Si že obnovil naročnino Novega Matajurja? novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Stampe in spedizione abbonamento postale. Comma 27, art. 2, legge 549/95. Filiale di Trieste St. 13 (854) • Čedad, četrtek, 3. aprila 1997 27. aprila puojde na volišča okuole 9 milijonov judi Volitve za obnovit kamunske uprave Devet milijonu Italijanov bo šlo v nediejo 27. aprila na volitve za obnovit nekatere kamunske an pokrajinske uprave. Med njimi so, kar se nas od blizu tiče, ka-muni Dreka, Tavorjana an Čenta. Če pogledamo buj na šaroko an vzamemo v poštev sloviensko manjšino, imajo za nas pomien tudi občinske volitve v Trstu an pokrajinske v Gorici, saj ni vsedno, če so administra- Cividale Fiorì in mostra Venerdì 4 aprile alle ore 19 si terrà presso il Centro civico in Borgo di Ponte a Cividale l’inaugurazione della mostra “Fiori - Rože - Flores”. Elsa Biasizzo, Enrica De Pauli, Paola della Vecchia e Rose-marie Scheidig espongono composizioni floreali sottovetro, composizioni di fiori secchi e decorazioni floreali su tela, legno e vetro. Alla vernice della mostra interverranno il presidente del Dopolavoro ferroviario di Udine e del circolo di cultura Ivan Trinko di Cividale che hanno promosso l’interessante i-niziativa. Seguirà l’esibizione di un gruppo di allievi della Scuola di musica di S. Pietro al Natisone. La mostra rimarrà a-perta al pubblico (10.00-13.00; 16.30-21.00) fino al 18 aprile. torji odparti ali zaparti do Slovencev an do njih pravic. Situacija je kar se tiče list an kandidatov zlo drugačna od kamuna do kamuna: ponekod kot v Centi an v Tar-stu so se politične sile takuo razdrobile, de bojo voliuci zbieral med številnimi kandidati - v Trstu jih je 11 za šindaka; drugod pa sta se pojavile samuo dvie liste, kot v Dreki an v Tavorjani. Tu an tam bosta mierle svojo “muoč” dvie sredinske liste, ku de ne bi doživiel v zadnjih lietih velikih sprememb, ku de ne bi videli nastajati bipolarnega sistema an rasti levosredinskega an desnega pola. Ries pa je, donas ku včera, de na lokalni ravni buj ku gledat na farbe se zbierajo ljudje. Logično an pru je, de vsak ko gre na volitve gleda na kvaliteto programov an ljudi na listah, de med njimi zbiera tiste, ki jim narbuj zaupa, zak misli, de bojo pametno an modro admini-stral. 2e sada pa vemo, de bojo rezultate telih volitev podrobno gledal tudi v Rimu an jih je jemal ku signal italijanskih daržavljanov do Prodijeve vlade. An že sada lahko dijemo, de bo kritičen an tud negativen: zak obe-dnemu nie ušeč stiskat pas, zak vsak misli, de bi ga mu-oru stisnit priet kajšan drug, magar njega sosed. An še narbuj bojo kritični an bojo uekal pru tisti, ki so lieta nazaj lepuo an bogato živiel an špindaval brez skarbiet, kduo plača an ki dost duga pušča za sabo. Tisti, ki so parpeljal italijansko ekonomijo do take mie-re šibkuosti, de smo muorli iti uon iz evrospkega monetarnega sistema, tisti, ki so bli takrat tiho, sada bodo uekal na narbuj vesok glas pruoti teli vladi, ki nas je spet notar parpejala. An bojo tiel, de nardi v an par miescu al pa tiednu, kar nie bluo nareto v desetih an vič lietih. Na vsako vižo mi muor-mo narpriet skarbiet, de ve-beremo narbuojše kamunske može, take, ki nam ne bojo obečuval nebes, pač pa bojo skarbiel za narest, kar se v naših majhinih kamu-nah realno more narest. Davanti alla chiesa di Mersino Cent’anni di fede Celebrata lunedì a Mersino alto la ricorrenza della chiesa del Sacro cuore di Gesù Un ricordo di pre Ivan Obala che con un dono permise la costruzione dell’edificio Su una pietra a base dell’edificio c’è una data: 31 marzo 1897. Sta a ricordare che cent’anni fa è stata costruita, a Mersino alto, la chiesa del Sacro cuore di Gesù. Vicino alla porta una lapide rende omaggio a colui che, più di altri, permise la costruzione della chiesa tramite una donazione, pre Ivan Obala, sacerdote nativo del luogo. E lunedì, giorno di Pa-squetta, è stata festa, a Mersino, per questa ricorrenza. Una messa - celebrata da don Federico assistito da monsignor Dionisio - alla quale ha dato un prezioso contributo il coro di Lasiz, si è svolta in mattinata. Durante l’omelia è stata ricordata la figura di don Obala, uomo che aveva saputo superare le frontiere sentendosi a casa, oltre che nella natia Mersino, anche in Istria ed in Carinzia, dove ha vissuto ed è morto. E’ stata poi benedetta la nuova acquasantiera e, in conclusione, una breve processione attorno alla chiesa ha concluso la cerimonia religiosa. La festa di Mersino alto è continuata nella vecchia latteria del paese, dove la gente del luogo ha preparato un apprezzato rinfresco. Ha dimostrato, così, di essere ancora presente e viva, di poter dare un contributo alla vita della Benecia, alle sue tradizioni, alla sua cultura. I canti in sloveno, sentiti anche in chiesa, e le parole di monsignor Mateucig sono serviti a infondere questa speranza, che è un po’ la speranza di tutti coloro che vogliono che i paesi di montagna non muoiano. beri na strani 5 Minister za šolstvo je sprejel tudi slovenske zastopnike Berlinguer v Trstu Na pogovoru tudi predstavniki Dvojezičnega šolskega centra iz Spett a Včeraj popoldne je v Trst prišel italijanski minister za šolstvo Luigi Berlinguer, ki naj bi se na županstvu (pogojnik je obvezen, saj ko o tem pišemo nimamo dokončne potrditve o Berlingue-rjevem obisku) srečal tudi s predstavniki krajevnega šolskega sveta. Del svojega obiska pa je minister name- V nedeljo, 13. aprila ob 17. uri v centru Lemgu v Teru (Pradielis) Primorska poje Nastopali bodo: Zbor Beneške koranine iz Srednjega moški pevski zbor Triglav iz Trente mešani pevski zbor Peter Jereb iz Cerknega komorni dekliški zbor iz Ilirske Bistrice mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža Komorni zbor Iskra iz Bovca Zvczu slo\ enakih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske nil tudi naši narodnostni skupnosti, da bi se porazgo-voril o nekaterih odprtih vprašanjih, ki so vezana na naše šolstvo. Na srečanje so bili povabljeni predstavniki Sindikata slovenske šole, Glasbene matice in špetrskega dvojezičnega središča. Srečanje očitno gre v smer konkretizacije nekaterih točk, ki jih je podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino napovedal predstavnikom Skupnega zastopstva na zadnjem obisku na tržaški prefekturi. Srečanje naših predstavnikov z ministrom Berlin-guerjem je zato dobrodošlo in upati je, da bo rodilo določene sadove. Vemo, da je zdajšnja vlada Oljke vžgala zeleno luč, kar zadeva nekatere naše zahteve, med katerimi je tudi priznanje špetr-ske dvojezične šole. Pri tem je torej pomembno, da do tega priznanja pride čimprej in da se čimprej uredijo vse birokratske in zakonske za- deve, tako da bo z novim šolskim letom center v Spe-tru odprl svoja vrata s statusom priznane šole. To bi bil velik dosežek ne le za špetrsko šolo, marveč za vso beneško narodnostno skupnost in za celo zamejstvo sploh. Rimska vlada bi s tem korakom enkrat za zmeraj prekinila teorizacijo o drugorazrednih Slovencih, ki živijo v dolinah videmske pokrajine. Je vkjučena v evrospki program Phare Dieia na desti Volče - Solarje Od nje se guori že an par liet, zda pa pari de v kratkem začne ratavat realnost. Mislimo na ciesto od Volč (ali Uč, kakor ji pravimo po domače) do menjnega bloka na Sola-rjeh, v dreškem kamunu. Lietos maja začnejo ra-potat motorji rusp an drugih strojev an do konca lieta bi muorli ciesto na-pravt. Do sredine druzega lieta bi miela bit tudi asfaltana. Za realizacijo telega projekta ima narvič zaslug takratni tolminski župan Viktor Klanjšček, ki je dau pobudo za njo, an jo vključu v projekt sodelovanja na meji med Slovenijo an Italijo že lieta 1994. Na žačetku je bluo vič problemu, takuo, de je bil projekt odložen za dvie lieta. Podparla pa ga je Evropska unija. beri na strani 2 Sabato 5 aprile S. Pietro al Natisone Beneška galerija, ore 19 inaugurazione della mostra di Peter Juren Clodig Trattoria “Alla posta", ore 20.30 incontro con redattori, poeti e scrittori della collana letteraria Beletrina nata lo scorso autunno aH’intemo della casa editrice degli studenti di Lubiana. Saranno presenti Mitja Čander, Špela Trobec, Uroš Zupan, Aleš Šteger, Matjaž Pikalo, Jani Virk, Dušan Merc e Aleš Čar. Giovedì 24 aprile S. Pietro al Natisone Beneška galerija, ore 18 lettura di poesie dall’ultimo libro di Jožek Štucin, “Ob dotiku" Associazione artisti detla Benecia - Circolo culturale Ivan Trinko četrtek, 3. aprila 1997 2 Se nerešeno vprašanje vidljivosti 3. mreže Rai Maja slovenska TV po satelitu Slovenski predstavniki iz naših dolin so v zadnjih letih večkrat opozarjali na problem, ki ga za naše ljudi predstavlja nevidljivost slovenskih televizijskih programov, tako tistega dežele-nega sedeža Rai, kakor tudi programa obeh kanalov slovenske televizije. Kar zadeva vidljivost slovenskih programov Rai, smo izvedeli, da je stvar zelo blizu in da bi se lahko z manjšimi tehničnimi operacijami uresničila upravičena zahteva naših ljudi. Kljub obljubam in napovedim, dovolite nam, da ostajamo rahlo skeptični, saj smo že navajeni takšnim besedam, katerim niso sledila dejanja. Resnici na ljubo ne vemo, kjer se zatika in zakaj v naših dolinah, v Reziji in Kanalski dolini ni mogoče slediti slovenskemu dnevniku oziroma ostalim programom, ki jih ponuja slovenski program deželnega sedeža Rai. Če gre res le za malenkostne težave, potem je čas, da se jih odpravi in da tudi v Benečiji imamo možnost gledati slovenski program. Podobno velja za (ne)vi- dljivost programov Slovenske televizije. Pred nekaj meseci smo v telefonskem pogovoru z odgovornim za oddajnike in frekvence pri RTV Slovenije izvedeli, da že potekajo določena dela, ki bi nam omogočila vidnost televizijskih programov. Ne yemo, kakšno je zdajšnje stanje in kako daleč so s postavitvijo oddajnikov ob meji. S tem v zvezi smo te dni brali veselo novico glede vidljivosti slovenskih programov, tako da bo lahko tudi našim krajem omogočeno, da bodo vidni slovenski televizijski programi. Na vodstvu radiotelevizije iz Ljubljane tečejo na- mreč priprave, da bi celoten televizijski program (prvi in drugi kanal) oddajali preko satelita. Če se bo slovenska vlada odločila za ta projekt, ki je vezan na določene stroške, bodo preko satelita začeli lahko oddajati že pred prvim majem letos. To se pravi, da bi tudi v Benečiji, seveda, kdor se bo opremil s satelitsko parabolo, lahko gledali celoten spored prvega in drugega programa ljubljanske televizije. Gre vsekakor za polovično rešitev, saj si je težko predstavljati, da bodo v vsaki družini kupili satelitski sprejemni sistem, ki sicer predstavlja bodočnost televizijske stvarnosti. Una scossa di terremoto con epicentro Prepotto Una scossa di terremoto di intensità 2,9 della scala Richter è stata avvertita martedì mattina, alle 7 e 35, dal Centro di ricerche sismologico di Udine. L’epicentro è stato localizzato nel comune di Prepotto, ad una profondità di circa 17 chilometri. Si tratta, hanno spiegato gli esperti, di una scossa che rientra nella normale attività sismologica. La scossa è stata avvertita, pure se in modo meno intenso, anche nelle Valli del Natisone e nel Cividalese. Začetek diel cieste od Volč do Sola Viktor Klanjšček s prve strani Evropska unija je za ciesto Volče - Solarje, v kontekstu pomoči Phare dala 705 tisoč ECU, kar pride reč dvie tretjine vsega potriebnega denarja. Ostalih 235 tisoč ECU jih je doložla pa slovienska država. Ko bo ciesta nareta bo vključena med lokalne cieste an za njo bo skarbela tolminska občina. Počaso naj bi jo vključili v sistem ciest, ki bodo po grebenu obmejnega hribovja povezovale Kobarid, Livške ravne, Volče, Kanal in Vrhovlje v Brdih. Tako. Strah pred “invazijo” Albancev je terjal prve žrtve. Neizbežno, od trenutka, ko se je vlada odločila za patruljiranje jadranskega morja in nasilno zavračanje beguncev. Nič ni bilo nepredvidljivega od trenutka, ko je policist pokaral prostovoljca, ker je premraženega mokrega otroka pokril z deko: “Ne poznaš ukazov. Tega ne smemo več delati. Naj vedo, kaj tvegajo. Naj se vidi po televiziji, da jih ne sprejemamo odprtih rok.” Sedaj tistih 89 utopljenih mater, otrok in starcev iz mrzle globine nemo obtožuje iz zalitih ust. Ubili so jih zaradi “državnih ko- risti”, medtem ko se pripravlja kamuflirana invazija domovine orlov. Boli me, da je cinični zločin zakrivila vlada Oljke, ki je v posnemanju “odločne” desnice slednjo prekosila in ji celo dala možnost, da se sklicuje na zatajena človeška čustva solidarnosti. Ali nas zgodovina ni nič naučila? Kako je mogoče, da je nekaj tisoč albanskih beguncev spravilo na kolena bogato in razvito državo, kot je Italija? In vendar. Bilo je po 8. septembru 1943. Fašistična Italija, ki si je prisvojila Albanijo, je kapitulirala. Na Balkanu so zagospoda- rili Nemci. Bivše zaveznike so lovili in pobijali, če se jim niso takoj pridružili. Na Krgu je bil pravi masaker. V Albaniji je bilo stoti-soč italijanskih vojakov. Zbežali so v hribe, kjer so jim albanski kmetje dali obleke in hrano. Mnogi so prezimili v albanskih domovih. Več tisoč se jih je pridružilo albanskim partizanom. Njihova brigada “Gramsci” je sodelovala pri osvobajanju Tirane. Bili so drugi časi. V kmečkem okolju je solidarnost nekaj prirodnega, samoumevnega. V današnji potrošniški družbi s triumfom liberalnih teorij je človeški egoizem gonilna sila, strah pred drugačnimi pa le odraz strahu pred preteklo revščino. Res. Bili smo revni, a bogatejši na čustvih. Včasih je srčna kultura pomembnejša od hladne raču-nice borznih indeksov. Costituzione italiana: conferenza “La Costituzione italiana: principi da conservare, regole da modificare” è il titolo della conferenza dibattito che avrà luogo a Udine, presso il Castello - salone del Parlamento, sabato 5 a-prile, alle ore 17. Relatore sarà Nicola Colaianni, consigliere della Corte suprema di Cassazione e docente di diritto pubblico alla facoltà di giurisprudenza dell’Università di Bari. Colaianni è inoltre membro del Direttivo del Coordinamento nazionale dei comitati per la Costituzione. La conferenza è stata organizzata dal Comitato per la difesa della costituzione “Udine” con il patrocinio del comune di Udine. O bencinu • • na meji Neevrospko obnašanje, trdijo nekateri S prvim aprilom (ne gre za šalo) bomo v naši deželi lahko kupovali bencin po znižani ceni in sicer tako, da bo konkurenčen ceni bencina, ki velja v Sloveniji. Te dni bencin po znižani ceni lahko kupujejo le tisti avtomobilisti iz pordenon-ske in videmske pokrajine, ki stanujejo daleč od državne meje, v naslednjih tednih pa bodo magnetne kartice razdelili tudi vsem ostalim avtomobilistom iz naše dežele. Kot znano bodo avtomobilisti iz tržaške, goriške in obmejnega območja videmske pokrajine odslej plačevali za liter super bencina 1.200 lir (v Sloveniji super velja 1.132 lir, v lta-liji pa za liter superja je treba odšteti nekaj več kot 1.900 lir). Ob tem velja povedati, da avtomobilisti z obmejnega pasu imajo dodatno prednost pri nakupu bencina in sicer bone (850 oz. 520 litrov letno) proste cone, s katerimi liter super bencina stane 820 lir. Dežela, ki dobi dobršen del davkov od prodanega bencina, se je odločila za takšen korak zaradi vse večjega števila avtomobilistov, ki so svoje rezervoarje polnili pri črpalkah v sosednji Sloveniji. Računajo, da je količina prodanega bencina letno znašla 120/140 milijonov litrov. Kaj pa ta novost pomeni za bencinske družbe iz Slovenije. Iz določenih izračunov smo izvedeli, da je na črpalkah novogoriškega območja skoraj polovico prodanega bencina šlo za italijanske avtomobiliste, manjše kolišine so zabeležili v Zgornjem Posočju oziroma na Koprskem. V celotni prodaji Petrola to pomeni, da brez avtomobilistov iz naše dežele bodo prodali skoraj za desetino manj, kar predstavlja hud manko tudi za državni proračun, ki od prodanega bencina investira predvsem v izgradnjo cest in avtocest. Ne vemo, kakšne in če bo sploh prišlo do kakšne “protivrednostne” reakcije s strani Slovenije. Svoj čas smo zapisali, da bi verjetno pri nas vzganjali krik in vik, ko bi denimo Slovenija ustvarila kakšno prednostno ceno za konfekcijo ali prehrano in s tem preprečila, da bi na tisočev slovenskih državljanov vsak dan prečkalo mejo in polnilo posebno goriške in tržaške trgovine. Na krajevnem dvotedni-ku smo brali, da ti ukrepi predstavljajo “neevropsko obnašanje”. Težko je danes ugotavljati, kaj je evropsko in kaj ni. Vemo pa, da takšne pobude ne gredo v smer utrjevanja prijateljstva in sodelovanja ob meji. Vsaka ovira v prostem premikanju, tudi blagovnem, ko se Slovenija pripravlja na polnopravno članstvo v Evropsko unijo, je lahko razlog za različna tolmačenja in ugotovitve. Sicer bo čas pokazal, če se bo pobuda Dežele resnično obrestovala in če se bo tudi s finančnega vidika izplačala. Vprašanje, ki si ga ob tem zastavljamo, je bolj kompleksno in zadeva “kulturo” obmejnega sodelovanja, ki bi morala prevladati v nas vseh, če želimo, da bo ta prostor postal res izziv za vse nas in nekakšen laboratorij sožitja in prijateljstva, kot si ob vsakem koraku polnimo usta. Tega ne bomo dosegli tako, da bomo ustvarjali pogoje za parcialne interese in da bomo pretok ljudi in dobrin zaustavljali z blokadami ali z drugačnimi podobnimi sredstvi. Lahko boste odvrnili, da v tržnem gospodarstvu odigrava konkurenca prednostno vlogo. Res. je, toda do določene mere. Pomembne so tudi druge vrednote, če v gospodarstvu lahko sploh govorimo o vrednotah. Ob pisanju teh vrstic nam boste lahko odvrnili: kaj nam je treba takšno razmišljanje? Poskrbimo raje, da čim-prej dobimo magnetno kartico in veselo zapeljimo k sosednji črpalki, kjer bonm liter bencina plačali po nižji ceni. O “kulturi” obmejnega prostora pa kdaj drugič. (r.p.) Maribor la città con più disoccupati fV3 cambia strategia La direzione della tv commerciale TV3, molto vicina al partito democristiano ed alla stessa Chiesa slovena, tenta di sanare il bilancio in rosso cambiando il direttore e la strategia. Alla testa della programmazione è stato nominato Leopold Oblak che ha annunciato radicali cambiamenti dei programmi arricchiti con serials americani. L’altra verità L’uscita di alcuni libri sulla guerra slovena per la secessione dalla Jugoslavia ha provocato un gran polve- rone ed ha fatto intervenire anche il presidente del parlamento sloveno Janez Podobnik che si è schierato contro gli autori dei libri. Si tratta della trilogia “La guerra e l’amore” dell’autrice Marija Vogrič e del libro di Jurij Zalokar “La sindrome del Titanic”. Alla presentazione di quest’ultimo libro erano presenti anche tre generali dell’esercito popolare jugoslavo. Con ogni probabilità la polemica libraria avrà un suo seguito anche a livello politico. Pasqua familiare La Pasqua è soprattutto una festa familiare e “per importanza” è seconda solamente al Natale. A sostenerlo sono gli sloveni che in questo modo hanno per il 50 per cento risposto ad un sondaggio svolto per conto del giornale domenicale "Nedelo”. Soltanto per il 19 per cento degli intervistati la Pasqua rappresenta un fatto religioso, cioè la resur- rezione di Cristo. Primato negativo Spetta alla città di Maribor il primato negativo con il maggior numero di disoccupati: 16.276. Altre città con gravi problemi di occupazione sono anche Celje, Ptuj e Kranj. A Capodistria e Nova Gorica le persone senza lavoro si aggirano attorno alle 2.300 unità. Idria torna a votare I cittadini di Idria il pros- simo giugno torneranno a votare per eleggere il nuovo sindaco. Il consiglio comunale infatti ha votato l’incompatibilità tra la carica di sindaco e deputato. Così Samo Bevk, eletto al Parlamento di Lubiana nelle file del partito liberaldemocrati-co, si trova ora a reggere l’amministrazione comunale e gli affari correnti, mentre si è già messa in moto la macchina elettorale che porterà al voto del primo giugno. Sui candidati a sindaco circolano diverse voci. Candidato per il partito democratico cristiano sloveno sarebbe l’attuale console sloveno a Trieste Tomaž Pavšič. Chi invece vorrebbe “mollare” a causa dei troppi impegni è il sindaco di Cerkno Janez Podobnik, che com’è noto è presidente del Parlamento sloveno. Ma i suoi concittadini e soprattutto i collaboratori ce l’hanno messa tutta per convincerlo a restare a fare il loro sindaco. E così sarà fino alle prossime amministrative. ima Stojan SpetiC četrtek, 3. aprila 1997 In uscita il compact-disc dedicato a Resia “Šmarnamiša” in versione Cd E’ giunto in questi giorni in valle di Resia l’atteso Cd di cui si era tanto parlato nel corso dell’anno passato. Erano infatti u-sciti, anche sulla stampa nazionale, diversi articoli con i quali si informava i lettori che, per interesse del noto cantautore statunitense John Zorn, era prossima l’uscita di un Cd dal titolo Smarnamisa. Già questo titolo attirava l’attenzione dei lettori re-siani poiché è il nome della festa principale che si svolge in valle ed ha luogo nel capoluogo, Prato di Resia, il 15 di agosto, giorno di S. Maria Assunta alla quale è dedicata l’antica Pieve. In valle di questo lavoro ne erano a conoscenza coloro che avevano collaborato e quindi anche per i diretti interessati, i resia-ni, ciò era una novità. Ma come è nato questo lavoro? Tutto è iniziato circa due anni fa su iniziativa di Tullio Angelini, dell’associazione musicale More Music di Monfalcone ed alcuni suoi collaboratori ed appassionati di questo genere musicale. In occasione di un suo concerto nella nostra regione, il cantautore Zorn, ha voluto avere notizie in merito a musiche popolari tipiche regionali. Su questa sua richiesta gli è stato fatto il nome di Resia ed illustrate le musiche di questa valle; successivamente gli è stata anche inviata una cassetta musicale. La musica deve essergli piaciuta ed ha quindi incaricato di effet- tuare un lavoro di ricerca in Val di Resia con l’obiettivo finale la realizzazione di un Cd. E qui inizia il lavoro della More Music, lavoro che si è concentrato soprattutto nel periodo delle feste paesane che in valle hanno luogo in prevalenza nei mesi di luglio ed agosto coinvolgendo il gruppo folkloristico Val Resia, il coro femminile Rože majave, ed anche singoli suonatori o coristi. L’intenzione era infatti di dare una idea generale di ciò che la valle offre sotto l’aspetto musicale, corale ed orale. Il Cd inizia con suoni della natura (le “voci” di un prato estivo) e prosegue con diverse musiche resiane interpretate da diversi suonatori, con un canto ed una favola di Di Lenardo Elena “Jelica tuw Borovicije”, nota narratrice, con canti interpretati da Cirilla Madotto Anche la narratrice Jelica tuw Borovičije su compact - dis c e da Renato Quaglia, dal coro femminile Rože Majave, da un suonatore di S. Giorgio e da un gruppo improvvisato di a-bitanti domenicali della piccola frazione di Coritis. Non manca la registrazione dal vivo dei balli effettuati durante le feste paesane. Conclude un allegro Juhuhuč, tipico grido di richiamo che usavano una volta quanto la vita quotidiana si svolgeva per gran parte fuori casa, allo stavolo, nei prati e nei boschi. Il Cd è corredato da un libretto con testi in resiano, italiano ed inglese e numerose fotografie. E’ stato realizzato in Giappone dalla nota casa discografica Avan ed avrà diffusione internazionale. Il Cd è reperibile a Udine presso l’Angolo della Musica o in valle presso la sede della ZSKD (Unione circoli culturali sloveni). L.N. La nuova generazione di scrittori sloveni Un incontro letterario sabato sera a Clodig In un edificio della Beethovnova ulica, a Lubiana, nei primi giorni di novembre si stava lavorando alacremente all’impaginazione di un libro di poesie. Si trattava della prima pubblicazione di una nuova collana letteraria. L’autore, Matjaž Pikalo, di professione fa l’artista, nel senso che scrive poesie, le pubblica, le canta e le suona assieme a due suoi amici. Di questo, più o meno, vive. Può sembrare poco, ma non lo è. (Per i pochi fortunati che l’hanno visto l’estate scorsa a Topolò, era il cantante del gruppo Autodafé). La collana letteraria si chiama “Beletrina” ed è stata ideata all’interno della SOU, l’organizzazione degli studenti universitari di Lubiana. Vi lavorano alcuni studenti, il cui leader riconosciuto è Mitja Čander, tra l’altro redattore culturale della rivista letteraria “Dialogi” di Maribor. Gli studenti di Lubiana hanno a propria disposizione, oltre alla casa editrice e,al mensile, anche u-no spazio per mostre ed una discoteca, dove organizzano concerti. L’attività studentesca - alla quale soprintende un vero e proprio governo formato da studenti - è sostenuta (anche economicamente) dai Ministeri per la cultura e per l’istruzione sloveni. Una decina di giovani poeti e scrittori sloveni, che gravitano attorno alla collana, assieme al redattore ed alla grafica, saranno ospiti sabato sera, a Clodig, del circolo culturale “Ivan Trinko”. Si tratta di una serata che consisterà in un incontro conviviale, attorno ad u-na tavola imbandita dalla signora Maria, della trattoria “Alla Posta”, con pietanze tipiche della Be-necia. Durante la serata i giovani letterati sloveni presenteranno alcuni propri lavori ed allo stesso tempo potranno conoscere la nostra realtà. E’ ancora possibile prenotare, o richiedere altre informazioni, telefonando ai numero 725000 oppure al 731386. Alè pisajta za Senjam Kulturno društvo ReCan z Lies je začelo že parpravjat lietošnji Senjam beneške piesmi. Društvo želi sporočiti vsem starim an novim parjateljam, vsem tistim, ki bi radi sodelovali, de imajo cajt do 30. aprila za predstaviti svoje piesmi. Senjam bo tudi lietos julija an puode napri po že stari navadi tri dni: 25., 26. an 27. julija. Natečaj je an lietos kot v vseh petand-vajst liet do sada nimar glih: - vsi morejo pošjat svoje diela, samuo ne smiejo bit profesionisti; - piesmi an muzika muorajo biti originalni, novi; - piesmi muorajo biti po sloviensko, po našem; - društvo Rečan vebere piesmi za Senjam po svoji želji an okusu; - piesmi ostanejo društvu, ki jih bo lahko nucu za senjam an za druge parlož- nosti; - piesmi muorajo prit na sedež kulturnega društva Rečan - Liesa 33040 Garmak (UD), ne buj pozno ku do 30. aprila. Se eno stvar je trieba poviedat an pojasnit. Organizatorji so veseli vsakega pieu-ca an ustvarjalca piesmi, ki pride blizu. Veseli pa jih še posebno, če na teli lieški i-niciativi sodelujejo Slovenci tudi iz drugih dolin v naši pokrajini. V telih zadnjih lietih parhaja skupina mladih iz Terske doline, pruzapru iz Barda, an nam parnaša dosti dobre volje. Se pred njo so hodili iz Tipane z njih posebnim dialektom, an še pred njim pa iz Rezije. Samuo do Kanalske doline ni Senjam beneške piesmi v vseh telih lietih še paršu. Bluo bi pru lepuo, če bi tuole lietos ra-talo an če bi pieli - an mi poslušali - piesmi v vsieh slovienskih dialektov iz Furlanije. Voci di una chiusura dell’istituto alberghiero di S. Pietro Anche l’Irfop a rischio Il mantenimento della struttura chiesto dal consiglio comunale Knjiga Neve Lukež V soboto 5. aprila ob 18. uri bo v Tržaški knjigami v Trstu predstavitev knjige Neve Lukež “Delčki našega vsakdana” s podnaslovom Spomini zamejske novinarke. Predstavitev sta priredili Zveza slovenskih kulturnih društev in literarna revija Fontana iz Kopra. Na njej bodo spregovorili Damjana Ota, Milica Kravos in Danilo Japelj. Program pa bo popestril nastop Tržaškega okteta. Kot dolgoletna novinarka-reporterka se je Neva Lukež odločila, da v knjižni obliki objavi najzanimivejše prebliske iz svojega z dogodki bogatega in pestrega življenja. Vedno z magnetofonom preko ramen je obiskovala vse naše kraje tudi v Beneški Sloeveniji in o nas seznanjala širši slovenski prostor. Prejela je vrsto odliklovanj in priznanj, med njimi tudi Tomšičevo nagrado. Non bastassero i problemi che sembrano profilarsi con il possibile accorpamento della scuola media di S. Leonardo a quella di S. Pietro e con la - anche questa paventata - chiusura della scuola elementare di Sa-vogna (di questo si parlerà in un incontro che il Distretto scolastico ha organizzato per venerdì 4 aprile, alle 18, nella sala consiliare sanpie-trina), ora all’orizzonte appare un altro pericolo, quello della chiusura dell’Irfop di S. Pietro. Non c’è nulla di ufficiale, ma molti segnali raccolti dagli amministratori locali danno per probabile un provvedimento in questo senso della Regione, in particolare dell’assessore regionale alla formazione Ludovico Sonego. Nel corso del consiglio comunale di S. Pietro svol- tosi la scorsa settimana si è affrontato il problema approvando un ordine del giorno in cui, oltre a rigettate le prospettive di chiusura delle scuole di S. Leonardo e Savogna, si chiede il mantenimento dell’lrfop. La struttura dell’Istituto regionale per la formazione professionale, il “college” costruito dopo il terremoto grazie a fondi donati dagli Usa, è proprietà del Comune che, spiega il sindaco Giuseppe Marinig, l’ha concessa in comodato alla Regione con un contratto che scadrà nel 1999. Il Comune chiederà alla Regione, quindi, che il contratto venga rispettato. Grazie alla convenzione cinque dipendenti comunali sono impiegati presso l’irfop, stipendiati dalla Regione. Nella struttura alberghiera trovano posto una sessantina di studenti (dal lunedì al venerdì) tra aspiranti cuochi e camerieri. Quali i motivi della volontà, da parte della Regione, di sopprimerla? Anche qui, come per le scuole statali, si parla di razionalizzazione e riorganizzazione dei plessi. Sembra che l’Irfop di S. Pietro costi troppo (“Ma l’unica spesa è quella che riguarda il personale...” sbotta Marinig) e che la sua posizione sia, sempre per la Regione, decentrata. Proprio per questo, secondo l’amministrazione comunale di S. Pietro, è una struttura ideale, perché tranquilla e pacifica. Il Comune ha chiesto un incontro con l’assessore regionale Sonego dal quale si dovrebbero avere maggiori informazioni sul futuro della scuola alberghiera di S. Pietro, (m.o.) La cooperati del Primorski Sono quattro i centri della provincia di Udine riove è possibile aderire alla cooperativa Primorski dnevnik che è stata costituita al fine di garantire la sopravvivenza del quotidiano in lingua slovena del Friuli-Venezia Giulia. Presso la redazione del nostro settimanale Novi Matajur, la redazione del Doni, il circolo culturale Ivan Trinko e l’Unione regionale economica slovena (SDGZ) a Cividale e presso il Centro scolastico bilingue di San Pietro al Natisone potete avere tutte le informazioni necessarie, compresi statuto e regolamento della cooperativa, nonché le schede di adesione. L’iniziativa, com’è noto, è stata promossa dalla rappresentanza unitaria della minoranza slovena e dunque gode di tutto l’appoggio politico possibile. E tuttavia molto importante che ci sia anche il sostegno più ampio possibile della comunità slovena che oltretutto in questo modo diventa essa stessa proprietaria del quotidiano. Per questa ragione rinnoviamo l’appello agli o-peratori culturali sloveni, a tutti i nostri lettori ad a-derire alla cooperativa Primorski dnevnik. Ricordiamo che può a-derirvi chiunque sia maggiorenne, concordi con lo statuto ed il regolamento dopo aver compilato la scheda ed aver versato la quota associativa di 50.000 lire. Aktualno Due liste si contenderanno il Comune di Drenchia Žufferli-Namor, ecco i candidati Contro Borgnolo c’è un esordiente Torneano, sfida tra indipendenti e centro-sinistra MUNICIPIO La sede municipale di Drenchia. Assieme a lui in sostanza sono stati confermati tutti gli amministratori uscenti, assieme a qualche nome nuovo. Della lista del Ppi fanno dunque parte Ugo Bucovaz, 38 anni, Franco Cicigoi, 61 anni, Claudio Crainich, 26 anni, Tarcisio Donati, 52 anni, Dario Drescig, 59 anni, Stefano Gasparin, 38 anni, Valter Pinton, 45 anni, Marino Simonelig, 35 anni, Roberto Tomasetig, 38 anni, Romeo Trinco, 74 anni e Giovanna Trusgnach, 28 anni. A contendere la poltrona di sindaco a Zufferli sarà Maurizio Namor, che abita a Cividale ed è insegnante presso l’Istituto tecnico a-grario ducale. Il candidato sindaco era stato il predecessore di Zufferli ed ora prova a succedergli, assieme ad un gruppo di persone affiatato - ci sono alcuni ex amministratori - che comprende anche dei giovani. La lista è formata da Fabrizio Bergnach, 38 anni, Diego Cicigoi, 29 anni, Emanuela Cicigoi, 33 anni, Lucia Cicigoi, 56 anni, Gianni Crainich, 36 an- ni, Gianni Iurman, 46 anni, Maurizio Iurman, 33 anni, Remo Prapotnich, 57 anni, Clara Rucchin, 30 anni, Giuseppe Semenzato, 38 anni, Ettore Tomasetig, 31 anni, Ugo Tomasetig, 44 anni. Facile prevedere una campagna elettorale dai tono poco accesi - anche perché si svolge in un comune che conta all’anagrafe poco più di 200 abitanti - ma comunque importante per capire gli umori di una zona tra le più disagiate dell’intera regione. Se Zufferli punta ad una conferma del lavoro svolto, con alcuni punti fermi come la costruzione del rifugio Solarje, che dovrebbe essere ultimato tra alcuni mesi, il programma di Namor risulta molto più impegnato nel campo del sociale, con grande attenzione ai problemi degli anziani. COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI Produzione Materassi di ogni Misura: • ORTOPEDICI • ANALLERGICI • LATTICE • LATTICE-COCCO Servizio Riutilizzazione della Lana del Cliente Consegna a Domicilio Ritiro dell’Usato Manjšina in vedna kot partnerja za Evropo Tema 42. kongresa Fuensa od 7. do 11. maja na Koroškem Kakšna bo vloga manjšinskih narodnostnih skupnosti v novi Evropi? Kako bodo obravnavana manjšinska vprašanja v Evropi, ki je vse bolj zainteresirana za skupno valuto in jo vodi predvsem gospodarska logika? Na ta vprašanja bodo skušali najti odgovore na 42. kongresu Federalistične u-nije evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS), ki ga bodo organizirali od 7. do 11. maja v Porečah ob Vrbskem jezeru (Koroška) in ki bo potekal pod geslom "Manjšina in veCina - partnerja za Evropo”. V ospredju mednarodnega kongresa, katerega se bodo udeležili zastopniki nad sto evropskih manjšin, bo vloga manjšin v bodoči Evropi ter vprašanje njihove politične prisotnosti in partecipacije v regionalnih. deželnih, nacionalnih in mednarodnih telesih. Kot je sam predsednik FUENS-a Ro-medi Arquint povedal ob predstavitvi kongresa, na njem želijo izpostaviti to v-prasanje in doseCi mednarodno priznano ureditev manjšinskih pravic v Evropi. Po njegovem mnenju sta namreč okvirna Konvencija Sveta Evrope o zaSCiti narodnostnih skupnosti in sama Listina regionalnih in manjšinskih jezikov le prvi korak v pravilno smer, še zdaleč pa ni tisto, kar si FUENS in z njo velika večina manjšin predstavljajo kot učinkovito sredstvo za zaščito etničnih in jezikovnih manjšin v Evropi. S tem v zvezi je FUENS izdelala konkreten predlog za v-seevropsko manjšinsko pravo, ki bi moralo postati "magna carta” Evrope v odnosu do svojih manjšinskih skupnosti. Zaradi važnosti posveta, je prav, da se ga udeležijo tudi predstavniki iz našega zamejstva. S. Pietro, via libera al canile 11 consiglio comunale di S. Pietro al Natisone ha approvato la scorsa settimana - contrario Osgnach, astenuta la minoranza - il piano particolareggiato per la costruzione di un canile a Genia. Il piano, ha fatto sapere il sindaco Marinig, ha recepito tutte le osservazioni che erano state fatte a suo tempo dal consiglio a tutela della comunità di Clenia, e che riguardavano le misure antirumore, le siepi, il rispetto del verde. La vicenda in passato ha creato molti malumori nella frazione, che aveva anche protestato per la costruzione con una raccolta di firme. Sono state presentate venerdì sera, nel municipio di Drenchia, le due liste che si contenderanno, il 27 aprile, la guida dell’amministrazione comunale. Come anticipato la scorsa settimana dal Novi Matajur, a correre saranno il sindaco uscente Mario Zufferli che si candida in una lista del Partito popolare italiano, e Maurizio Namor, già a capo dell’amministrazione dal 1983 al 1988, che guida la “Lista civica”. Zufferli, architetto libero professionista con uno studio ad Udine, dove vive, è sindaco da due legislature. Già assessore della Comunità montana, ora all’interno dell’assemblea dell’ente montano siede sui banchi della minoranza. Guion, 26, impiegata, Tarcisio Cormons, 62, pensionato, Giancarlo Cudicio, 50, consulente finanziario, Pietro Graffig, 38, impiegato, Fabrizio Guion, 29, artigiano edile, Sergio Guion, 44, operaio, Luigi Leone, 51, pensionato, Roberto Montanino, 35, operaio, Dario Musoni, 45, pensionato, E-lia Pascolo, 23, impiegato. Sull’altro fronte era stata già da tempo annunciata la riconferma della candidatura della “Lista rinnovamento”, che ha guidato il Comune di Moimacco negli scorsi quattro anni. Candidato sindaco sarà il primo cittadino uscente, Luigi Borgnolo, che, spiega, ha accettato l’investitura nonostante qualche titubanza. Il municipio di Torneano. Sotto il candidato della lista “Insieme oltre il 2000” Franco Piccaro Duello a due per la poltrona di sindaco di Torrea-no. E’ una lista di centro-sinistra quella che si opporrà a Luigi Borgnolo nella corsa alla carica di sindaco di Torreano. A guidarla sarà un esordiente nel campo della vita amministrativa, Franco Piccaro. La lista si chiama “Insieme oltre il 2000” e presenta molti volti nuovi. Piccaro, nato a Cividale nel 1953, sposato, due figli, è alla sua prima esperienza amministrativa. Ha frequentato l’Istituto tecnico nautico. Dal 1973 lavora presso la Marina mercantile. Attualmente è impiegato della Tripmare di Trieste con il grado di comandante. Nella sua lista figurano personaggi che hanno già fatto parte del consiglio comunale come Giancarlo Cudicio, che quattro anni fa si era presentato in una lista civica risultando eletto e conquistando un seggio nella minoranza. Tra le persone di esperienza, due consiglieri che fecero parte del consiglio comunale dal 1988 al 1993, eletti nelle file della Democrazia cristiana, Egle Scandini e Pietro Graffig. Della lista fanno parte E-gle Scandini, 50 anni, insegnante, Paola Calcaterra, 24, studentessa, Susy “Amministrare il Comune è stato un lavoro abbastanza pesante, specialmente nei primi anni” dice. La proposta di una riconferma di Borgnolo è arrivata dal suo vice, Cristian Vida (anch’egli ricandidato), secondo cui era giusto premiare l’impegno del sindaco u-scente e continuare nell’opera iniziata quattro anni fa. Dal canto suo Borgnolo, 58 anni, separato, una figlia, gestore della discoteca “Nord-est” di Moimacco, afferma: “Sono convinto di aver operato bene, di aver dato il massimo per portare avanti il nostro programma”. Della lista uscente sono stati confermati, oltre che sindaco e vicesindaco u-scenti, tre altri consiglieri. Nella “Lista rinnovamento”, formata da indipendenti, si candidano Valis Balutto, 53 anni, operatrice scolastica, Darietto Bassetti, 34, operaio, Luigino Braida, 35, o-peraio, Federica Cudicio, 30, commessa, Tiziano Cudicio, 32, impiegato, Aldo Fanna, 66, pensionato, Tiziano Floran, 40, impiegato, Ferruccio Fracastoro, 40, o-peraio, Nicola Laurini, 29, impiegato bancario, Lara Tosolini, 26, studentessa u-niversitaria, Cristian Vida, 29, imprenditore e Alessandro Zamparutti, 32, operaio. Cividale del Friuli Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 četrtek, 3. aprila 1997 tonkači šli tonkat: na čelu tele skupine je biu nje navu-od Giovanni. An kar je Lina čula tuole, je bla zaries zlo vesela an, sevieda, emocjo-nana. Potlè je šla kupe z nje družino an s parjatelji h maš, po maš so ji napravli ’no majhano zakusko v domači gostilni. Kosilo pa so ji napravli tan doma v topi uoti svoje družine an kar so ji uoščili manjku še dvajst liet življenja, ona je uzdignila ramena, ku za reč “Kar Buoh da!” an se posmejala. Ni mar takuo kuražno na-pri, draga Lina! p.c. CRUCIL RENATO via Cicigolis 2 33046 Pilifero (Ud) tel. 0432/726085 Installazione e manutenzione di Grondaie - coperture - isolamento IMPERMEABILIZZAZIONE • •■w i /Ž/Z, jih prave... Gospodar od fabri-ke du Manzane je imeu osemdeset liet kadar je oženu njega delavko, ki je imiela samuo dvajst liet. Za ’no lieto potlè je zbrau vse dieluce od fabrike an jim jau: - Dragi puobi, moja žena je imiela adnega otroka. Hvala liepa vsiem!!! - Al je ries Giova-nin - je jau parjateu Beput - de lansko lieto du Misane si biu zapo-znu ’no bogato uduo-vo? - Ja, ries je. - A je ries, de te je imiela zlo rada an de sta se sarčno ljubila vsieh petnajst dni, ki si biu du Misane? - Ries je. - A je ries, de si ji dau moje ime, ker si se bau, de bo pisala toji ženi? - Ja, muoj dragi Beput, sem se ries bau, an sem ji dau toje ime zatuo, ki ti nisi oženjen an ni mogoče, de boš imeu kajšne zmote! Na zamiermi, Beput, se mi huduo zdi! - Oh, muoj dragi Giovanin, nič ne bodi zaskarbjen, ker muo-rem ist tebe zahvalit! Pomisli ti, malo cajta od tega tista uduova je umarla an je pustila mene vse nje veliko premoženje!!! - Tata - je jau Peri-nac, donas meštra nas je učila geografijo an me je vprašala, kje je Kitajska, Cina, an ji nisem znu poviedat! A vieš ti, kje je? - Pru glih kje je na viem, pa na more bit zlo deleč, ker v mojo fabriko du Manzane hode vsaki dan an ki-tajc, činež, dielat z bi-čikleto!!! Na velikonočni pan-diejak je navada iti po polju an po hribah jest jajca kuhane an sladke golobice. Zatuo sta paršla iz miesta tudi dva muro-zaca, ki pred adno ki-metuško hišo sta zagledala ’no prase, ki je imielo adno nogo hlo-deno. Glih tenčas, ki sta ga prečudvana gledala, sta zamerkala gospodarja an radoviedno vprašala, zaki prase ima hlodeno nogo. - Vesta - je odguo-riu gaspodar - smo takuo zaljubljeni, afe-cjonani na tole prase, de nam se j’ huduo zdielo ga ubit, pa za Veliko Nuoč smo imi-el potriebo an peršut! ! ! -J- t Dobrotniku Cerkve Pre^v. Srca Jezusovega Duhov. Jvanu Oballa Gorenji Mer sin hvaležno postavil, , 1, j !a v spomin % mtt Na Velikonočni pandiejak v Gorenjim Marsine dana ’na plošča, ki so jo po-ložli Marsinci v spomin tega domačina, ki čeglih je biu po sviete, ni nikdar po-zabu na njega vas. Po maši je bla precesija okuole cierkve. Na koncu je podbonieški župan Nicola Marseglia pozdravu vse tiste, ki so paršli na to svečanost. Za zaključit so Marsinci povabil vse parjatelje v staro mlekarinco, kjer so napravli domačo zakusko, rin-frešk. Tudi ta je biu an moment za se srečat vsi vasnja-ni, tisti doma an tisti, ki žive proč. Parložli so se jim an furešti ljudje, ki na velikonočni pandiejak parhajajo tle h nam odkrivat naše lepote. Začel so piet an takuo je biu pravi senjam. “Cez stuo liet - je jau monsinjo Dionisio - bojo vasnjani spet praznoval an tekrat se bojo spominjal na današnji praznik”. Mi se troštamo, de čez stuo liet bo živeu še kajšan v telim lie-pim kraju naše Benečije. Stuo liet ciervke Presvetega sarca Ankrat v Marsine so imi- el samuo adno cierku, tisto od svetega Louranca. Tala cierku, ki je miez sanozet an hostieh v Gorenjim Marsine, je sluzila tistim iz telega kraja, pru takuo za tiste, ki so živiel v Dolenjim Marsine. Sevieda, za tele ljudi je bla cierkuca zaries predeleč an hodit tja dotuod vsako nediejo, predvsem v zimskem cajtu, ni bluo lahko. Takuo kaplan Giovanni Marseu, ki je tam opravju svojo božjo službo, je vpra-šu an imeu dovoljenje za zazidat ’no majhano kapel-co v Dolenjim Marsine. Bluo je lieto 1797. Zgodilo se je, de tudi tisti iz Gorenjega Marsina so že-liel imiet adno cierku, ki bi služila samuo za nje an tela njih želja se je uresničila, kadar pre Ivan Obala, ki je biu iz tele vasi, je šenku va-snjanom 7.000 kron. S telimi sudmi so zazidal cierku an glih stuo liet od tega so jo inaugurai. Na velikonočni pandiejak, 31. marca, so Marsinci počastili z liepim sejmam telo oblietinco. Zjutra je bla maša, par kateri sta somaševala mon-sinjor Dionisio Mateucig an gaspuod Federico Saracino. Pieu je cerkveni zbor iz Laz. Monsinjor Dionisio Mateucig je v pridgi guoriu tudi o gaspuodu Obala, takuo smo zviedel, da je opravlju svojo božjo službo v Istrii an na Koroškem, kjer je tudi umaru. Poznu je puno jeziku - takuo, ki je poviedu monsinjor Mateucig - an je pustu puno zapisanih stvari tudi po sloviensko. Na cierkvi - takuo, ki vi-demo na fotografiji - je uzi- Zagonajta, ki dost l Zaries, Lina na kaže nje lieta. Pogledita, kakuoje vesela v objemu svoje družine! Učakat osamdeset liet je že ’na liepa stvar, prit do petanosamdeset je pa Se lie-uš an do tega je paršla Ele-na Rossi, buj poznana kot Lina. An je takuo kuražna, takuo živahna, takuo močna, de vič ku kajšan dvajsetletnik bi mu bit navošljiv na njo. An študierat, de Lina nie imiela lahkega življenja. Rodila se je v Bellazoia (Povoletto) 31. marca lieta 1912. Puno je predielala že od otroških liet an lepuo je veredila, čeglih težave ji ni-eso manjkale, stier otroke, adno čečo, Lucia, an tri pu-obe: Luciano, Ivo an Romano (Aredio). Puobje žive v Spietre, čeča pa v Livorno. Lina, priet ko je paršla živet tle h nam v Spietar je živiela an po drugih krajih naše dežele an ne samuo an vsierode, kjer je bla, so jo vsi spoštoval an imiel radi. Na nje rojstni dan so ji novi matajur četrtek, 3. aprila 1997 6 Za nas otroke je bil pravi praznik, ko je prišel v vas s “kròsmo” na hrbtu ezijan Janez Ves čas smo bili okrog njega, ko je odhajal smo šli z njim do zadnje hiše Za nas otroke je bil pravi praznik, ko je prišel v vas Rezijan. Bil je visoke postave, suh, z zarjavelim obrazom in bistrimi očmi. Na hrbtu je prinesel neke vrste omarico, nad katero je štrlelo kolo, brusilni kamen, razni pasovi, klešče in drugo orodje. Ko je to postavil na tla, se je omarica spremenila v brus. Okrog kolesa je napel pas, z nogo je gonil kolo, iz škatlice, na kateri je bila pipica, je kapljala voda na brusilni kamen in na tem kamnu je brusil nože in škarje. Najprej je šel od hiše do hiše in klical: “Škarje, britve, noži, ma-rele, lonci, kozice! Ljudje so ga poznali in spoštovali, ker je svoje delo pošteno opravil in ni bil drag. Moj oče mu je zaupal tudi britev, ki je pa drugim brusačem ni dal v roke, čeprav so bili Rezijani. Ko smo mu otroci povedali, da je Rezijan v vasi, je vedno vprašal, če je Janez. K svojemu brusu se je vračal obložen z najrazličnejšo ropotijo. Pod pazduho je imel stare raztargane dežnike, iz žepov so mu štrleli noži in škarje, v naročju pa je nosil kotliče, lonce in kozice. Na dnu so imeli luknjice, ki jih je zacinil ali zakovičil. Obraz mu je žarel od veselja, ker je vedel, da bo spet nekaj zalužil. Vedno je mislil na svoje otroke, o katerih nam je rad pripovedoval. Na tla je pogrnil voščeno platno in nanj zložil vse, kar je prinesel. Iz omarice je vzel predalček, ki je bil poln drobnarije: vijaki, žebljički, zakovice, kljukice, šivanke, sukanec in še in še. Vsedel se je po turško na platno in začel pregledovati dežnike. Zmajal je z glavo. Ko jih je odpiral, se je iz njih vsipal prah in pajčevina. Bogve po kakšnih kotih so čakali prav njega. Ce je bila na vrhu luknja, je s škarjami odstranil raztrgano blago, vrezal kos dobrega platna in ga prišil na izpraznjeno luknjo. Z žico je nato povezal železne stranice, da se je dežnik lepo odpiral. Nato ga je dvignil nad glavo, ga odprl in rekel: “Zdaj lahko pride ploha, toda bo zdržal! Še deset let bo dober!” Pogledal je nas, otroke, nam pomežiknil in se nasmehnil. Mi smo mu seveda verjeli. Gledali smo, kako je zbiral zakovice in jih zabijal v luknjice kotličev in bakrenih loncev. Nato je vanje natočil vodo vsakega dvignil in pogledal, če še pušča. S ponosom nam je rekel: “Kar Janez popravi, mora držati!” Najbolj smo čakali, kdaj bo zavrtel tisto kolo z brusom. Za dežniki in lonci so prišle na vrsto škarje in noži. Vstal je, napolnil škatlji-co z vodo in odprl pipico, da je počasi kapljalo na brusilni kamen. Z nogo je priti- Kako so nosili “kròsmo”, kakor so ji pravili Rezijani (Iz knjige A. Longhina Val Resia terra di arrotini) snil na deščico, ki je bila povezana s kolesom in vse se je začelo vrteti. Ko je bil kamen dovolj moker, je za-škrtalo, ko je Janez pritisnil obenj, ga potipal s palcem desne roke in ko se mu je zdelo, da je rezilo dovolj ostro, ga je obrisal v temnomodri predpasnik, ki si ga je nataknil, preden je začel delati. Otroci smo ga občudovali. Ce je kdo nagajal, je vzel nož in otroka podražil: “Daj mi jezik, da ti ga odrežem!” Vedeli smo, da nas ima rad in bi tega nikdar ne naredil. Z nami je bil domač, kot bi imel okrog sebe svoje otroke. Rad se je z nami pogovarjal in nam vse povedal, kar smo ga vprašali. In vprašanj nam ni zmanjkalo. Janez, kje je Rezija? Janez je ustavil brus in pokazal z roko proti Men- Druga faza, ko je bil brus že na kolesu goram: “Tam zadaj za petimi hribi je moja Rezija. Lepa dolina je to. Zame je najlepša, čeprav je revna in moramo Rezijani hoditi po svetu, da si kaj zaslužimo. Vsi pa se radi vračamo, posebno za naše praznike.” Janezu se je obraz razlezel v nasmeh, kot bi bil že doma. Sedel je na platno, mi pa okrog njega. Nato so padala vprašanja. Otroci smo ga kar tikali. Janez, koliko otrok imaš? “Pet jih je in ko pridem domov, bo še eden.” Kako jim je ime? Popraskal se je za ušesi in začel naštevati: “Angelina, Tonin, Bepič, Firmin in Ana”. Koliko so pa veliki? “Tonin je tak kot ste vi, drugi pa so manjši”. Ali hodijo tudi pri vas v šolo? “Imamo dva razreda. Na- učijo se brati in pisati, potem pasejo ovce in koze. Ko zrastejo, gredo dečki z nami, da nam pomagajo in spoznajo svet”. Janez je med pogovorom ves čas delal. Čistil je nože in škarje, da je vse svetilo. Kar je oddal, je moralo biti kot novo. Nato je vzel v roko poseben kamen rdečkaste barve. Zmočil ga je in na njem začel brusiti britev. To je delal zelo predvidno. Nato je zlil na kamen nekaj kapljic olja in z britvijo gladil po njem. Ko se mu je zdelo, da je dovolj nabrušena, jo je prijel z desno roko, potegnil las z glave, ga pridržal proti svetlobi in ga z britvijo prerezal. Potem je britev obrisal v kos tanke kože in jo položil v kartonasto škatlico. In ko je vse končal, je po vrsti zložil na platno dežnike, nože in škarje ter jih preštel. Britev je vtaknil v levi žepek suknjiča. Pospravil je orodje, vtaknil predalček v omarico in nam požugal, da se ne smemo ničasar dotikati. V naročje si je nato naložil dežnike, v žepe pa škarje in nože. Kotličke, ki so imeli ročaje, si je nataknil na roko, vanje pa je zložil manjše lonce in kozice. Tako obremenjen se je vrnil po hišah in oddajal popravljeno blago. Vsaki go-spodiniji je naročal, naj natoči vodo v lonce in se prepriča, da je Janez dobro popravil. Rad se je usedel, kjer so jedli in zaužili, kar so mu ponudili. Tudi računal je manj, kjer so mu dali jesti. Ko je vse porazdelil, se je z gibčnimi koraki vračal k svojemu brusu. Otroci pa smo ga čakali. Pomagali smo mu držati kolo, brusilni kamen, pasove, ko je vse po vrsti natikal na svojo omarico, ki je postala velikanski nahrbtnik. Oprtal si ga je na rame, nekoliko poiskal ravnotežje in nas pozdravil z običajnim opominom kot svoje otroke: “Bodite pridni, da vas bo Janez rad imel! Drugič vam bom pa povedal lepo rezijansko pravljico”. Spremljali smo ga do zadnje hiše, ko je odhajal. Srečanje z njim je bilo večje doživetje kot tri dni šole, kjer nas je učila tuja učiteljica, ki ni znala našega jezika. Jožko Kragelj - Minimatajur — “Moja vas” e “Nadiža” vi aspettano Ragazzi, questo è davvero tempo di concorsi. Più sotto vi abbiamo ricordato quello indetto dal Comune di Manzano e dedicato al Natisone ed al suo ambiente. Il tema è più che mai interessante e può, anzi deve, essere svolto in gruppo, come richiede il bando di concorso. E quindi ad essere coinvolte sono le scuole, materne, elementari e medie, che si trovano di fronte un’occasione ed uno stimolo in più per fare ricerca d’ambiente, per radicare la scuola nel suo ambiente, mettendosi inoltre a confronto con scuole di altri comuni vicini. Un invito quello del Comune di Manzano che è già stato raccolto in passato e siamo certi non cadrà nel vuoto nemmeno questa volta. C’è poi un altro concorso che allo stesso modo potrebbe essere svolto all’interno della scuola, come del resto è successo più volte in passato, anche in sintonia con la legge regionale che finanzia i corsi dei comuni tesi alla conservazione ed alla valorizzazione della cultura e della lingua locale. Si tratta del concorso “Moja vas”, promosso dal Centro studi Nediža di S. Pietro al Natisone. Il tema Moja vas, com’è noto è puramente indicativo, si può scegliere qualsiasi tema, l’importante è svolgere il tema con impegno nel proprio dialetto sloveno di casa. Il concorso è aperto a tutti i ragazzi sloveni della provincia di Udine. Katarina kruh speče Kralj kraljico vpraša, kje bo jutre maša, go na planin per sveti Katarin. Katarina moko sieje, pa svet Peter se ji smeje. Katarina peč zakur pa svet Peter ji derva obur. Katarina kruh vsadi Peter se slavo derži. Katarina kruh speče Peter ta s hiše uteče. Katarina kruh speče, Peter ga na smie. Katarina gre po vodo, Peter jo lautne z medlo. Katarina pride z vodo na prag, Peter skoč tu škaf. Peter se potopi an sidej se gu nebesih veseli. Giovanna - Trušnje Moja vas 1979 Te stari muž tau Grubje Onde da so to bilu naga timpa ta pod Caninon, za bit pričiž tau Grubje, je stal din stari muž. On stal tau ni mali ySi Nadison - Nadiža: p H Comune di Marnano bandisce per il settimo anno consecutivo il concorso “Nadison - Nadiža"al quale possono partecipare tutti i bambini e ragazzi delle scuole materne, e-lementari e medie dei comuni italiani e sloveni lambiti dal Natisone. Una sezione del concorso è riservata agli adulti. Una bella iniziativa, come si vede, finalizzata a suscitare soprattutto nei più giovani attenzione ed amore per l’ambiente ed in particolare per il fiume Natisone. Ed è anche interessante che venga preso in considerazione tutto il corso del fiume che nasce nel comune di Taipana, passa per la Slovenia per tornare poi in I-talia, offrendo uno spunto di collaborazione a tutti color che vivono sulle sue sponde. 1 ragazzi possono presentare opere inedite aventi come oggetto “Il Natisone e l'ambiente". Dovranno essere frutto del lavoro collettivo e non una somma di elaborati singoli. Il tema proposto agli adulti è “C’era una volta il Natisone: racconti e immagini di un tempo”. Il termine per la presentazione degli elaborati scade il 16 maggio prossimo. I lavori devono essere inviati all'Ufficio Segreteria del Comune di Manzano, Piazza della Repubblica, 25 - 33044 Manzano (UD). naret ziz lodi anu jtu an priganjal zimo nu letu. A mèl nu malu kuzi nu uoupce anu an mèl pa ne male njivice. On sijal kartufule anu rèpe. Zis tin an živel zimo nu letu. An ni bil parSyl mej do Ravanco, tu ki je bil municipi, an živil tej din re-mit, tej te koze duje. Onji tant an vzel Sklop anu an Sèi un Čanin v čač. Anu kak den an parnaSal dongje pa kako čamurčo, taku an mèl karje timpa za kuat brud. Graziella - Bila S. Giorgio Muoj pas se kliče Bizi Muoj pas se kliče Bizi, je mikan, liep an žleht. Kar ga primem za rep, me okoje an me pogleda po čariez, je bieu ku smart an ma moštače čarne ku muoj barba. Kar vie, de ma prit njega muroza, se liže, se čed an guai ga dišturbat. Po navad spie an cieu dan, takuo je debeu. Kar pride kajšan fo-rešt; ga prime za bargeške, na če na stoji atent, mu jih azporje. Kajšan krat gre za tat du host za mu pomat spuščat darva, ma ga prime preča lakot an parleti hitro damu jest. Ponoč punokrat sanja an tu sne začne kuskat an kazat zobe, takuo ga zbudin an on se kalma. Je imeu adnegà bratra, ki però je umaru štier miesce od tod, an je an pas za jago, an če niema došt Stampa za bit dobar, zak kar mu varžen salam če pred nuos, kar spie, on se na mai zbudi. Silvana - Podbarnas Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Corno 3. Categoria Savognese - Nimis JUNIORES Valnatisone - Romans Allievi Valnatisone - Lestizza Giovanissimi Audace - Savorgnanese (4 aprile) Pagnacco - Audace Esordienti Torreano - Audace Pulcini Audace - Fortissimi Amatori S. Giacomo - Reai Filpa Valli Natisone Alla Salute S. Daniele - Poi. Valnatisone (7 aprile) Bar Campanile - Chiavris Calcetto Spaghetto - Tolmezzo (4 aprile) Classifiche 1. Categoria Pagnacco 50; Tarcentina 45; Torreanese 44; Costalunga, Cividalese 41 ; Vesna 40; Valnatisone, Corno 39; Riviera 37; Union 91, Tavagnacco 30; Opicina 29; Reanese 23; Medeuzza 20; Zaule 18; Forgaria 14. 3. Categoria Libero Atl. Rizzi 51; Ciseriis 43; Stella Azzurra 42; Moimacco, Fulgor 40; Lumignac-co 37; Rangers 36; Faedis 32; Gaglianese 27; Cormor 20; Fortissimi 17; Nimis 16; Savognese 15. JUNIORES Serenissima 53; Cividalese 46; Valnatisone 45; Faedis 40; Romans 39; Cussignac-co 38; Lucinico 37; Natisone 32; Sovodnje 26; Fortissimi 24; Fogliano, Azzurra 18; Corno 15; S. Gottardo 14. Allievi Cividalese 56; Pagnacco, Bressa 53; San-giorgina Udine 50; Faedis 48; Valnatisone 41; Cussignacco 38; Basaldella 37; Natisone 34; Bertiolo 33; Pozzuolo 32; Lestizza 29; Buonacquisto 28; S. Gottardo 25; 7 Spighe 11 ; Fortissimi 8. Giovanissimi Savorgnanese 55; Flumignano 54; Bressa 50; Pagnacco 38; Astra 92, Sangiorgina U-dine 34; Audace 31 ; Gemonese 28; Cussignacco 26; Rive d’Arcano 18; Buonacquisto 14; Majanese 12; Cassacco 4. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 38; Fagagna 25; S. Daniele 23; Tolmezzo, Chiopris 22; Mereto Capitolo, Invillino, Laipacco 21; Chiasiellis, Pantia-nicco 20; Manzano 19; Tarcento 12. Reai Filpa qualificato per la fase nazionale. Spareggio retrocessione: Chiasiellis, Pantianicco. Retrocedono Manzano e Tarcento. Amatori (1. Categoria) Valli del Natisone 33; Treppo Grande 32; Amaro 27; Team Calligaro, Vacile 25; Turkey pub 23; Racchiuso 22; Pers Sant'E-liseo, Reai Buja, Rubignacco 18; Monte-gnacco 16; Gemona 7. Valli Natisone promossa in Eccellenza. Treppo Grande va allo spareggio promozione. Retrocedono Rubignacco, Montegnacco e Gemona Amatori (2. Categoria) Branco 36; Alla salute 32; Pub Sonia e Luca Drenchia, Savorgnano 29; Godia 27; S. Lorenzo 26; Bocal Ziracco 19; Rojalese 18; Remanzacco 15; Piaino 13; Povoletto, A-dorgnano 9. Branco e Alla salute Ziracco promosse in Prima categoria. Retrocedono Povoletto e Adorgnano Amatori (3. Categoria) Poliportiva Valnatisone 33; Santa Margherita 32; Sedilis 27; Pian di Paluz 26; Fandango, Xavier 24; Sammardenchia, Cavalicco 20; Campeglio 19; Povoletto 17; Moruzzo 16; Monfalcone 6. Polisportiva Valnatisone, S. Margherita e Sedilis promosse in Seconda categoria. Over 35 Chiavris 23; Alla Botte, S. Giovanni al Natisone 21; Remanzacco 16; Bar al Campanile 12; Autosofia 10; Telecom 7; Passons 6; Borgo Aquileia 4. Calcetto (play-off) Merenderos 2; Spaghetto Grimacco, Tolmezzo 0. Lutman in Šušteršič podpredsednika Zsšdi Na nedavnem občnem zboru Združenja slovenskih Športnih društev so izpostavili vrsto vprašanj, ki ta čas žulijo naše športnike in njihova društva. Skupščina športnih delavcev pa je bila tudi priložnost za razgovor o notranji organiziranosti. Temu so posvetili posebno pozornost tudi na prvi seji novoimenovanega vodstva, na kateri so si porazdelili odgovornosti. Predsedniku Juriju Kufersinu bosta stala ob strani še dva podpredsednika in sicer Mario Šušteršič (odgovoren bo za stike s tržaškimi društvi in večje manifestacije) ter Marko Lutman (predsednik goriškega odbora Združenja). Blagajničar bo Marijan Žagar, za tajništvo bo skrbel Ivan Peterlin, Gorazd Pučnik bo skrbel za mladinsko dejavnost in za tehnični sektor, medtem ko bo Andrej Brisco skrbel za medpokrajinske odnose. Si è svolta recentemente l’assemblea generale del sodalizio cividalese Paussa, riconferma nel Circolo ippico Giuseppe Paussa è stato di recente riconfermato alla carica di presidente del Circolo ippico Friuli Orientale. Nel corso delTassemblea generale Paussa si è detto soddisfatto degli obiettivi conseguiti nei due anni della sua presidenza. Tra le tante attività hanno avuto risalto quelle sportivo-ricreative, gli impegni di beneficenza, l’adesione di alcuni cavalieri alla Protezione civile come volontari a cavallo, le attività culturali per allargare e diffondere l’amore per il cavallo e la natura. E’ stato anche presentato il calendario delle manifestazioni di quest’anno, con il primo appuntamento tenutosi lunedì di Pasqua con il cross di Tarcetta. Il momento clou dell’assemblea è stato il rinnovo delle cariche del sodalizio. Nel direttivo sono stati e-letti Giuseppe Paussa, Federico Cudicio, Albano Muradore, Giuliano Malaventura, Claudio Galanda, Adelio Passon e Roberto Galliussi. Successivamente il direttivo ha provveduto a nominare al suo interno il presidente, riconfermando Paussa. La Valli del Natisone guarda all’Eccellenza Al suo secondo anno di presidenza degli Amatori Valli del Natisone, Franco Blasutig ha collezionato il secondo salto di categoria. Gli “škrati”, infatti, nel prossimo campionato giocheranno in Eccellenza, nello stesso girone del Reai Pulfe- I programmi iniziali della società biancoverde si stanno realizzando a ritmo sostenuto. Il quarto posto ipotizzato all’inizio dell’attuale stagione è stato largamente superato con la vittoria del girone e l’accesso ai play-off. Abbiamo incontrato il presidente Blasutig per farci illustrare questa nuova realtà del calcio valligiano. “Sono più che soddisfatto - dice - per come stanno andando le cose. La programmazione iniziata tre anni fa si svolge secondo i nostri piani, anche se con un leggero anticipo sui tempi. Della rosa iniziale dei giocatori, all’atto di fondazione, ben dieci atleti ORGANIGRAMMA SOCIETARIO Presidente: Franco Blasutig Vicepresidente: Giuseppe Zuiz Segretario: Mauro Clavora Consiglieri: Vito Notamicola, Giovanni Dorbolò, Edoardo Manzini, Orazio Cer-noia, Luciano Bevilacqua, Cristian Onesti, Antonio Iuretig, Ferruccio Clavora Allenatore: Walter Barbiani Giocatori: Michele Sirch, Marino Clavora, Carlo Passoni, Simone Vogrig, Moreno Mauri, Claudio Scaravetto, Giorgio Paiani, Gabriele Manzini, Federico Szk-larz, Andrea Zuiz, Emiliano Dorbolò, Mauro Clavora, Giorgio Del Ben, Stefano Pollauszach, Stefano Medves, Andrea Fanna, Francesco Fanna, Graziano Iuretig, Massimo Laurencig, Felice Notarni-cola, Marco Carlig Riprendono i campionati dopo la pausa pasquale Ultimi spiccioli di calcio per le squadre valligiane I campionati di calcio riprendono il loro cammino dopo la sosta pasquale. In Prima categoria la Valnatisone ospiterà gli azzurri di Corno di Rosazzo che attualmente li affiancano in classifica. La radiazione del Celtic di Udine dal campionato di Terza categoria ha relegato la Savognese in ultima posizione. I gialloblù, ospitando il Nimis, hanno l’occasione per scavalcarlo. Solo una disfatta impensabile della Serenissima di Pradamano potrebbe consentire agli Juniores della Valnatisone di vincere il girone. I sanpietrini giocheranno sabato in casa con il Romans. Ultime esibizioni degli Allievi della Valnatisone che, nelle ultime giornate, hanno ottenuto risultati altalenanti. A S. Pietro salirà il Lestizza. I Giovanissimi dell’Au- dace giocheranno domani il recupero con la Savorgnanese, quindi domenica si recheranno a Pagnacco. Trasferta a Torreano, sabato, per gli Esordienti, mentre i Pulcini ospiteranno i Fortissimi. Venerdì a Udine, nei play-off, si giocherà l’incontro tra S. Giacomo e Reai Filpa di Pulfero, mentre lunedì ci sarà il match tra S. Daniele e Polisportiva Valnatisone. difendono ancora i nostri colori. E’ un buon risultato che mette in evidenza, senza stravolgimenti di organico, le tre promozioni consecutive”. Secondo il presidente “il segreto dei nostri exploit sta nella società e nell’impegno di tutti, dai giocatori ai dirigenti”. Blasutig sottolinea in particolar modo la vittoria della Coppa disciplina del girone, che premia il buon comportamento in campo dei tesserati. “All’inizio di stagione - prosegue - i ragazzi erano in venti. Non abbiamo ritenuto, come fanno altre società, di stravolgere la rosa nel girone di ritorno con nuovi arrivi. La promozione in Eccellenza ha dato ragione a noi ed ai nostri ragazzi, impegnati al massimo per centrare l’obiettivo”. Viene comunque riconosciuto grande merito al tecnico Walter Barbiani, che ha saputo far giostrare in campo tutti i ragazzi della rosa, a seconda delle esigenze. La squadra si è qualificata per i sedicesimi dei play -off e sabato 5 aprile incontrerà la formazione della Salute di Ziracco, seconda in classifica del girone B del campionato di Seconda categoria, girone che ha visto il Drenchia concludere al terzo posto. Il ritorno è programmato per sabato 12 aprile a Ziracco. “Le nostre speranze - afferma il presidente - sono quelle di riuscire a qualificarci per i quarti di finale”. Un ringraziamento speciale Blasutig lo rivolge ai soci sostenitori ed agli sponsor, che permettono di svolgere l’attività senza grossi problemi finanziari. Con la speranza di vederli vicini alla Valli del Natisone anche nella prossima stagione, che prevede la conferma in blocco dei giocatori e dell’allenatore. “Se quest’ultimo lo richiederà -conclude Blasutig - potrebbe arrivare qualche rinforzo. Adesso che siamo nella categoria più ambita cercheremo di restarci, lottando con serenità, lealtà ed umiltà per non trovarci invischiati nella zona retrocessione”. Paolo Caffi Intervista al presidente della società Franco Blasutig A sinistra la rosa delia squadra Valli del Natisone. Sotto il presidente Franco Blasutig Giuseppe Paussa četrtek, 3. aprila 1997 SREDNJE Oblica Imamo Se adnega puoba Grazia Vogrig an Marino Predan - Baganu po domače sta nardila zaries liep šenk glih za Veliko nuoč njih čeči Stefanii, ki ima dvanajst liet an njih puobčju Ales-sandru, ki jih ima pa štier: adnega bratraca. Riccardo, takuo so mu diel ime, se je rodiu v četar-tak 27. marca. Za rojstvo telega poberina pa se veseli v-sa vas, sa’ tudi tle, ku po v-sieh gorskih vaseh naSih dolin, se rodi ries malo otruok. Je pa ries, de lansko lieto pru srienjski kamun je “zra-su” za dva človieka. Vsi se troStamo, de tuo se bo spet ponovilo lietos an rojstvo malega Riccarda nam store dobro upat. Puobčju želmo veselo an srečno življenje an tuole želmo tudi sestri Stefanii an bratracu Alessandru. PODBONESEC Kal Zapustil nas je Luciano Mucig Je imeu samuo 57 liet, premalo za umriet, pa Luciano Mucig nas je že za venčno zapustu. Umaru je v videmskem Spitale an v veliki žalost je pustu ženo Noemi, sina Da-nielna, hči Sabrino, tata, sestro, kunjado an drugo žlah-to. Njega pogreb je biu par svetim Standreže v četartak 27. marca. DREKA Brieg Zbuogam Lina Glih na velik petak je v čedajskim Spitalu zaperla nje trudne oči Lina Namor -vduova Bergnach, Siučcjo-va iz naše vasi. Nje življenjska pot se je pretargala, ko je imiela 71 liet. Lina ni imiela lahkega življenja. Oženila se je mlada z Vicencam Bergnach -Toderjov. Imiela sta štier o-troke an kadar je biu on samuo 26 liet star (lieta 1949) je zboleu an umaru. Pustu jo je 24-lietno vduovo, brez nič, samuo s štierimi majhnimi otroci. Podat se je muorla po sviete za dielam, otroke pa diet v kolegijo. Do penziona je dielala v Š-viceri, potle se je vantila v nje lepo hiSo na Brieg. Pa spet ni mogla uživat topluo-te nje družine, saj so bli tudi nje otroc arztreseni po sviete. Rada je bla, kadar so jo otroc hodil gledat, znala pa je živiet tudi sama. Nikdar ji ni bluo dugčas an je puno, puno molila. Puno ljudi se je v torak 1. aprila zjutra zbralo v brito-fem pri Svetem Stoblanku za ji dat zadnji pozdrav. V žalost je pustila hčere Gra-ziello an Silvano, sinuova Dina an Beppina, navuode an vso drugo žlahto. Naj v mieru počiva. SOVODNJE Matajur Pogreb v vasi Glih na Veliko nuoč je v čedajskem Spitale umarla Angelina Franz - Vanacova po domače tle z naSe vasi. I-miela je 75 liet. 2e vič liet Angelina je bla ta na pastieji an lepuo so jo gledal navuodi, predvsem Marija. V žalost je pustila brata Zanuta, sestro Marijo, navuode Marijo, Marja, Livjo an Giovanno an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Ma-tajurje v torak 1. obrila po-pudan. __GRMEI<^ Zverinac Zbuogam Lea “Na more bit” smo vsi jal, kar smo zaviedel novico, de Lea Pekna nas je na naglim za venčno zapustila. Lea Bucovaz, uduova Tru-sgnach je bla še mlada žena, imiela je 67 liet an nomalo liet od tega ji je biu glih takuo na naglim umaru mož, Guido Trušnjanu. Je bluo lepuo srečat Leo, je bla nimar kuražna an kuo ji je bluo ušeč se poškercat an se posmejat, bla je pov- serode, kjer so ble naše prireditve. Na Veliko nuoč so jo vsi vidli zdravo an veselo par maš, piela je sveto mašo kupe s parjatelji zbora Rečan, kjer je.piela že puno liet. Lepuo je pokosila v družbi parjatelju, popudan se ni Cula dobro, šla je pruot špitalu kupe s hčerjo Marijo Tere-so, pa na žalost je umarla. V veliki žalost je pustila Marijo Tereso, sina Gianna, Bruna an parljubljene navuode Mirka an Ivana, sestre, kunjade, vso žlahto, vasnjane an parjatelje. Lea bo puno manjkala družini, pa tudi vsiem tistim, ki so preživljali kupe z njo razne momente življenja. Kulturno društvo an zbor Rečan, pa tudi vsi mi se stisnemo okuole MarieTerese an Giannu an se troštamo, de tudi naša solidarnost jim bo pomagala prenest tel žalostni moment. Pogreb Lee je biu na Lie-sah v torak 1.obrila popudan an čeglih je biu dielovni dan puno judi ji je paršlo dajat zadnji pozdrav. Keko an njega skupina GRMEK Hlocje Švicarski helikopter v Klodiču Pred kratkem se je zgodilo nekaj nenavadnega v rečanski dolini. Pri Klodiču, na njivi blizu novih hiš (Ville di mezzo) se je usta-vu švicarski helikopter, potem ko je preplu vso rečan-sko dolino. Iz helikopterja sta stopila dva pilota an vprašala ljudi, če imajo potriebo zdravila an drugi sanitarni material. Tuole je bluo kmalu po potresu. Hitro se novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.i. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% je zbralo okuole helikopterja puno radoviednih ljudi, ki so se zahvalili .pilotam za njih skarb an jim povie-dali, da nič na potrebujejo. Helikopterja so bili posebno veseli otroci, ki so se nabasali nanj an se dali fotografai. To se je parvikrat zgodilo, da se je ustavu “aeroplan” v naši dolini. (Novi Matajur, 1.8.76) SVET LENART Pičic Keko an njega skupina v dolini Aosti Velik uspeh, sučeš, je imeu beneški komples SSS od Keka v Val d’Aosti, kjer je nastopu 24. an 25. luja na Spektaklu, ki ga je na-pravla Associazione internazionale per la difesa delle lingue e culture minacciate v Chatillonu, da bi valorizirala domače piesmi vseh manjšin, ki živijo v Italiji. Naši fantje so tam zapie-li beneški piesmi iz zadnjega sejma na Liesah an še druge narodne beneške, ki so razveselile vse ljudi. Veliko pjuskanje an vič poprašanja, da bi še ankrat zapiel skor vsako piesam, je miera od uspeha, ki Keko an njega parjatelji so imiel takuo deleč od svojih krajev. (Novi Matajur, 15.8.76) SOVODNJE Srečanje planincu na Matajurju V saboto 23. otuberja so paršli tle h nam člani planinskih društev iz Ljubljane. V Čedadu jih je sparjeu predsednik Beneškega planinskega društva Joško Ku-kovac. Potem so se podali po vaseh Nediških dolin, kjer so si najprej ogledali porušene an poškodovane hiše od potresa v Ažli. Potem so šli do Matajura. Parvo so se ustavli v vasi, kjer so se poguoril z va-snjani an potlè šli do varha gore. Z varha Matajurja se je skupina napotila pruot Tar-čmunu, kjer je šla gledat grob monsinjorja Ivana Trinka. Tu so položli venec. Cas je potieku preveč hitro takuo, de ni bluo časa iti gledat še njega rojstno hišo. Izletniki so šli na tuo v Landarko jamo, kjer jih je pozdravu domači župnik. Arhitekt Valentino Simo-nitti jim ne kratko poviedu zgodivno te jame. Na viče-rji, ki je bla v Lipi, so pa imiel možnost spoznat od blizu kulturno življenje Nediških dolin. Drugi dan, v nediejo, so se pejal do Zabnic, kjer so spoznal od blizu sloviensko stvarnost v telim kraju. SVET LENART Bo buj čedna rečanska dolina? Zgleda, da je naš kamun riešu problem odmetanja smeti. Dobil so kamjon an šoferja, ki jih bo pobieru ankrat na tiedan po vaseh. Zaenkrat je tale samuo provizorična rešitev, ker se gu-ori o konzorcju za pobiranje smeti med komuni Svetega Lienarta, Sriednje-ga, Garmika an Dreke. Bi bluo ries lepuo, de bi se tuo zgodilo, potlè bi ne videl vič po naših riekah vse tiste smetarije, ki nam na dielajo čast. NEDISKE DOLINE Radio Friuli tudi po sloviensko Po Radiu Friuli iz Vidma je vsako saboto ob 13. uri ’na oddaja, ’na tražmi-šjon, ki gre napri nih trideset minutu, po sloviensko, “Oddaja za beneške Slovence - La voce degli Sloveni”, ki objavlja novice, pesmi an pozdrave iz naših kraju. (Novi Matajur, 1.11.76) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 7. DO 13. APRILA Svet Lienart tel. 723008 OD 5. DO 11. APRILA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. mm» | ■ a ■ pat w ■ ■ * Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak, sriedo, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.30 v torak od 16.30 do 18.30 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.00 do 13.00; Cedad: v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina Iž Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 1 1.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * samuo čez tiedan Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinjerji 112 Ufficio del lavoro , . .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev ..732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo ,.787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727281