounded by a broken line is taken as the background, where no specific binding of dopamine transporter radiotracer takes place.
Parkinsonizmi plus
K parkinsonizmom plus prištevamo multiplo sistemsko atrofijo (MSA), progresivno supranuklearno paralizo (PSP) in kortikobazalno degeneracijo (CBD). Tudi za te bolezni je značilen akinetično-rigidni sindrom, zato jih je včasih težko ločiti od idiopatske Par-kinsonove bolezni.
Pri parkinsonizmih plus poteka ob predsinaptični dopaminergični degeneraciji še posinaptična dege-neracija nevronov v striatumu. Ta ni značilna za idio-patsko Parkinsonovo bolezen. Zaradi degeneracije predsinaptičnih dopaminskih nevronov pokaže slikanje DAT-SPECT znižano kopičenje radioaktivnega označevalca v striatumu tako pri parkinsonizmih plus kot tudi pri idiopatski Parkinsonovi bolezni. Zato ločevanje med idiopatsko Parkinsonovo boleznijo in parkinsonizmi plus s to preiskavo praviloma ni mož-no.28, 29 V ta namen uporabljamo radioaktivne označevalce, ki se vežejo na posinaptične dopaminske receptorje D2 v striatumu, npr. 123I jodobenzamid (IBZM). Njihova vezava je pri parkinsonizmih plus znižana, pri idiopatski Parkinsonovi bolezni pa normalna.
Medikamentni parkinsonizem
Povzročitelji medikamentnega parkinsonizma so klasični nevroleptiki, antiemetiki (npr. metoklopramid) ali kalcijevi antagonisti (npr. flunarazin in cinara-
zin).30–32 Nigrostriatalna pot je pri medikamentnem parkinsonizmu ohranjena, zato bo izvid DAT-SPECT normalen. Normalen izvid in ustrezna anamneza jemanja omenjenih zdravil govorita v prid medikament-nemu parkinsonizmu, ki bo po ukinitvi zdravila praviloma izzvenel.
Vaskularni parkinsonizem
Pojem vaskularnega parkinsonizma (VAP) v literaturi ni jasno opredeljen. VAP pomeni 1. »parkinsonizem spodnjega dela telesa«, ki je posledica številnih laku-narnih infarktov v beli substanci in/ali bazalnih ganglijih, 2. parkinsonizem, ki je posledica strateškega infarkta v striatumu in 3. parkinsonizem zaradi infarkta v mezencefalonu, ki prizadene substanco nigro ali ni-grostriatalno pot.33
VAP je največkrat posledica lakunarnih infarktov v beli možganovini in/ali bazalnih ganglijih. Zato je DAT-SPECT v večini takšnih primerov normalen.34 Infarkt v področju striatuma povzroči klinično sliko parkinsonskega sindroma le pri manjšem številu bol-nikov.35, 36 V tem primeru bo na mestu infarkta videti zmanjšano kopičenje predsinaptičnega označevalca DAT. Zmanjšana vezava označevalca DAT bo izrazito nesimetrična in prisotna samo na strani prizadetega striatuma. Še redkejši je parkinsonizem zaradi infarkta ali vaskularne spremembe v področju substance nigre, kjer slikanje DAT pokaže manjšo vezavo označevalca DAT le v enem striatumu.37
638
Zdrav Vestn 2008; 77
Pri kliničnem sumu na VAP je pomembna primerjava slik DAT-SPECT s strukturnimi slikami možganov (MRI ali CT). Te slike lahko pokažejo vaskularno spremembo v področju izpada označevalca DAT in pomagajo pojasniti klinično sliko.
Tremor
Esencialni tremor (ET) je najpogostejša motnja gibanja, če izvzamemo sindrom nemirnih nog. Večinoma ga lahko diagnosticiramo že s kliničnim pregledom. Včasih je diagnostična težava sočasen tremor rok v mirovanju, ki je lahko posledica nesproščenosti bolnika ali pa prvi znak Parkinsonove bolezni.38–40 Težave so tudi v primerih, ko sta posturalni in akcijski tremor izrazito nesimetrična, dalje pri osebah, ki izpolnjujejo merila za ET, a kažejo še druge znake parkinsonizma, kot npr. maski podoben in masten obraz, blago upočasnjenost gibov, zvišan mišični tonus. Pri teh bolnikih je ločitev med ET in začetno Parkinsonovo boleznijo težka. Ker pri bolnikih z ET dopaminski nevroni ne propadajo, je kopičenje označevalca DAT pri njih normalno.41 Normalen izvid DAT-SPECT vidimo tudi pri distoničnem, ne-vropatskem, medikamentnem in psihogenem tremor-ju. Zato lahko tudi te vrste tremorjev ločimo od tremorja v sklopu degenerativnih parkinsonizmov.42 Posebna skupina so bolniki z izoliranim tremorjem v mirovanju, ki nimajo upočasnjenih gibov in zviša-nega mišičnega tonusa. Pri nekaterih od teh bolnikov pokaže jasen DAT-SPECT dopaminski primanjkljaj. V tem primeru gre za začetno Parkinsonovo
bolezen.43
Dopa-odzivna distonija
Dopa-odzivna distonija je sindrom, ki se pojavi že v otroštvu in začne z značilno akcijsko distonijo spodnjih okončin. Distonija se spreminja čez dan in je običajno najhujša popoldan in proti večeru. Bolezen je posledica motnje v sintezi dopamina zaradi mutacije gena za GTP ciklohidrolazo I44 ali gena za tirozin-hi-droksilazo.45 Odlično izboljšanje nastopi že po majhnih odmerkih levodope in z leti ne oslabi. Tudi juvenilna oblika Parkinsonove bolezni se lahko začne z distonijo. Zato je klinično ločevanje med do-pa-odzivno distonijo in juvenilno obliko Parkinsono-ve bolezni včasih težavno, vendar zaradi napovedi izida izjemno pomembno. Ker pri dopa-odzivni disto-niji ne gre za degeneracijo nigrostriatalne dopaminer-gične poti, je slika DAT-SPECT normalna,46, 47 zato jo je možno s to preiskavo zanesljivo ločiti od juvenilne oblike Parkinsonove bolezni.
Demenca z Lewyjevimi telesci
Demenca z Lewyjevimi telesci predstavlja 10–20 % de-menc po 65. letu starosti in je po pogostnosti takoj za Alzheimerjevo demenco.48, 49 Za demenco z Lewyjevi-mi telesci so značilne vidne halucinacije, nihanje pozornosti in mišljenja ter parkinsonizem.50 Na začetku demenco z Lewyjevimi telesci še posebej težko loči-
mo od Alzheimerjeve bolezni, saj se parkinsonizem pri demenci z Lewyjevimi telesci razvije šele po letu ali več. Ker gre pri demenci z Lewyjevimi telesci za degeneracijo dopaminergičnih nevronov substance nigre, podobno kot pri Parkinsonovi bolezni, izkoriščamo to lastnost za njeno razlikovanje od Alzheimer-jeve bolezni. Pri demenci z Lewyjevimi telesci je kopičenje radioaktivnega označevalca v bazalnih ganglijih znižano, pri Alzheimerjevi demenci pa normalno. Znižano kopičenje označevalca DAT je eno pomožnih diagnostičnih meril za ugotavljanje demence z Lewyjevimi telesci.51 Pri bolnikih s klinično diagnozo verjetne demence Lewyjevih telesc se je izkazala metoda slikanja DAT-SPECT z označevalcem 123I-FP-CIT za 78-odstotno občutljivo in 90-odstotno speci-fično.52 V primerjavi z diagnozo ob obdukciji pa je ta metoda celo 88-odstotno občutljiva in 100-odstotno
specifična.53
Zaključki
Slikanje DAT-SPECT pokaže stopnjo okvare predsi-naptičnega dopaminergičnega sistema. Zato z njim ne moremo ločiti idiopatske Parkinsonove bolezni od parkinsonizmov plus. Lahko pa ločimo nevrodege-nerativne parkinsonizme od sekundarnih parkinso-nizmov in neznačilnih tremorjev, ki se kažejo s podobno klinično sliko, a imajo ohranjen predsinap-tični del dopaminergičnega živčnega sistema. DAT-SPECT loči tudi demenco z Lewyjevimi telesci od Alzheimerjeve bolezni.
Za pravilno vrednotenje rezultatov preiskave moramo poznati klinično sliko, starost bolnika, trajanje bolezni, zdravila, ki jih je bolnik jemal v zadnjem času in bi lahko vplivala na klinično sliko (nevroleptiki, anti-emetiki, kalcijevi antagonisti),ali na interpretacijo rezultatov preiskave (nekateri selektivni inhibitorji prevzema serotonina, venlafaksin, bupropion).54–57
Klinične indikacije za preiskavo DAT-SPECT so:
1.  Neznačilen tremor (za ločevanje ET od tremorja pri parkinsonizmu).
2.  Razlikovanje demence z Lewyjevimi telesci od Alzheimerjeve bolezni.
3.  Razlikovanje degenerativnih parkinsonizmov (Par-kinsonova bolezen). Multipla sistemska atrofija, kortikobazalna degeneracija, progresivna supranu-klearna paraliza, demenca z Lewyjevimi telesci) od nedegenerativnih parkinsonizmov (vaskularni, me-dikamentni, psihogeni parkinsonizem).
4.  Razlikovanje dopa-odzivne distonije od juvenilne oblike Parkinsonove bolezni.
Slikanje DAT-SPECT je primerno tudi v kliničnih raziskavah o napredovanju Parkinsonove bolezni, npr. pri raziskovanju učinka potencialnih nevroprotektiv-nih zdravil.58
Slikanje DAT-SPECT za zdaj ni smiselno pri bolnikih s kliničnim sumom na začetni parkinsonizem, saj zaenkrat nimamo učinkovitih nevroprotektivnih zdravil. Z njihovim odkritjem pa bi bili prav ti bolniki primerni za slikanje z DAT-SPECT, saj bi imela zgodnja diagnoza velik pomen pri zaviranju napredovanja bolezni.
Flisar D, Puklavec L, Grmek M, Trošt M. Slikanje SPECT dopaminskega prenašalca pri boleznih možganov
639
Literatura
1.  Marsden CD. The mysterious motor function of the basal ganglia: the Robert Wartenberg Lecture. Neurology 1982; 32: 514–39.
2.  DeLong MR. Primate models of movement disorders of basal ganglia origin. Trends Neurosci 1990; 13: 281–5.
3.  Ehringer H, Hornykiewicz O. Distribution of noradrenaline and dopamine (3-hydroxytyramine) in the human brain and their behavior in diseases of the extrapyramidal system. Klin Wochenschr 1960; 38: 1236–9.
4.  Dahlström A, Fuxe K. Evidence for the existence of monoamine-containing neurons in the central nervous system. Acta Physiol Scand 1964; 62: 1–55.
5.  Nirenberg MJ, Vaughan RA, Uhl GR, Kuhar MJ, Pickel VM. The dopamine transporter is localized to dendritic and axonal plasma membranes of nigrostriatal dopaminergic neurons. J Neurosci 1996; 16: 436–47.
6.  Hersch SM, Yi H, Heilman CJ, Edwards RH, Levey AI. Subcellular localization and molecular topology of the dopamine transporter in the striatum and substantia nigra. J Comp Neurol 1997; 388: 211–27.
7.  Kaufman M, Madras B. Severe depletion of cocaine recognition sites associated with the dopamine transporter in Parkinson’s disease striatum. Synapse 1991; 9: 43–9.
8.  Wilson J, Levey A, Rajput A, Ang L, Guttman M, Shannak K, et al. Differential changes in neurochemical markers of striatal dopa-mine nerve terminals in idiopathic Parkinson’s disease. Neurology 1996; 47: 718–26.
9.  Tissingh G, Bergmans P, Booij J, Winogrodzka A, van Royen EA, Stoof JC, et al. Drug-naive patients with Parkinson’s disease in Hoehn and Yahr stages I and II show a bilateral decrease in striatal dopamine transporters as revealed by [123I]beta-CIT SPECT. J Neurol 1998; 245: 14–20.
10.  Wolters EC, Francot C, Bergmans P, Winogrodzka A, Booij J, Berendse HW, et al. Preclinical (premotor) Parkinson’s disease. J Neurol 2000; 247 Suppl 2: 103–9.
11.  Seibyl JP, Marek K, Sheff K, Zoghbi S, Baldwin RM, Charney DS, et al. Iodine-123-beta-CIT and iodine-123-FPCIT SPECT measurement of dopamine transporters in healthy subjects and Parkinson’s patients. J Nucl Med 1998; 39: 1500–8.
12.  Tatsch K, Schwarz J, Mozley PD, Linke R, Pogarell O, Oertel WH, et al. Relationship between clinical features of Parkinson’s disease and presynaptic dopamine transporter binding assessed with [123I]IPT and single-photon emission tomography. Eur J Nucl Med 1997; 24: 415–21.
13.  Kung HF, Kim HJ, Kung MP, Meegalla SK, Plossl K, Lee HK. Imaging of dopamine transporters in humans with technetium-99m TRODAT-1. Eur J Nucl Med 1996; 23: 1527–30.
14.  Ciliax BJ, Drash GW, Staley JK, Haber S, Mobley CJ, Miller GW, et al. Immunocytochemical localization of the dopamine transporter in human brain. J Comp Neurol 1999; 409: 38–56.
15.  Ottaviani S, Tinazzi M, Pasquin I, Nothdurfter W, Tomelleri G, Fincati E, et al. Comparative analysis of visual and semi-quantitative assessment of striatal [123I]FP-CIT-SPECT binding in Parkinson’s disease. Neurol Sci 2006; 27: 397–401.
16.  Friston KJ, Ashburner J, Frith CD, Poline JB, Heather JD, Fracko-wiak RS. Spatial registration and normalization of images. Hum Brain Mapp 1995; 3: 165–89.
17.  Seibyl JP, Marek KL, Quinlan D, Sheff K, Zoghbi S, Zea-Ponce Y, et al. Decreased single-photon emission computed tomographic [123I]beta-CIT striatal uptake correlates with symptom severity in Parkinson’s disease. Ann Neurol 1995; 38: 589–98.
18.  Asenbaum S, Brücke T, Pirker W, Podreka I, Angelberger P, Wenger S, et al. Imaging of dopamine transporters with iodine-123-beta-CIT and SPECT in Parkinson’s disease. J Nucl Med 1997; 38:1–6.
19.  Eerola J, Tienari PJ, Kaakkola S, Nikkinen P, Launes J. How useful is [123I]beta-CIT SPECT in clinical practice? J Neurol Neurosurg Psychiatry 2005; 76: 1211–6.
20.  Benamer HT, Patterson J, Wyper DJ, Hadley DM, Macphee GJ, Grosset DG. Correlation of Parkinson’s disease severity and duration with 123I-FP-CIT SPECT striatal uptake. Mov Disord 2000; 15: 692–8.
21.  Pirker W. Correlation of dopamine transporter imaging with parkinsonian motor handicap: how close is it? Mov Disord 2003; 18 Suppl 7: 43–51.
22.  Fearnley JM, Lees AJ. Ageing and Parkinson’s disease: substantia nigra regional selectivity. Brain 1991; 114: 2283–301.
23.  Brücke T, Asenbaum S, Pirker W, Djamshidian S, Wenger S, Wöber C, et al. Measurement of the dopaminergic degeneration in Parkinson’s disease with [123I]beta-CIT and SPECT. Correlation with clinical findings and comparison with multiple system atrophy and progressive supranuclear palsy. J Neural Transm Suppl 1997; 50: 9–24.
24.  Parkinson Study Group. Dopamine transporter brain imaging to assess the effects of pramipexole vs. levodopa on Parkinson disease progression. JAMA 2002; 287: 1653–61.
25.  Fahn S, Oakes D, Shoulson I, Kieburtz K, Rudolph A, Lang A, Olanow CW, Tanner C, Marek K; Parkinson Study Group. Levo-dopa and the progression of Parkinson’s disease. N Engl J Med 2004; 351: 2498–508.
26.  Marshall VL, Patterson J, Hadley DM, Grosset KA, Grosset DG. Two-year follow-up in 150 consecutive cases with normal dopa-mine transporter imaging. Nucl Med Commun 2006; 27: 933–7.
27.  Schneider SA, Edwards MJ, Mir P, Cordivari C, Hooker J, Dickson J, et al. Patients with adult-onset dystonic tremor resembling parkinsonian tremor have scans without evidence of dopaminergic deficit SWEDDs). Mov Disord 2007; 15: 2210–5.
28.  Pirker W, Asenbaum S, Bencsits G, Prayer D, Gerschlager W, Deecke L, et al. [123I]beta-CIT SPECT in multiple system atrophy, progressive supranuclear palsy and corticobasal degeneration. Mov Disord 2000; 15: 1158–67.
29.  Varrone A, Marek KL, Jennings D, Innis RB, Seibyl JP. [(123)I] beta-CIT SPECT imaging demonstrates reduced density of striatal dopamine transporters in Parkinson’s disease and multiple system atrophy. Mov Disord 2001; 16: 1023–32.
30.  Tolosa E, Wenning G, Poewe W. The diagnosis of Parkinson’s disease. Lancet Neurol 2006; 5: 75–86
31.  Caligiuri MR, Jeste DV, Lacro JP. Antipsychotic-induced movement disorders in the elderly: epidemiology and treatment recommendations. Drugs Aging 2000; 17: 363–84.
32.  Teive HA, Troiano AR, Germiniani FM, Werneck LC. Flunarizine and cinnarizine-induced parkinsonism: a historical and clinical analysis. Parkinsonism Relat Disord 2004; 10: 243–5.
33.  Sibon I, Fenelon G, Quinn NP, Tison F. Vascular parkinsonism. J Neurol 2004; 251: 513–24.
34.  Gerschlager W, Bencsits G, Pirker W, Bloem BR, Asenbaum S, Prayer D, et al. [123I]beta-CIT SPECT distinguishes vascular par-kinsonism from Parkinson’s disease. Mov Disord 2002; 17: 518–23.
35.  Bhatia KP, Marsden CD. The behavioural and motor consequences of focal lesions of the basal ganglia in man. Brain 1994; 117: 859–76.
36.  Peralta C, Werner P, Holl B, Kiechl S, Willeit J, Seppi K, et al. Parkinsonism following striatal infarcts: incidence in a prospective stroke unit cohort. J Neural Transm 2004; 111: 1473–83.
37.  Goldstein S, Friedman JH, Innis R, Seibyl J, Marek K. Hemi-parkinsonism due to a midbrain arteriovenous malformation: dopamine transporter imaging. Mov Disord 2001; 16: 350–3.
38.  Rajput AH, Rozdilsky B, Ang L, Rajput A. Significance of parkin-sonian manifestations in essential tremor. Can J Neurol Sci 1993; 20: 114–7.
39.  Koller WC, Rubino FA. Combined resting postural tremors. Arch Neurol 1985; 42: 683–4.
40.  Cohen O, Pullman S, Jurewicz E, Watner D, Louis ED. Rest tremor in essential tremor patients: prevalence, clinical correlates, and electrophysiological characteristics. Arch Neurol 2003; 60: 405–10.
41.  Benamer TS, Patterson J, Grosset DG, Booij J, de Bruin K, van Royen E, et al. Accurate differentiation of parkinsonism and essential tremor using visual assessment of [123I]-FP-CIT SPECT imaging: the [123I]-FP-CIT study group. Mov Disord 2000; 15: 503–10.
42.  Marshall V, Grosset DG. Role of dopamine transporter imaging in the diagnosis of atypical tremor disorders. Mov Disord 2003; 18 Suppl 7: 22–7.
43.  Benamer HT, Oertel WH, Patterson J, Hadley DM, Pogarell O, Höffken H, et al. Prospective study of presynaptic dopaminer-gic imaging in patients with mild parkinsonism and tremor disorders: part 1. Baseline and 3-month observations. Mov Disord 2003; 18: 977–84.
640
Zdrav Vestn 2008; 77
44.  Ichinose H, Ohye T, Takahashi E, Seki N, Hori T, Segawa M, et al. Hereditary progressive dystonia with marked diurnal fluctuation caused by mutations in the GTP cyclohydrolase I gene. Nat Genet 1994; 8: 236–42.
45.  Knappskog PM, Flatmark T, Mallet J, Lüdecke B, Bartholomé K. Recessively inherited L-DOPA-responsive dystonia caused by a point mutation (Q381K) in the tyrosine hydroxylase gene. Hum Mol Genet 1995; 4: 1209–12.
46.  Naumann M, Pirker W, Reiners K, Lange K, Becker G, Brücke T. [123I]beta-CIT single-photon emission tomography in DOPA-responsive dystonia. Mov Disord 1997; 12: 448–51.
47.  O’Sullivan JD, Costa DC, Gacinovic S, Lees AJ. SPECT imaging of the dopamine transporter in juvenile-onset dystonia. Neurology 2001; 56: 266–7.
48.  Holmes C, Cairns N, Lantos P, Mann A. Validity of current clinical criteria for Alzheimer’s disease, vascular dementia and dementia with Lewy bodies. Br J Psychiatry 1999; 174: 45–50.
49.  Barker WW, Luis CA, Kashuba A, Luis M, Harwood DG, Loewen-stein D, et al. Relative frequencies of Alzheimer disease, Lewy body, vascular and frontotemporal dementia, and hippocam-pal sclerosis in the State of Florida Brain Bank. Alzheimer Dis Assoc Disord 2002; 4: 203–12.
50.  McKeith IG, Galasko D, Kosaka K, Perry EK, Dickson DW, Hansen LA, et al. Consensus guidelines for the clinical and pathologic diagnosis of dementia with Lewy bodies (DLB): report of the consortium on DLB international workshop. Neurology 1996; 47: 1113–24.
51.  McKeith IG, Dickson DW, Lowe J, Emre M, O’Brien JT, Feldman H, et al.; Consortium on DLB. Diagnosis and management of dementia with Lewy bodies: third report of the DLB Consortium. Neurology 2005; 65: 1863–72.
52.  McKeith I, O’Brien J, Walker Z, Tatsch K, Booij J, Darcourt J, et al.; DLB Study Group. Sensitivity and specificity of dopamine trans-
porter imaging with 123I-FP-CIT SPECT in dementia with Lewy bodies: a phase III, multicentre study. Lancet Neurol 2007; 6: 305–13.
53.  Walker Z, Costa DC, Walker RW, Shaw K, Gacinovic S, Stevens T, et al. Differentiation of dementia with Lewy bodies from Alzheimer’s disease using a dopaminergic presynaptic ligand. J Neurol Neurosurg Psychiatry 2002; 73: 134–40.
54.  Booij J, de Jong J, de Bruin K, Knol R, de Win MM, van Eck-Smit BL. Quantification of striatal dopamine transporters with 123I-FP-CIT SPECT is influenced by the selective serotonin reuptake inhibitor paroxetine: a double-blind, placebo-controlled, crossover study in healthy control subjects. J Nucl Med 2007; 48: 359–66.
55.  De Win MM, Habraken JB, Reneman L, van den Brink W, den Heeten GJ, Booij J. Validation of [(123)I]beta-CIT SPECT to assess serotonin transporters in vivo in humans: a double-blind, placebo-controlled, crossover study with the selective serotonin reuptake inhibitor citalopram. Neuropsychopharmacology 2005; 50: 996–1005.
56.  Shang Y, Gibbs MA, Marek GJ, Stiger T, Burstein AH, Marek K, Seibyl JP, Rogers JF. Displacement of serotonin and dopamine transporters by venlafaxine extended release capsule at steady state: a[123I]2beta-carbomethoxy-3beta-(4-iodophenyl)-tropa-ne single photon emission computed tomography imaging study. J Clin Psychopharmacol 2007; 27: 71–5.
57.  Argyelán M, Szabó Z, Kanyó B, Tanács A, Kovács Z, Janka Z, Pávics L. Dopamine transporter availability in medication free and in bupropion treated depression: a 99mTc-TRODAT-1 SPECT study. J Affect Disord 2005; 89: 115–23.
58.  Pirker W, Holler I, Gerschlager W, Asenbaum S, Zettinig G, Brücke T. Measuring the rate of progression of Parkinson’s disease over a 5-year period with beta-CIT SPECT. Mov Disord 2003; 18: 1266–72.
Prispelo 2008-03-04, sprejeto 2008-08-13