Polthtna^aaarV-flgtevTn? "f rti* V^Cild I um mst-p. Leto I. (VIII.), štev. 79 Maribor, sobota, 6. avgusta 1927 Izhaja »JUTRA « razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejC.™* tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiernova ulica It. 4 Razpust dunajske občinske straže Na pritisk mednarodne vojaške kontrolne komisije novitev nove straže Usta- DUNAJ, 6. avgusta. Radi intervencije medzavezniške vojaške kontrolne komisije glede dunajske občinske obrambne straže, se je vršila včeraj med županom Seitzom in državnim kancelarjem dr. Seiplom konferenca glede razpusta nove institucije. Župan je privolil, da se straža razpusti z 18. avgustom. Zato pa namerava dunajska mestna občina ustanoviti lastno organizacijo, ki bo prevzela varnostno službo pri posameznih občinskih uradih in podjetjih. Današnji dunajski listi se obširno bavijo s tem vprašanjem »Reichspost« piše, da nameravajo ustanoviti socijalisti novo strankarsko institucijo, da izigrajo na ta način ustavo in mirovne pogodbe, kar more imeti za Avstrijo zelo neprijetne in dalekosežne zunanje politične posledice. Najnovejše izziva- nje socijalistov more izzvati nove nemire, ki bodo lahko še hujši, kakor nemiri meseca julija. Nemško-nacijonalne »Wiener Neue-ste Nachrichten« povdarjajo, da je občinska straža popolnoma odveč, ker skrbi že državna policija za javno varstvo. »Arbeiter Zeitung« nasprotno odločno zavrača očitke meščanskih listov in pravi, da so socijalisti s privoljenjem v razpust občinske straže, pokazali dobro voljo in da jim ne prihaja niti na misel, da bi izzivali notranje- ali zunanje-politične konflikte. Dunajska občina je naravnost primorana, da ukrene vse potrebno za javno varnost in zaščito občinskega imetja. Nova formacija bo imela značaj popolnoma privatne organizacije in za to tudi ne more biti v nasprotju z določili mirovne pogodbe. Talna komunistična zarota na Madžarskem Komunisti pripravljali revolucijo tudi v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 6. avgusta. Policija ie odkrila sinoči tajno komunistično |aroto, ki je pripravljala v Budimpešti Podobne dogodke, kakor so se od-*j?raH zadnjič s tako tragičnimi posle-na Dunaju. , , nnl. Hekem tajnem lokalu je zaplenila P°ucija cei0 zalogo komunističnih le- takov in lepakov, ki pozivajo prebival stvo Budimpešte k oboroženemu uporu proti državnim oblastim in prevzetju državne uprave. V zvezi s tem odkritjem, je aretirala policija tekom današnjega dne veliko število komunistov, pripravljajo pa se še nadaljne are tacije. Lista Naprednega bloka na Kranjskem Včeraj dopoldne je bila vložena pri ljubljanskem deželnem sodišču sledeča kandidatna lista Naprednega bloka na, Kranjskem, na kateri g0 poleg kandidatov SDS tudi odlični predstavniki Samostojne kmetijsko stranke in narodnih socijalistov; Nosilec liste: Dr. Gregor Žerjav, narodni poslanec Lubljana. Sreza Černotnelj in Novo mesto: Klement Belovsk:y, posestnik v Sv. Heleni; namestnik Janez Smuk, Župan in posestnik v Mlaki. Sreza Kamnik ln lubljanska okolica: Jakop Kušar, posestnik v Notranjih goricah; namestnik Kajetan Pogačnik, posestnik v Kamnik'!. Sreza Kočevje in Krško: Prof. Anton Jug, gimnazijski ™vna-v Ljubljani; namestnik Josip Obor Star, posestnik v Sodražici. Srez Kranj; Iyan Lončar, župan in posestnik v Tržiču;^ namestnik Anton Križnar, gostilničar v Stražišču pri Kranju. Sreza Litija in Logatec: Kiulolf Juvan, zastavljalni uradnik 7 Ljubljani; namestnik Karol Kovač, trgovec in gostilničar vi Starem trgu pri Rakeku. Srez Radovljica: Josip Ambrož ič, posestnik v I jub nem na Gorenjskem, namestnik Franjo Rupnik, upokojeni železničar v Ljubljani. Mednarodni tiskarski kongres, _ Jutri se bo vršil v Parizu mednarodni tiskarski kongres, na katerem bodo sodelovali delegati iz vseh držav. Savez .abčnih Radnika Jugoslavijo bo zasto tamik U. K. Jošt. Pet novih poletov iz Amerike v Evropo Polete tudi dve ženske. Newyork, 6. avgusta. »United Presse« javlja, da bo že v najkrajšem času pripravljenih 5 novih poletov iz Amerike v Evropo in sicer: 1. Polet Ne\vyork-Rim.s Fockerje-vim cnokrovnikom; pilota Hill in Ber-thou. ^ewy°rk-Pariz z dvokrovnikom Foiick ’ ^rancos^‘ kapetan 3. Newyork-Rim z Rynovim eno-krovnikom, pilot gdč. Roy. , ewyork-London z ameriškim a-paLa.|P,T1 ^ gospa Philipp. . Cilj petega poleta še ni znan. Leta-o oo tipa Strohhieber in je bo upravljal Strohhieber sam. Nemški svetovni rekord v vzdržan u v zraku 52 ur hi 11 niinut v zraku. x-s a V’ ~ avgust. Nemška letal-ca Rjsticz in Edwald, ki sta poskušala potolci dosedanji rekord v vzdržanju v zraku, sta včeraj ob 9. dopoldne potolkla ameriški rekord in ostala potem še eno uro in četrt v zraku. Točno ob 10.30 dop. sta se spustila na aerodromu v Dessau. Bila sta nepretrgoma 52 ur in 11 minut v zraku in preletela skupno 5.300 km. Ameriški rekord, ki ga je postavil Chamberlin, znaša 51 ur. Ogromna množica ljudstva je navdušeno sprejela oba letalca na letališču. Po poročilih iz Berlina je letalec Risticz star 29 let in je rodom iz Banata. Ali je jugoslovanski državljan, še ni ugotovljeno. V svetovni vojni je služil v avstrijski vojski in je že takrat sodeloval pri mračnih napadih na italijanski fronti. Noč groše In strahu v Ptuju - in okolic! Grmenje in blizkanje kakor najhufši topovski ogenj na fronti — Strele zanetile pet požarov — Treščilo je tudi y transformator — Poplava v Pesniški dslini Ptuj, 5. avgusta. V noči od četrtka na petek, je nastala opolnoči v Ptuju strašna nevihta. Bili sta pravzaprav dve, ki sta trčili skupaj na Dravskem polju v bližini Ptuja ter povzročili silno paniko med prebivalstvom. Ob pol enih ponoči v petek je pričelo bliskati in treskati in sicer brez dežja s tako silo, da kaj podobnega niti nad 80 let stari ljudje ne pomnijo. Udar na udar je sledil vsako minuto, bliski vseh mogočih barv so razsvetljevali noč, da je bilo svetlo kakor podnevi. Po polurnem suhem ormenju pa se je vlila med bliskanjem in treskanjem ploha in lilo je, kakor iz škafa. Vrtinec in glavni udar nevihte se je vrtel nad Ptujem in okolico proti Dornavi in Mo-škanjcem. Strela ie udarila ^ grad, v poslopje okrajnega glavarstva, v Ogorelčevo anteno, v drevje na gradu Herberstein v vrbo pri plinarni ter v električne transformatorje. V Rogoznici j« treščilo v električne droge, nakar je strela preskočila w hišno napeljavo ter uničila svetilnice tako pri Ljubecu kakor tudi pri Šeguli. V sobah je bilo vse žaleče in svetlo kakor podne* vi. Ženske so trdile, da je prišel sodni dan ter so iz strahu molile, jokale in begale po stanovanjih. Zrak je 'bil tako dušljiv, grmenje tako silno, da se je zdelo in slišalo kakor najhujši topolski ogenj na fronti. Strela je zažgala poslopje v Zabovci h, v Šturmovcih, v Sobetindh, Ga-jovcih in pri Sv. Janžu v Halozah. — Požar je divjal na petih krajih naenkrat jn se je plamen videl daleč naokrog. V Dornavi je udarila strela .v kopico sena in jo zažgala, da je pogorela do tal. Istotam je padala tudi gosta in debela toča, ki je uničila ajdino setev. Do pol treh zjutraj v petek je divja-* la strašna nevihta s silnim nalivom, —‘j Rogoznica in Grajena s svojimi številnimi pritoki in obcestnimi jarki nista mogli dovolj naglo poznati velikih koli' čin vode, ki s je nato razlila preko cest. Pesnica ie že stopila iz svoje strug« ter poplavila otavo na travnikih v, Pesniški dolini. 'Skoda jo znatna in zlasti občutna za pogorelce, ki so imeli vso letino spravljeno pod strefiO. Usmrtitev anarhistov Sacca in Vcnzettija NEWYORK, 6. avgusta. Oblasti pripravljajo zadnje odredbe za izvršitev smrtne kazni nad italijanskima anarhistoma Saccom in Vanzettijem, ki sta bila že pred šestimi leti obsojena radi dvojnega umora na smrt. Justifikaci ja se je toliko časa odlagala, ker je bila skoro vsa javnost mnenja, da sta bila oba obsojena po nedolžnem. Ker je sedaj guverner države Masachusset končno odklonil pomilostitev, in obnovitev procesa, je rabelj Elliot že prispel v Boston, da izvrši 10. t. m. smrtno kazen. Radi silnega razburjenja delavstva v Ameriki, so odredile oblasti obširne varnostne ukrepe. Bostonska jetnišnica je strogo zastražena, policija in orožništvo sta v permanentni službi, da v kali zadušita vsak izgred. Sacco in Vanzetti sta sprejela vest o bližajoči se justifikaciji čisto hladnokrvno. Sacco že 20 dni stavka z gladom, pridružil se mu je sedaj še Vanzetti. Komunisti in socijalisti skoro po vst h državah Amerike in Evrope pri--Pravljajo protestne stavke, ako se ju-stifikacija v resnici izvrši. Nov velik potres na Japonskem Veliko število hiš porušenih. TOKIO, 6. avgusta. Danes zjutraj so začutilj po vsem Japonskem izredno močne potresne sunke. Posebno hud je bil potres v severovzhodnih delih Japonsko. Sunki so bili tako močni, kakor jih ne pomnijo že 30 let. Vse železniške in brzojavne zveze so pretrgane. V Fu-kišlmi se je zrušilo veliko število hiš. Število človeških žrtev po dosedanjih poročilih še ni ugotovljeno in tudi škode, ki je kolosalna, še ni mogoča preceniti. POŽAR SREDI VRŠCA, \ Predvčerajšnjem se je sredi noči vrte! ogenj na dvorišču neke hiše na trg® princese Jelene v Vršcu in se radi precejšnjega vetra razširil na kozolec, polni koiruze. I< sreči je opazila ogenj vojaška1 patrulja in alarmirala vojaštvo in ognje gasce, ki so rešili Vršac strahovite nesreče. Kozolca s koruzo sicer ni bilo mogoče več rešiti in trpi trgovec Klicin, čez 100.000 Din škode. Opasna je postala situacija, ko se je goreč kozolec: zrušil preko ograje na dvorišče palače advokata in bivšega velikega župana dr. Filipova, od koder .ie cela ulica strnjenih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Z nadčloveškim naporom gasilcev se je posrečilo ogenj omejiti in rešiti bogati Vršac pogube. UBOJ RADI »DEČJE FRIZURE«? Varšava, 6. avgusta. V Toma-šovu si je dala 18 letna hčerka židovskega trgovca Samuela Gotlieba odrezati lase. Ko je oče to zapazil, je navalil nanjo in jo tako strašno pre« tepel, da je deklica že čqz nekaj ur umrla. KRVAVA EKSPLOZIJA V VERDUNU Pariz. 6. avgusta. V bližini Ver* duna sc je dogodila velika eksplozija, Na starih bojiščih okoli znamenite tvrdujave so zbirali delavci ostanke šrapnelov, granat in ročnih granat Pri tej priliki je eksplodiral koš, poln granat. Trije delavci so obležali takoj mrtvi, 7 pa je bilo težko ranjenih, GOZDOVI GORIJO. V četrtek se je vžgal obširen go*3 bencinskega samostana. Radi strahovite suše in stare šume se je požar bliskovit to razširil. Preko dva kilometra gozda jo bilo v; plamenih, tako da je bilo videti odsev ognja celo v Novi Sad. Vso noč so se trudili Seljaki in vojaki omejevanju požara. Zgorelo je okrog sto hektarov gozda. Povzročena škodq znaša več milijonov) dinarjev. v f s * trm’ * r "Mariborski VEČER NTK Jutra; v ik& riT)i5TTr^®'S.'vrrrrr527, SJlariborshi in Nov« občinske davščine v Mariboru Kakor že znano, ie sklenil občinski svet v svrho kritja posojila 6 in pol milijona za zgradbo stanovanjskih hiš posebno davščino na vino in pivo in sicer 2 Din na vsak liter ornega vina, ali pa, ee se to ne bi odobrilo, po 1 Din na liter vina vseh vrst. Kakor se nam poroča, je ministrstvo prvo vrsto davščine odbilo, drugo pa potrdilo. Davščina na pivo je fcaje odklonjena. — Najmarina za podeželske občine Napovedi najemninskega donosa vi. 1927 za obdačbo v letu 1928 se morajo iz podeželskih občin vložiti do 31. avg. Hišni posestniki, ki imajo hiše v najem oddane proti najemnini v denarju ali kojih najemniki odslužujejo najemnino z delom, se vabijo, da napovedi do tega časa vložijo. Potrebne tiskovine so se že razposlale občinskim uradom, ki jih bodo razdelili prizadetim posestnikom. Komur se ge tiskovine niso dostavile, naj se obrne na županstvo. Posestniki se opozarjajo na županom doposlano »Oznanilo«, ki vsebuje poduk za setavo napovedi. Kdor napovedi pravočasno ne vloži, se v zmislu člena 77 finančnega zakona za 1. 1927—28 kaznuje z denarno globo dQ 180 Din in pride po okolnostih tudi preiskavo radi zatajitve najemnine. Vsem stavbenim podjetjem JjV zadnjem času se pogosto pripeti-(ijo nesreče pri stavbenih odrih na navpičnih stebrih, kakor tudi pri visečih [odrih. Opazilo se je, da se uporablja !pri odrih slab les. Navpični stebri niso fivkopani ter tudi ne podloženi z deskami. Isti so večkrat premalo dimenzijo-•nirani. Odprtine na odrih niso ograjene. Deske so pribite od zunanje strani, [namesto od znotranje itd. Radi tega se [podjetja opozarjajo, da se morajo strogo držati predpisov glede odrov. Ako ;se bodo pri reviziji opazili nedosta'tki tori odrih, se bo takoj ustavilo delo ter [postopalo proti podjetniku v smislu za Icona o inšpekciji dela, odnosno sc bo povišal odstotek opasnosti od strani ^Osrednjega urada za zavarovanje de-l&avicev.*— Inšpekcija dela Maribor. — -w »• . V * •- |—... j jfe.. ■ • Smrtna kosa. k Danes ob dveh ponoči je umrla 70 (letna posestnica Marija Leč v Peklu št. [70. Pogreb bo v pondeljek ob 14. na (Pobrežje. — 'Naknadne prijave za vojno akademijo. Po naknadnem odobrenju vojnega jimnistr.stva morejo letos izjemoma pro Siti za sprejem v vojno akademijo v Beograd tudi sledeči kandidati: 1. ki so dovršili 6. razred gimnazijo ali realke z dobrim uspehom. 2. Peti razred gimna zfje ali realke z najmanj dobrim uspehom in prihajajo neposredno iz vojske in 3. oni, ki so sedaj v 21. lotu starosti. — IRofc prijavo za te kandidate jo do 21. Hgfgusta. — V vročici ljubosumja se zgodi največ neumnosti. Sinoči je mesar Alojz T. zalezoval po mestu svojo soprogo. Ljubosumje mu je grizlo vest in že je v Gregorčičevi ulici zapazil soprogo z nekim moškim. Planil je k njima in se lotil zapeljivca, ki se je prestrašeno branil. Ko pa ga je premikastil do krvi in mu raztrgal srajco, pa je ugotovil, da se pretepa z mizarskim pomočnikom, ki je odpeljal na sprehod svoje dekle, ne pa njegovo soprogo, ki ji je bila sicer močno podobna. Maščeval se je torej nad nedolžnim mladeničem, ki niti ne pozna njegove ženice. Policijska inter vencija je pomirila razburjene duhove in Gregorčičeva ulica je bila zopet mirna. Dr. Vilko Marin zdpet redno ordinira; Razlagova ulica 15, Maribor. 680 Kandidatna lista Socialistične stranke Jugoslavije SSJ je za mariborsko volilno okrožje sestavila sledečo kandidatno listo: Nosilec liste: Josip P e t e j a n, uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru, srez Brežice: Jože Rihtar, rudar v Jesenovcu, namestnik: Karol Ogorelec, usnjar vi Pišecah; sreza Celje in Mozirje: Valentin Ko-mavli, vodia Borze dela v Celju, namestnik: Valentin Hrastik, delavec v Sp. Hudinji; sreza Lendava in Murska Sobota: Zvonimir Petrovič, kondpijent v Sp. Lendavi, namestnik: Matija Gaber, priv. uradnik v Sp. Lendavi; srez Konjice: Franjo Sušeč, železničar, Zreče—Maribor, namestnik: Mar- tin Kvas, mali kmet v Božah; srez Laško: Ignac Sitar, župan v Trbovljah, namestnik: Ivan Krušič, strugar v Trbovljah; sreza Maribor desni breg in Ljutomer: Iv. Krajnik, železničar, Maribor, namest nik: Leon Bračič, železničar v Studencih; Srez Maribor levi breg: Viktor Grčar, učitelj in oblastni poslanec, Maribor namestnik. Andrej Bahun, železničar in občinski s«s'.mk v Mariboru; sreza Ptuj in Ormož: Ivan Favai, profesor v Mariboru, namest uk France Gabrijel, uradnik.OUZD v Ptuju; srez Prevalje: Luka Juh, župji r Guštanju, namestnik: Franc Štern, stroj nik na Žerjavu; srez Slov. Gradec: Ivan Štraus, uradnik v Šoštanju, namestnik Ferdo Ravtei’, uradnik v Slov. Gradcu; srez Šmarje: Ivan Čeček, mali posestnik iz Male Rodne, namestnik: Fran Kropej, rudar iz Flereške gore. • Po komunikeju oblastnega tajništva SSJ, se je okrožna radičevska organizacija v Sp. Lendavi s 17. krajevnimi organizacijami izrekla za socialiste in svoje ljudi dobila za kandidate obeh srezov. Lista bo pri predsedništvu sodišča vložena v ponedeljek. Ograja preko Grajene v Ptuju Pot na ptujsko pokopališče vodi preko Grajene, kjer je pred enim letom povodenj razdrla ograjo. Ta ograja še danes ni popravljena, temveč so na Breznikovo mejo položeni strohneli in slabi drogi. Kako lahko bi se zgodila nesreča, ako bi otroci, ki se obešajo na te drogove, padli v globoko strugo Grajene. Mestna uprava ptujska in pa Olepševalno društvo, kakor tudi posestnik Breznik sam naj poskrbe, da se taki nedostatki, ki nikomur niso v okras, odpravijo. Napredovanja mariborskih sodnikov. Za deželnosodna svetnika pri okrožnem sodišču v Mariboru sta imenovana okrajna sodnika gg. dr. Davorin Senior in dr. Alojzij Lešnik; za predstojnika okrajnega sodišča v Ljutomeru g. Ivan Trinkaus, okrajni sodnik v Mariboru; za okrajne sodnike v Mariboru gg. dr. Boris Mihalič, Ivan Mikluš in dr. Rudolf Adamič, sodniki v Mariboru. — Povratek deške kolonije iz K»štel Lukšiča. Mariborska deška kolonija, ki se mudi že tri. tedne v Kaštel Lukšiču v Dalmaciji-, prispe, kakor nam poročajo, v sredo, dno 10. t. m. z večernim osebnim vlakom ob 21.56 v Maribor. Prosimo stariše udeležencev, naj pridejo vsi na kolodvor. — Zopet v zaporu. Včeraj je bil aretiran nevarni vlomilec Ivan K., ki je bil nedavno izpuščen iz tukajšnjih zaporov, kamor so ga spravili predolgi prsti in prevelika ljubezen do tuje lastnine. Pri njem so našli modri telovnik iz pletenega sivega blaga in črne oficirske hlače izdela ne pri Francu VVeissu v Gradcu. Sumi sc. da izvira oboje od kakšne tatvine, radi česar se opozarjajo oškodovanci, da se zglase na tukajšnjem _ policijskem komisarijalu. Junaški Franc žebot V času, ko je bil Franc žebot še poslanec in ga je krila imuniteta, je napadal na svojem shodu pri Sv. Lenartu g. dr. Milana Goriška na njemu lasten način in ga dolžil, da si je skušal pri avtodružbi na stroške države s protizakonito nabavo davka prostega bencina napolniti svoje žepe. Korajžno je pozval g. dr. Goriška, da ga naj toži za te njegove trditve. Razgrel je svoje zveste poslušalce tako, da so nekateri med njimi, tako župnik Fran Gomilšek in posestniški sin Breznik dali duška svojemu navdušenju z žaljivimi opazkami zoper dr. Goriška. Po znanem receptu Rimovcev; sta seve pri obravnavi oba krepko tajila svoje besede, kar pa ni imelo zaželjenega uspeha, in sta bila oba obsojena; prvi na 1000 in drugi na 100 Din denarne kazni, kojo kazen je smatralo tudi okrožno sodišče kot primerno. Po razpusto skupščine je izpolnil dr. Gorišek tudi poziv Žebota in ga je tožil pred okrajnim sodiščem. Vsakdo bi pričakoval po besedah tega gospoda; da mu je prišla sedaj ugodna prilika, da dokaže resničnost svojih besedi pred sodiščem. Žebot pa je sedaj druzega mnenja. Skriva se za svojo namišljeno poslaniško imuniteto, ker najbrže ne ve, da je z razpustom narodne skupščine prenehal biti poslanec. Pričakujemo od njega kot moža, da se sedaj ali postavi sodišču ali pa da zadoščenje za svoje neresnične besede. Napad s kamenjem. Včeraj popoldne je ribaril blizu državnega mostu 141etni Maks Roškar. Nenadoma je pričelo krog njega padati kamenje, ki sta ga nanj iz porednosti metala dva fanta. Ko ju je mladi ribič opozoril, naj prenehata in jima zagrozil, da bo poslal po očeta, sta se mu napadalca približala in se ga lotila s pestmi. Eden je Roškarja udaril tako močno, po glavi, da mu je pritekla kri iz levega ušesa. Ko sta malopridneža zapazila, da sta žrtev svoje razposajenosti preveč »obdelala«, sta hotela pobegniti, pa ju je pravočasno dosegel prst pravice. Zagovarjala se bosta pred sodiščem. Policijski drobiž. Kakor Micka kovačeva se je včeraj gostila v neki gostilni Roza Windisch, ki se večkrat izdaja tudi pod drugimi imeni in je hotela oditi, ne da bi plačala. Ker je brez zaslužka in stalnega bivališča, je gotovo, da se peča s tajno prostitucijo, ki ji je bila tudi v inozemstvu profesija in glavni zaslužek. Oddali so jo sodišču, ki jo bo po prestani kazni vrnilo v domovinsko občino. — Na podlagi prijave deželnega sodišča v Celovcu, je bil včeraj aretiran Franc Č., konjski mešetar, ki je, kakor ga dolži obtožnica, osleparil nekega posestnika na Koroškem za konjsko o-premo, vredno 1500 šilingov. Uvedena je preiskava. — Nevaren uzmovič je postal šele 151etni Blaž Valder, ki je zadnji čas izvršil več drznih tatvin. Razen steklenic slatinske vode, ki so bHe pokradene iz štirih gostiln, je podjetni Blaž ukradel tudi zidarjem, ki so zaposleni pri adaptacijskih delih kavarne »Jadran«, manjše zneske denarja, žepne nože in druge malenkosti, ki so jih puščali v suknjah in telovnikih. Zagovarjal se bo pred sodiščem. Policijska kronika. Od petka na soboto je bilo aretiranih 5 oseb radi tatvine, poneverstva, prevare, radi prestopkov avtomobilskega in ena radi prestopka obrtnega reda. Radi manjših prestopkov je bilo vloženih 12 prijav. Ponočni razgrajači. Kavarna Promenada v Tomšičevem drevoredu (v Krčevini) jo v zadnjem času pogosio do jutranjih ur prizorišče divjega vpitja tako da vso sosedstvo nima iniru. Posebno ponoči od zadnje nedelje do pondeljka in od petka na so boto jo bilo tuljenje do 3. zjutraj naravnost neznosno. Prosimo merodajno ob lasti, nat napravijo red in brezobzirne kalilce nočnega miru strogo kaznujejo. Mestu« Orjuna Maribor, prirodi v soboto dne 6. avgusta ob 20. uri na vrtu Narodnega doma družabni bsi Danes zadnjikrat velefilm Monte CarlO Nedeljo in pondeljek repriza velefilma snmii mi minit filmska senzacija nad senzacijo! Kino Union Telefon 329 Ptujsko gledališče (Iz razgovora z g. V. Bratino). To se mora g. Bratini priznati: posta- vi si cilj in ga hoče doseči kljub vsem zaprekam. Tako jo bilo tudi v Ptuju. Ko se je lotil gosp. Bratina organizacije ptujskega gledališča, je našel star teater s starimi rekviziti. Treba ga je bilo reformirati in tako je dobil oder mesto 2 in pol metra 6 m višine in mestna občina je dala vse, kar je imela lastni režiji. Le denarne subvencijo ni! bilo od nikoder, ne od mestne občine ne od oblasti, ne od velikega županstva in ne iz ministrstva. Za vse nabave, za plače in honorarje bi morali zadoščati inkasi. Že primeri drugod nam kažejo, da to ni mogoče, a vendar mala četica okoli g. Bratine ni omagala, temveč vztrajala do konca in snuje načrte za naprej. Treba je bilo pričeti v Ptuju znova in treba je bilo sistema. Repertoar naj je raznovrsten, a vendar naj nudi pregled drame v obče, slovenske dirame posebej. Zdi se, da je bila izbira posrečena: Sofoklejev »Kralj Ojdip« se je sicer zakasnil, a preko Pasijona je šlo k Molierjevemu »Namišljenemu bolniku«, Baluckega »Težkim ribam«, Schonherr-jevi »Vražji ženski«, Zapoljske »Morala gospe Dulske«, Petrovičevemu »Gozdu«, Nušičevemu »Svetu«, k Cerkveniku kot zastopniku prehoda od ekspresijonizma k najnovejšim strujam. Enako ali Še bolje se je predstavil razvoj slovenske drame z devetimi njenimi stebri: Od. Ogrinca »V Ljubljano jo dajmo« Jurčič-Govekarjevega »Desetega brata«j Fin-žgarjevega »Divjega lovca«, Cankarjevih »Hlapcev:« in »Pohujšanja«, preko Gobje »Peterčkovih poslednjih sani«, Remcev© »Magde« zonet k Cerkveniku z »Grehom« in »Očiščenjem«. Poset je bil vseskozi zadovoljiv, čeravno ima ptujsko gledališče za 300 gledalcev prostora. (Primerjaj relativno Ptuj z Mariborrom). Literarna dela so se dala pač samo enkrat, ljudske predstave 3 do 4 krat. Pasijon 7 krat, vseh' predstav je bilo 37, premijer 17. Započeto delo pač ne sme zamreti in menda ravno to dni ptujski krogi raz-mišljujcjo, kako bi gledališče vzdržali-Upajmo, da najdejo pravo rešitev! P. St. Starešinska Zveza »Triglava« poziva svoje članstvo, da so (s trakovi v čim največjem številu udeleži sestanka. ki sc bo viršil o priliki otvoritve Sokolskega doma v Ljutomeru dne G-avgusta. Vožnja polovična. Informacij0 pri Sokolskem društvu v Ljutomeru. — Tajnik. — 691 Nepreviden kolesar. Andrej D., čevljarski mojster s Tr* žaške ceste št. 63, je včeraj zvečer kozil tako neprevidno po Glavnem trgu. da je podrl z dvokolesom na da Terezijo L., ki se je pri padcu pošk0' dovala pod levim kolenom. Pošk°d?a je lažjega značaja, in ni bilo tre°a zdravniške pomoči. Neprevidni ko‘e' sar pa ima precejšnjo škodo na kolesu, ki je pri sunku precej trpelo. Hotel Halbw Id! danes, sobota, družinski večer. Oodb« Pečnik. V nedeljo »Dravske lastavl ce«. — I. Mariborska lovska družba priredi 7. avgusta veliko lovsko vesrib v gostilni »Lovski dom« nad Trom1 rl__ nifci. Za obilen obisk so priporoča odbor. ' Za razkuževanje pri nalezljivih boleznih uporabljam0 ® najboljšim uspehom pri človeku ^a ne samo v,aš kazenski spis!« Flanel, s katerim se pravilno postopa traje večno. Flaneli se sicer čistijo mnogo težje, kakor drugo perilo, zato jih morete samo s skrbljivim ravnanjem ohraniti in održati, da ostanejo trajni, kar se Vam mnogokratno izplača. Volna sestoji iz vlakenc, ki so pokrite z luskami in siičijo luskam ribe. Iste se pot'm drgnjenja z milom poškodujejo, vsled česar se na flanelu napravijo gube. Topla pena Lux-a izvanredno odstranjuje vsako nečistočo iz tkiva in to brez mencanja. Sušite vedno Vaše flanele tako, da jih vodoravno rnzprostrete in pazite na to, da pri sušenju zavzamejo prvotno obliko. Ko so zadosti suhi, pokrijte iih z vlažno krpo in likajte jih z železom, ki ni preveč vroče. Torej samo z Lux-om perete Vaše flanele brez brez skrbi. Priljubljeni ministrski predsednik. Ko je prišel madžarski ministrski predsednik grof BethTen na počitnice v svoj letni dvorec v Inke Puszti, se ie pred dvorcem nabralo prfcccjšnje število vaščanov, ki so svojemu državniku naprav;li e.idno ovacijo Govori! je neki čevljar Leger tako, d? je bilo vse prej kot pa laskavo za grofa in hladnega predsednika. Večina zbranih je govorniku hrupno pritrjevala in naz' dnje so nekateri celo poskušali preskočiti o-grajo, da bi predsedniku Še bolj od blizu svoje povedali ali pa celo kaj dali. Nastopilo je orožništvo, ki je zaprlo čev Ijarja in več najožjih predsednikovih rojakov. Morska pošast zelo nedolžne narave. Iz Toulona v Franciji poročajo o neki »morski pošasti«, ki je izzvala te dni med kopališkimi gosti paničen strah. Ljudje so naenkrat zagledali v bližini kopališča strašno črno pošast, ki se je sedaj pokazala iz moTSke globine. Dame so pričele bežati na vse strani in v paniki, ki je nastala, so "bile ranjene 3 deklice in 2 dečka. Pozneje so ugotovili, da je bil to torpedo neke podmornice, ki je zablodil v pristanišče. Najbrže je bil izstreljen o priliki zadnjih manevrov. Pismo naših malžls®w pred odhodom m Dačmacije ^ Trogiru — biseru Dalmacije — Mariborska mladina v letalskem hangarju — Naša dobra mati skih umetnikov iz šestnajstega stoletja. S stropa visi kardinalski klobuk, katerega je nosil zadnji trogirski kardinal; Napoleon je bil namreč prenesel škofijsko oblast v Split. Portal stolnice je nepopisna umetnina iz 12. stoletja. Ob straneh stojita Adam in Eva na levu, simbol moči tedanje sv. cerkve. Stolnico so zidali celih 300 let. Šele v 15. veku je bila izgotovljena. Pred stolnico je tlakovan trg, kjer je prekrasna loga s kamenito mizo in klopmi, na južni strani pa palača trogirskih škofov. Danes je v njej mestni magistrat in razni društveni lokali. Nedaleč od te palače so razvaline cerkve iz devetega stoletja, v kateri je na stotine raznih umetnin iz grške, rimske, bizantinske in republikanske dobe. celo soba Franca Josipa I. leži v nekem kotu, toda brez glave! Zbirka ima neprecenljivo zgodovinsko vrednost, le škoda, da je izpostavljena vremenskim nevarnostmi, kajti cerkev je brez strehe. Beograd je gluh za take stvari in Ameri-kanci ter drugi tujci se ne morejo načuditi naši indolenci. Tik za cerkvijo ,:e krasna mala stavba z vzidano ploščo (v starogrščini), ostanek grške kolonije iz 3. stoletja pred Kristusovim rojstvom, v kateri je danes 10 domi-nikank, ki so se zaobljubile, da ne prestopijo več prača te hiše. Poleg opisanih, ima Trogir še nešteto umetnin, da, o vsaki hiši bi se dalo napisati celo knjigo. Severni in južni del mesta kra-se parki s cvetočimi agavami (stebla, na katerem so cvetovi, so 5—7 m visoka). palmami in drugim južnim drevjem. Ogled mesta nas ic utrudil in vsi žejni smo sedli pred kavarno »Central«, kjer smo si »privezali dušo« z malinovcem. Čas nam ie hitro potekel in sedli smo v čoln. Medtem sc je morje nekoliko pomirilo in čez pol ure smo bili v Divuljaii, kjer so nam dovolili, da si smemo ogledati liidroplane. S kakšnim veseljem so dečki poskakali iz čolna uh urnih nog tekli v hangar, k*r sta Kaštel-Lukšič, 3. avgusta. dranskodili - najdi smo si štora n Sni C,°ln’ v katerem je pro-mrnif, T ° a1U Se odpeljali v zua-rlr fj g,r' Lrni oblaki so se zbirali nadkozjakom, Klisom in Solinskim poljem, vihar je dvigal prah daleč na morje, pri nas pa vse mirno, le valovi so postajali vedno višji in že tfno sc. oali, da bo treba izlet preložiti. Deca se pa ni dala ugnati, možato je poskakala v prostorno kabino. Toda že po Polurni vožnji je tudi pri nas »jugo« Premagal »maestral-a« in motorni čoln se je začel gugati v mogočnih valovih. Dečki se za nje niti zmenili niso, mir no so gledali skozi okna na divno ka-štelansko rivijero, ob kateri se blešči sedem Kaštclov: Sučurac, Gomilica, Kambelovac. Lukšič, Stari, Novi in Fi-Hpči. Očarujoč pogled! Zagledali smo veličastne hangarje v Divuljah in prosi 11 smo kapetana, naj nas izkrca, ker bi radi ogledali hidroplane tudi od bli-Zal, valovi tega niso dopustili. Mor ■,e je postajalo vidi,o ožje. valovi vedno in že nas 1C pozdravljal Trogir krasnim stolpom stolnice. Še np-ioVl Slnul ln bili smo na cilju! Za hodno P0trebet?^0?^aCiie jC !lcob" seIc>brtii 1?°nan n^iea ^ Jfosp. R. Slade ® ‘V Prošnji radevolje ustregel V-im-n i’aS' no (!!)in nam raziS v”Sa±I’ osti in teh ni malo. kajti celo mesto Je en sam muzej. Najlepša ie stoTni?« Posebno stranska kapela, v kateri jč aragocon mrnmornat sarkofag z rol Jvijami Sv. Ivana (Orslni). mestnega' Slka- Krnsr sark°faga cela vrsta nnf ikov v "arnvni velikosti, Izklesa-°d znamenitih domačih in italHan- dva hidroplana (domače tvrdke »Ika-rus«). Mornarji-piloti so nam razložili delovanje motorja, krmarjenje in sploh vse, kar je na hidroplanu važnega. Deca se je vzpenjala v ladjico in marsikdo je bil tako srečen, da je mogel sedeti na pilotovem sedežu. Saj so nam postale te »ptice« že čisto domače, kajti ne mine dan, ne da bi nas obiskal naš domačin g. Koroša na kopališču. Spusti sc prav nizko, komaj par metrov nad morsko gladino in nam maha z roko v pozdrav. Nekega dne je dečkom izpolnil obljubo in se spustil komaj 100 m od nas na morje, nato pa zopet vzletel v zračne višave. Gosp. Koroša je bil tudi tako ljubezniv in »nabasal« nekega dne celo kolonijo v jadrnico vojne mornarice. Celo uro se je zibala na valovitem morju, ki je tudi zahtevalo od treh dečkov svoj tribut. Slovo od naših hrabrih in ljubeznivih pilotov je bilo kaj prisrčno in še dolgo smo mahali z robci njim v pozdrav. Nato smo zadovoljno kramljali o vsem kar smo videli in slišali. »Mamica« nam je dala kos kruha in sira in že smo se bližali domu. Solnce jc že davno zašlo. Split in Solin sta zables-lcetala v tisočerih lučicah in utrujeni smo zapustili obsežen motorni Čoln. Včeraj nas jc obiskal srezki šolski nadzornik gosp. Piihiera iz Splita in si ogledal kolonijo. Vzradoščen je zrl na zdrave in ožgane fante ter pohvalil disciplinirano »četo«. Le škoda, da nas je zapustil naš pridni Gojko. Revček je obolel (vsled zavžite slabe salame, ki jo jc prinesel iz Maribora) in se leči v splitski bolnici. Njegovi skrbni tovariši so pri njem in kakor smo zvedeli, bo kmalu zopet okreval, kar mu vsi iz srca želimo. Na tem mestu izrekamo skrbnemu in požrtvovalnemu zdravniku dr. $oulavy-ji!. ki se je ob vsakem času radevolje odzval, našo najiskrenejšo zahvalo, kakor tudi splitskim zdravnikom dr. Skarič-u, dr. Fcry-u, dr, Suiič-u in dr. Tudor-ju, ki so nam šli v vsakem oziru na roko. Prijaznost omenjenih gospodov je brez primere, pač zdravniki v pravem pomenu besede. Vsi ostali smo zdravi in s težkim srcem se bomo ločili od ljubljenih Ka-štelanov in toplega morja. Dečki so izredno zadovoljni z vsem, osobito s prehrano, ki je tečna in obilna. Vsa Čast in hvala našim kuharicam, pose- bno gospej soprogi vodje kolonije, ki je nam vsem prava mati. Prva je na nogah, vodi kuhinjo, deli »menažo« (kaj dobro pozna vse želodčke, nekateri preneso trikratno porcijoO. dela obveze in obkladke, se vozi v Split po prehrano i. dr. Nima niti toliko časa, da bi se kopala; do sedaj je bila menda le 3—4krat v vodi. Pač hvalevredna požrtvovalnost! Kaštel-Lukšič zapustimo v torek, dne 9. t. m. ob 17. uri in pol in pridemo domov v sredo z večernim osebnim vlakom ob 10. uri. Stariši udeležencev ferijalne kolonije bodo gotovo čakali na nas t. j. na svoje malčke in velike na peronu, kjer si bomo stisnili roke v pozdrav, obenem pa vzeli slovo od kolonije, ki nam je postala prava družina. x * ■—"—■»•i Tudi filmski igralci se bunifo Pred nekaj tedni je filmska družba Famous Players Lasky Company v Los Angelesu napovedala desetodstotno znižanje plač vsem svojim nastav-liencem. Temu so sledile tudi ostale družbe. Te dni prejmejo igralci prvič znižane honorarje, če se ta Čas ne spre meni položaj njim v prid. Nedavno so imeli namreč filmski igralci — 700 po številu — protestno zborovanje, na ka terem so ustanovili organizacijo, katere naloga je skrbeti za gmotne interese članov in zlasti doseči osemurni delavnik. Doslej so zvezde In zvezd niki načeloma odklanjali vsako strokovno oz. razredno organizacijo. Ko pa so jih sedaj malo potipali z napovedano redukcijo gaže, so takoj ustanovili svojo »Actors Equity Associatl-on«. Nastopila je na zborovanju cela vrsta govornikov-igralcev, ki so pov-darjali potrebo sistematičnega nastopanja proti izrabljanju umetniških zmožnosti po filmskih družbah. — Filmska podjetja so se baje zadnji trenutek odločila, da po posebni komisiji natančneje preštudirajo gmotni položaj igralcev višje in nižje kategorije, pre-dno izvedejo nameravano znižanje plač. Prispevajte za spomenik1 Kralju Petra v Mariboru S i r .1 r i L Komedije in tragedije v vlaku — Poklicni kvartopirci Prepozni spomin na svarilo Zlasti poleti je železniški vagon torišče komedij in tudi tragedij. Tolikokrat se čuie o prav čudnih stvareh, ki so se dogodile med potoni na vlaku. Posebno luksuzni vlaki dajejo dovolj sno- vi pisateljem romanov. V spalnih .vagonih začenjajo flirti, ki po ovinkih preko ljubezni često nehajo tudi s kako tatvino dragocenosti itd. Na koridorih ekspresnih vlakov se najdejo inednarod ni pustolovci, ki prežijo na plen. Nikdar se ne ve, kdo je elegantni gospod .V! sosednem kupeju in kaj vse namerava mondena dama z močnim parfumom in koketnimi očmi. Ko se po vlakih kreta toliko pustolovcev, je jasno, da si tudi kvartopirci tu iščejo svoj plen. Sai ljudje, ki potujejo, nosijo dovolj denarja seboj. V »Vossische Zeitung« opisuje neki potnik, ki je potoval v Karlove vari, prav zanimivo poklicnega srečolovca s kartami. Ko prestopi vlak češko mejo, pošepeče kondukter potniku: »Poklicni kvartopirci so v vlaku. Pazite in povejte to dalje!« — Nekaj časa je človek v napeti pozornosti, kmalu pa na svarilo pozabi in se prav nič ne čudi, ko eden od sopotnikov privleče kakor slučajno karte iz žepa in jih začne razlagati po kolenih. Izgleda, kot bi delal to iz samega dolgočasja. V tem trenutku se pa pri vratih kupeja tudi pravi slučajno pojavi neki drugi potnik in gleda o-krog za prostorom. Prostor je na razpolago ravno nasproti onega, ki se s kartami igra. Prišlec se tja vsede in ker mu de gotovo tudi dolgočasno, gleda na igranje nasproti sedečega. Cez nekaj časa se vjamejo pogledi, izmenja se par besed in moža, ki se očividno poprej nista nikdar videla, sta zatopljena v igro. Stotaki gredo iz roke v roko in to vzbuja pozornost vseh v kupeju. Ni čuda! To je nekaj odrešilnega v dolgočasju vožnje. Igra se je tako naravno razvila, da nikomur ne pride na misel svarilo konkunkterja, izrečeno pred komaj pol ure. Igralca med igro sama več krat kar tje v en dan zatrjujeta, da je vse samo v razvedrilo, a da bi bilo še boljše, če bi igrali trije. Debeli gospod, ki sedi poleg drugega igralca, se naenkrat odloči za tretjega. Nekaj časa dobiva, nekaj časa izgublja, zopet dobiva, a ko pride njegova zadnja postaja, je o-bran do suhega, da sam ne ve kako. — Eden za drugim se izgubita tudi ostala igralca, da ponovita v kakem drugem vagonu igro zopet »popolnoma slučajno«. Sopotniki so se na svarilo spomnili in razumeli celo stvar šele potem, ko so videli obrano žrtev. Ko pa prideš v Karlove vari in sediš pri popoldanskem koncertu na restavracijskem vrtu, se ti naenkrat zdi silno znan pri nasprotni mizi v družbi neke mondene dame sedeči gospod. Oblečen je 'prvovrstno, cigarete kadi iz zlate doze, monokel bi dal misliti na kakega tujega diplomata, visokega aristokrata ali kaj podobnega, spomin pa le deluje: odkod in kako je ta obraz tako znan? Evio, nazadnje ga imaš! To ni nihče drugi kot prvi igralec, poklicni kvartopirec iz vlaka. Mož kvartopirskega poklica uživa svoje počitnice. Dva znamenita sleparia Tisoč lahkovernežev — Sleparski detektiv Na Češkem je dolgo časa obiskoval vasi in manjša mesta neki Marek, ki se je izdajal za lastnika velikega ilustriranega lista »Weltspiegel«. Za svoj list je zbiral oglase in naročnino, vmes je pa prihajal z raznimi senzacijami. Enkrat s konkurenco lepotic, drugič s kako športno tekmo, tretjič z zanimivimi ugankami itd. v prav pestri vrsti. Za svoje tekme, razstave in prireditve Ije pobiral slike in denar ter obetal darovalcem velike nagrade. Nekaj posebnega je imel tudi za razne vaške veljake — kakor župane, predsednike raznih društev in politične eksponente. Pripovedoval jim je, da pri pravlja velik almanah, ki bo prinesel slike in življenjepise vseh važnejših osebnosti. Vaška gospoda mu je rade-.volje dajala svoje slike, zraven pa denar na račun naročnine in tudi v dar, da bi življenjepisi v almanahu boljše izpadli. Marek je bil vpisan tudi pri vseh strankah in celo s cerkvami se je znal igrati. Nekaj časa je bil vnet katolik in je uspešno sleparil po župniščih, potem prestopi z enako aktivnostjo v češko narodno cerkev, iz nje zopet v katoliško in tako je bil kratko rečeno povsod doma. Končno je bilo tega silno razpletenega dobičkanosnega poslovanja konec. Neka prav neprevidno zasnovana sleparija je bila povod, da so Mareka zaprli in izkazalo se je, da je njegovo sle parstvo tako veliko, kot je velika lahko vernost ljudi. Vse, kar je ljudem pripovedoval, je bilo zlagano in vsi dokumenti, ki jih je razkazoval, so bili ponarejeni. Oškodoval je na tisoče ljudi. Sreča zanj je pa to, da mnogi vaški veljaki ne bodo nastopili kot tožitelji, ker jih je sram velike lahkovernosti. Še z večjo predrznostjo se je pa v Budimpešti neki slepar in izsiljevalec lotil trgovcev in podjetnikov. Svoje žrtve je najprej prav vestno opazoval in si skrbno beležil razne podatke. K trgovcem je prihajal potem kot detektiv, namigaval je, da ve za to in ono, a je dal razumeti, da bi vse zadržal za sebe, če bi se mu toliko in toliko plačalo. Mnogi so nasedli drznemu sleparju. Veletrgovca Bartoka je pa zvabil celo k seb!. Ko sta bila sama, ga je zvezal, preiskoval in ko je videl, da nima pri sebi denarja, je z revolverjem v roki zahteval od njega, naj ga takoj vzame seboj v banko in dvigne tam zanj velik denarni znesek. Veletrgovcu ni preostalo drugega kot pokoriti se tej zahtevi. Do banke je šlo vse v redu, v banki se je pa trgovec ojunačil ter začel vpiti, čeprav mu je zločinec poprej grozil, da ga ustreli, če le eno črhne, pa naj bi bilo to tudi pred vsemi ljudmi v banki. Ob trgovčevem vpitju je nastala velika zmešnjava, katero je lopov dobro porabil in utekel. Policija ga sedaj išče z največjo vne mo, a brez vsakega uspeha. Zločinec se iz nje še norčuje. Poslal ji je pismo, v katerem razlaga, da je napravil to stvar s trgovcem Bartokom le radi tega, da preizkusi moč svojih živcev. To pismo študirajo sedaj grafologi, da bi iz rokopisa dobili kako sled o zločincu. Učeni ljudje se trudijo, trudi se seveda tudi oblast, slepar pa med tem pridno izkorišča veliko množico lahko vernežev. In še pravijo, kako bistra in prevdarna je današnja doba. Zlorabe amnestije Nemški demokratsko - republikanski Usti protestirajo proti potuhi in celo pomoči mnogih sodišč raznim monarhističnim in šovinističnim hujskačem in izgrednikom v zlorabo amnestije, ki bo, kakor znano, stopila v veljavo 2. oktobra na dan SOletnice državnega pred sodnika Hindenburga. Dogaja se to takole: Mnogi iz monarhističnega tabora, kakor pretepaški člani »Stahlhelma«, klevetniki potom tiska itd., so stali tik pred obsodbo. Ko se je čulo, da bo izdana amnestija, pa naenkrat vsi po vrsti izostajajo od zadnjih razprav, predlagajo potom svojih zastopnikov nove priče in odgoditve in mnoga sodišča jim v tem pogledu gredo nepričakovano hitro in uslužno na roko. Izgleda, kot da je na delu nekako sporazumljenje med delikventi in med onimi sodniki, ki sicer pobiTajo plače od nove, a ge vedno živijo v duhu stare Nemčije. Republikanski listi hočejo vse storiti, da se prepreči zlorabljanje amnestije in vsako odtegovanje od že davno zaslužene kasni Spurt Lahkoatletski miting v Ptufu Jutri popoldne se bo vršil v Ptuju lahkoatletski miting za prvenstvo mariborske oblasti. Po dosedanjih prijavah se bodo udeležili tekmovanj trije klubi. »Rapid« bo nastopil s kompletno garnituro 14 mož in ima največ izgledov, čeprav ima »Ptuj« dobro lahkoatletsko sekcijo in je organizacija prireditve poverjena njemu. Maribor se udeleži tekmovanj samo s štirimi atleti. Nastop lanskoletnega zmagovalca v metanju kroglje Jovičiča še ni zagotovljen. — Zgur in Kovačič imata dovelj izgledov, kako pa se bo plasiral Rak (800, 400 in 200 m) je nemogoče uganiti, kajti jutrišnji nastop je smatrati za njegov, de-but. Rapidoyi atleti: Barlovič, Baumgar-tner, Jeglič in drugi so rutinirani šport niki v stalnem treningu in je sigurno, da bodo. priborili svojim barvam največ točk, dočim bedo atleti SK Ptuja imeli z močno konkurenco težak posel. Vsekakor bo na mitingu doseženih dokaj dobrih rezultatov in ni izključeno, da bo postavljen tudi kakšen slovenski rekord, kajti sigurno je, da bodo rezultati tokratnega mitinga znatno boljši od rezultatov lanskoletnega, ki se je vršil tudi v Ptuju. . • Staleta za kupo »Marburger Zeitung«. Jutri dopoldan se vrši v Ptuju v tretje štafetni tek za kupo, ki jo je poklonila »Marburger Zeitung« za propagiranje lahke atletike. Prvič si jo je priboril »Ptuj«, lani »Rapid« in tudi letos bo najbrže pripadla njemu. Nacijonalni tennis turnir za prvenstvo Slovenije prične 13. t. m. na igriščih »Maribora« in deloma tudi na igriščih »Rapida«. _ Po došlh prijavah je videti, da vlada za prireditev velik interes, predvsem od-kan- je v medmestni tekmi Ljubljana katastrofalno podlegla mariborskim reprezentantom. Razen tekmovanj za prvenstvo se bo vršilo tudi tekmovanje za pokal »Marburger Zeitung«, kar je že lani vzbudilo veliko zanimanje. Za prvenstvena tekmovanja je Maribor razpisal za prvo in drugo doseženo mesto dragoceno darilo, za tretje pa spominsko plaketo. Davis Cup Japonska:Mehika. V St. Louis (USA) je Japonska porazila Mehiko v razmerju 4:1 in si tako zasigurala placement za finale v ameriški skupini. ■■iir.s'. L’.:!o -..Lavno! CarSo AisiinI Jutrišnje rjogometne prireditve. Jutri ob 9. dopoldne bosta na igrišču »Rapida« odigrala prijateljsko tekmo naraščaja »Rapida« in »Svobode«. — Ob 15. pop. prijateljska Rapid rez.: Merkur rez.; ob 17. Svoboda:Rapid. Vse na igrišču Rapida. SK Železničar. Sledeči člani športnega kluba »Železničar« se morajo sigurno udeležiti sestanka, ki bo v nedeljo ob 10. dopoldne v klubovem lokalu, Frankopanova ulica: Wagner, Vavda 1.1 Vavda II., Gla-ser, Pašternjak, Vogrinec, Frangeš; Stauber,. Vesna ver, Skraber, Senica, Marčinko, Safran; Marinič, Jenko, Kovač, Kokol, Gruber, Veras, Lukas, Omič Fašing. Točnost je dolžnost člana! .. Tekme za mladinski pokal katerih se bo udeležil tudi ISSK Maribor, prično že to nedeljo. Tekmovalo bo 5 klubov. V prvem kolu nastopijo Ilirija-.Mars in Jadran :Krakovo. Semifi-nale igrata, zmagovalca prvega kola, Maribor pa bo nastopil samo v finalu. Naš državni prvak na Dunaju. Prihodnjo nedeljo 14. t. m. igra splitski »Hajduk«, na« državni prvak, prvo tekmo za srednjeevropski cup. Žreb mn je namenil dunajskega zmagovalca v pokalnih tekmah »Rapida«, ki je brez dvoma najmočnejše avstrijsko profesi-jonalno moštvo. Naslednji dan bo »Hajduk« odpotoval na Češko na turnejo. Slavija : Sparta 2:1 (1:1). Senzacijonelni izid prijateljske tekme med najostrejšima rivaloma Slavijo in Sparto je vzbudil v športnem svetu veliko pozornost. Doznava pa se, da! rezultata ni jemati preveč resno, kajti obe moštvi sta nastopili z rezervami. Slavdja je dosegla vodstvo potom ll me-trovke, nakar je Sparta izenačila. V drugem polčasu pa je Slavija dosegla odločilni gol tudi z Umetrovko. Igra je bila jako groba. Zunanji minister ČSR dr. Eeneš je poklonil dragoceno prehodno darilo za slovanska plavalna tekmovanja, ki se bodo vršila letos prvič v Beogradu. Španec L. Rayo evropski prvak. Louis Rayo je v borbi za evropski! Šampijonat v boksanju v 15 rundah po točkah porazil Lucien Bineza. Mali oglasi, ki aluzijo v posre. dovalna in aocijaine namena občinstva: vsaka beseda 30 najmanjši znesek Din 5 z Mali nie in ogla«! Ženitve, dopisovanja in oglasi trgovskega ali reklamnega! značaja: vsaka beseda 50 pj najmanjši znesek Din 10'—1 Začetnica za trgovsko pisarno se sprejme. Prednost več jezikov, tesnopis. Ponudbe pod »Začetnica« na upravo Večernika. 704 Dobroidoča gostilna v okolici Maribora ugodno na prodaj. Naslov: Marstan, Maribor, Koroška c. 10. 702 Obrtno hišo velik vrt sredi Maribora proda za 90.000 Din. Zagorski, Maribor Tattenbachova ul. 19. 701 !5letna deklica, zdrava, močna, poštenih starišev želi vstopiti v kako trgovino kot učenka. Gre najraje na deželo. Naslov v upravi. 694 Učenec z dobro šolsko izobrazbo iz boljše družine se sprejme pri Knrni-čnik & Kumperščak, Maribor, Glavni trg 11. 693 Glasovir Bosendorfer, dobro ohranjen, pianino Petrof, skoraj nov, ceno na prodaj. Dobravc, Maribor Frančiškanska 21. 682 V lepo solnčnato sobo vzamem 3 dijake drž. akademije. Krekova 8 II., vrata 8. 713 Piano mehak, dobrega glasu, najraje Stutz-fliigel, se sprejme v najem. Ponudbe pod »Stutzfliigel« na upravo »Večernika«. 685 VALVAZOR II. izdaja — 4 krasno vezani popolnoma novi zvezki na prodaj. Cena proti gotovemu plačilu Din 1200. Zanesljivemu kupcu tudi na mesečne obroke 1300 Din. Naslov v upravi »Večernika«. 700, Vpokojeni zemljeknjižni uradnik išče primerne službe v Mariboru alT bližnji okolici. Čenj. ponudbe na upravo »Večernika« pod »Stalnost«. 629 Knjige veže • od priproste do umetniško dovršene vezavo solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ul- 24 in 37. 428 Vafcljne za sladoled, vseh vrst kekse, biškote in drugo najfinejše pecivo priporoča delikatesna trgovina Franc Kurinčič, Aleksandrova c. 31, poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovite domače tvornice keksov V. Bizjak in drug, Rog. Slatina. ^69 Slikarski tečaj za damo in gospode prične ponovno dne 10. avgusta. Vpisovanje v veletrgovini g. Woixl-a in trgovini Kern, Gosposka ulica. Za uro se plača samo Din 5. — Rohs, dipl. učiteljica umetne obrti. 669 Prosta stanovanja blizu mesta (soba, kuhinja), prazno so* be, lokal (za obrt) najem. — Več hiš in posestev ugodno na prodaj. Marstan, i Maribor, Koroška c. lQe 703 V MariSortt, cfoe S. VHI. 1927. Marffibrstf VEČČRNTftf Jutri S!ran 5. Ugrabljeni milijon! Roman ameriškega Jugoslovena. 77 Bobby Dodd se je ustrašil teh novih izdatkov. Obrnil se je brzojavno na svojega gospoda v Chicagu. »Še vedno ga ni dobil!« se je razveselil Oliver Hegan in si zadovoljno mel roke. Postajal je dobre v°ije, ker tečaj bakrovih papirjev se je naposled vendarle ustavil. Nemudoma je brzojavil v Vladivostok: »Stroški postranska stvar. Trdno upam, Qa ga na vsak način dobite .. .« Potem je šel v klub in je pokazal brzojavko svojim trem tovarišem pri pokerju. »Dobi ga!« je dejal Dick Patton popolnoma mirno. »Počakajmo!« se je smejal Merrymann Placko-ak. »Ne verjamem!« »Jaz tudi ne!« je vzkliknil Splarks. »Stavimo!« je predlagal Dick Patton. »Za *roške!« Ostala dva pa sta se samo smejala. »Vidva se lahko smejeta. Moje milijone pa je že zdavnaj zapravil. K*j naj storim?« je ječal Oliver Hegan. »Karto daj sem! Na vrsti si! Pa poguma ne izgubi!« »Nikoli več ne vidim svojih milijonov!« je zajavkal Hegan ter zmešal karte . . . Ko je Bobby Dodd prejel brzojavko, je po nasvetu ameriškega konzula takoj povečal svoje izdatke. In prepričal se je, da so resnično »vsje vzja-točni«. Uradniki so samo čakali na to, da bi bilo kaj »vzeti« . . . Postali so mehki kakor vosek in — vsaj navidezno — ga niso nič več sumničili, da je nihilist. Odkrito so mu priznali, da ne vedo ničesar o Hljestakovem, a da ga prav gotovo pošljejo v Petrokovsk, ako se je obsodba glasila tako. Policijski predstojnik je dal Doddu celo toplo priporočilo za direktorja petrokovske kaznilnice. Zakaj bi ne pripomogel nekdanjemu šolskemu tovarišu, da tud" on nekoliko olajša težko nihilistovsko blagajno? Kajti, da je Bobby Dodd revolucijonaren nihilist, o tem je bil gospod policijski predstojnik trdno uverjen. Celo ameriški konzul, trd Rus, nikakor ni mogel verjeti, da je Bobby Dodd detektiv. Sploh so si povsod pač ogledali njegovo legitimacijo, toda mislili so si svoje. Dodd se je vrnil v Dui; par dni pozneje se je predstavil ravnatelju kazenskega rudnika v Petro-kovskem. Policijski predstojnik vladivastoški mu je bil med tem že poslal potrebne informacije: »Gospod Bobby Dodd je pretkan nihilist, ki je v zvezi * nekim Ivanom Ivanovičem Hljestakovim. Seboj 'Jpa tudi mlado ženo svojega tovariša. Na vsak na-TCln tolsta molzna krava. Nas ne bo vodil za nos. lzmniZemo gai potem pa — v katorgo ž njim . . .!« . Ravnatelj je pokroviteljsko sprejel Amerikan-ca m njegovih petsto rubljev, ki jih je daroval Dodd za »aobrodelno blagajno rudnika«. . »Ali se spominjate kaznjenca Ivana Ivanoviča niiestakova?« je Dodd vprašal ravnatelja. »Ivana Ivanoviča Hljestakova?« je vzkliknil ravnatelj, kakor da ga je pičila kača. »Tega lopova, tega, navihanega lumpa, da ne bi poznal! To vam je pravi pes v človeški podobi! V Petrogradu je fabriciral bombe, revolucionarne liste je razširjal, celo samega batjuško carja je hotel pogubiti. Ta zver, ta nebodigatreba, ta . . zmanjkalo mu je dovolj krepkih psovk, stresal je jezno z glavo in nadaljeval: »Tukaj pa mi je uprizoril celo vstajo! Upor najhujše vrste! A naposled je ta strahopetec s štirinajstimi tovariši pobegnil. Strašne sitnosti mi je napravil. Kar noč jih je vzela; kakor bi mignil, so bili preko japonske meje. Potem so pa mene zmerjali, da sem nesposoben, ker se je pod mojim ravnateljstvom zgodilo kaj takega. Da, da, dragi gospod, kar štirinajst jih je potegnil za seboj. Ječarska služba težka služba!« »Nekega Ivana Hljestakova so pred nekaj tedni v Moskvi zaprli«, je poročal Dodd. »Česa ne poveste?! Da so ga zopet dobili v svojo pest? O naša pravična stvar zmaguje. — In pošljejo ga znova sem? Le počakaj, tiček! Jaz ti že pokažem. To ga bom mrcvaril! Dušo mu iztisnem iz telesa!« Ravnatelju je od veselja in v pričakovanju novih užitkov žarel obraz. »Pa se vendar ne boste posluževali knute?« je vprašal Dodd, ki so ga ravnateljeve grožnje neprijetno dirnile. V skrbeh se je ozrl na dvorišče kaznilnice, ki je bilo obzidano z dolgočasnim visokim zidom. Za zidom se je modrilo sinje morje. »O ne! Tega pa ne! V mojem okraju ne pretepamo kaznjencev. To je barbarsko. Reakcionarno. Povsem drugo metodo imam. Imenitno, moderno, vam rečem. Lastni izum! Nikoli ne izgreši cilja. Uporabil sem jo že dvakrat z izvrstnim uspehom.« »Rad bi spoznal to vašo imenitno metodo«, je odvrnil Dodd hladno. »To se lahko zgodi«, je odgovoril ponosno ravnatelj in ponudil Doddu vodke. »Hvaležni mi boste. Lahko uporabljate to metodo tudi v ameriških kaznilnicah«. »Pa sem resnično radoveden.« »Bodite moj gost! Prvi transport mi je že javljen. Morda je ta lopov tudi med njimi. Takoj si ga izberem, da vam pokažem na njem svoj izum ... Niti iskrice nasilja ni na njem. Ali jamčim vam, da se naš mož najkasneje tretji dan zaleti z glavo v zid in si sam konča grešno življenje. Tudi prva( dva sta storila tako.« Dodd se je zahvalil ravnatelju za prijaznost in je obetal, da pride, kadar dospe novi transport kaznjencev. Vrnil se je v pristanišče Dui k Polly, ki ga je pričakovala polna skrbi. Humoristično jej je naslikal ravnatelja prisilnega rudnika, starega domišljavca in silno omejenega bivšega oficirja. Najbolj je zanimala Polly vest, da je javljen nov transport kaznjencev. »Morava ga takoj osvoboditi!« je vzkliknila; »že na potu v rudnik«. »Popolnoma nemogoče!« je odvrnil Dodd. »Kako morete osvoboditi jetnika proti njegovi volji? Tudi ne smete pozabiti, da ga smat^jo za ubežnika, ki ga posebno strogo pazijo. Prav nič me ne veseli, da bi vtaknili še mene v rudnik. Do japon- ske meje je cela dva dni, in na meji kar mrgoli kozakov. Dokler se ne dogovorite z mr. Jackom, ne moreva prav ničesar ukreniti.« »Torej čakati, zopet čakati!« je vzkliknila Polly nekoliko malodušna. Da se raztrese, je pred-' lagal Dodd izprehod po pristanišču. Bil je jasen popoldanski dan. Solnce je grelo že precej toplo. Nepregledna modrozelena morska gladina je izginjala v megleno vsemirje na zapa-du. Nad lahko pljuskajočimi vali so krožili na prožnih krilih galebi. Narava se je vzbujala k novemu življenju. Roko v roki sta stopala Polly in Dodd po peščenem obrežju, saj sta bila zopet zaveznika. V Doddovem srcu pa se je začela buditi stara ljubezen. Njegov položaj je bil čimdalje težji, čimdalje bolj zamotan . . . Položaj Jacka Bella pa je bil povsem enostaven. Sedaj je bil Ivan Ivanovič Hljestakov. Ko so ga v Moskvi zaprli, so ga še s tridesetimi drugimi težkimi zločinci pošiljali iz zapora v zapor. Tako so polagoma prešli vso Rusijo in Sibirijo ter se počasi bližali Sahalinu. Težko je bilo življenje teh kaznjencev. Po ječah, po vlakih, povsod je bilo vse prenapolnjeno, zato je bil zrak neznosen in hrana slaba. Že po poti so dobili kaznjenci močne verige na noge in roke. To je bila stara navada v katorgah. Brez okov bi bili jetniki utekli ali se pozneje razpršili kakor čreda ovac, kadar jih izpustiš iz hleva. Da je bila varnost večja, so vkovali po pet kaz-> njencev na eno veliko verigo. Jacka Bella so pritrdili v sredo tretje verige. Hitro se je sprijateljil z mešano družbo svoje verige. Njegov desni tovariš je bil mlad uradnik iz Odese, ki je poneveril velike vsote državnega denarja. Obsodili so ga na pet let prisilnega dela. Njegov šef, ki je poneveril trikrat toliko, pa je avanziral. »Plače so premajhne, draginja pa neznosna. Vsak ruski uradnik si pomaga na ta način«, je dejal popolnoma ravnodušno jetnik. »Ako bi hoteli vse uradnike kaznovati, bi morali skoraj vsi v, Sibirijo. Zato izganjajo le podrejence.« Njegov levi sosed je bil star kmet sive brade iz pernske gubernije. »Svojega očeta sem ubil«, je odgovoril na vprašanje Jacka Bella tako brezbrižno, kakor da govori o vremenu. »Odlična družba to!« si je dejal Bell in se od-< maknil od kmeta, da je zarožljala veriga. »Bolan je bil neozdravljivo«, je nadaljeval mož. »Devetdeset let je bil že star in strašno je trpel. Deset let ga je mučila bolezen. Prihajalo je vedno huje in huje. Pa mi je dejal: »Vazilij, vzemi sekiro in ubij me!« — In ker ukazuje Bog, da treba očeta ubogati, sem vzel sekiro in sem storil, kakor mi je oče velel . . . Sodniki pa niso hoteli verjeti, da sem bil samo poslušen sin. Menili so, da vedo oni bolje. Rekli so, da sem ga umoril za-, radf dedščine. Saj ne vedo ničesar o Bogu in nje* govih zapovedih.« Jack Bell se je zopet primaknil h kmetiškei mu tovarišu. Doslednost tega preprostega srca mu je imponirala. , ' (Dalje prihodnjič.'/ Mannlskfurist | Dr. Vilko Narin | —— ~ '' ' Kavarna Evropa j dober prodajalec In aranžer izložb se sprejme Prednost imajo izvežbani tudi v modni stroki. Dopis* n« postni pridal 63, Maribor | zopet redno ordlnfra J 1 Maribor, Razlagova ul. 15 § Atrakcija spremenjalnega umetnika Leopoldi, | polna smeha in zabave. — V nedeljo pri slabem vremenu popoldanski KONCERT | s polnim programom. Prva dalmatinska v Mariboru, Mesarska ulica 5 PJ toči garantirano pristno in preizkušano črno in belo dalmatinsko vino z otoka Visa 14°|0 Mallig stopinj alkohola. Dnevno se pečejo vsakovrstne morske ribe po brezkonkurenčni nizki ceni. Vsak petek se prodajajo sveže morske ribe. Istofam dobite dalmatinsko oljčno olje. Pokusite, da ste prepričani. Se priporočam I. Povodnik. Peščeno kopališče BSstrica ob Pra¥i V pondeljak, dni 15. avgusta, (na praznik) VELIKA OBALNA VESELICA s koncertom In plasom ter raznimi drugimi zabavami kakor drča itd. Začetek ob 14. uri, vstopnina Din 5-—. Otroci pod nadzorstvom starišev vstopnine prosti. ODPRI Ali prideš na kavo ? Za izdane reklamne bankovce plača moja blagajna vsakemu prinositelju takega reklamnega bankovca pri nakupu za 100 Din v gotovini 10 dinarjev. VELETRGOVINA TRGOVSKI DOM MARIBOR :: LASTNIK IVAM PREGRAD 1 1 PRIHODNJA REKLAMA BO ZOPET SENZACIJONELNA ! ! Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa in kisa za kumarce dobite po ugodnih cenah v trgovini Galanterijo, drobnerijo, parfumerijo, vrvarske izdelke, pleteno pohištvo itd. na drobno in debelo priporoča Svinčeni rudnik v Mežici sprejme za vodstvo delavnic za popravilo jamskih strojev paznika Postrežba točna. — Za obilen obisk se priporoča Jakob Perhavec tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov 423 ki se more izkazati s prakso v podobnih delavnicah. Nadalje za elektro-delavnico pri topilnici 675 elektro-monterja DRAGO ROSINA MARIBOR VETRINJSKA ULICA 26 ki mora imeti prakso na visoki napetosti, v popravilu motorjev iti transformatorjev. Nastop čimpreje, stanovanja razpoložljiva. Ponudbe s popisom dosedanje prakse, plačilnimi zahtevami in navedbo števila družinskih čianov nazgomji naslov Kavama Pa Najfinejšt sladoled, pivo it sodčka, dnevno koncert. — Jutri nede/ja popoldanski in 698 večerni koncert. IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIllllllllllllllllllllllllllllHllllIlTlIllIlIllIllllllINllllllllllllllllllllllMllllllllllllill sprejema vse vrste popravila brez izjeme ter izdeluje čevlje in pletene sandale po meri. Postrežba točna! 696 Cene nizke! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiini Hodna trgovina Antoni Pai, Maribor Slovenska ulica št. 4 * Potrebščine Prazne KONRRD miHELIC za krojače m šivilje. Nogavice, rokavice, •rajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. Strogo solidne cenel kupuje Drago Rosina Vetrinjska ulica 26 krojaški atelje za ciuil in uojaštu-u (Daribaru, "Jurčičeva Ulica št. 9 se cenj. občinstuu najtopleje priporoča V manufakturni stroki popolnoma verziran prodajalec in aranžer se sprejme proti primerni plači pri tvrdki I- Preac, Maribor, Glavni trg štev V poštev pride samo starejša in res prvovrstna moč NaJfineiSe tajno maslo Iz sladke pastellzirane smetane od Prve prekmurske mlekarne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič Aleksandrova cesta 31. 370 ^a iri potem* predstavnik izdaiatelja In urednik: Fran B rožo vTčTMariboru. TisksTMariborska tiskarn7lXpwSt^ni Stanko Ds t e 1 a v Maribora Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani SIran W Mariborski VEČER’NIK lufra. V Mar!Wr& efne K VTIf.