217 Milu. U Uuhllnnl, v tefflclL 2*. Muembro 1908. xu. leto. ithaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter vetja po posti prejeman za avmtpo-ogrske de?ele za vse leto 25 K, za pol leta i3 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljub lian o s pošiljanjem na dom za vse £to 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor bodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za po« leta M K, za četrt leta£5 K 50 h, za en mesec i K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage deiele in Ameriko salo "leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. - Za otnaniU se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in, po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo — Uredništvo tal oprav&iitvo je v Knaflovih ulicah št. 5. Upravnišrvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativneLstvari, , Uredništva telefon *t 34. Posamezne številko po 10 M. Upravništve telefon št 85. Pri nas In drugo! Dne 24. t. m. se je vršila pred senatom deželnega sodišča na Dunaju obravnava, ki je vredna, da spregovorimo o njej tudi in i. Na zatožni klopi je sedel tehnik Josip Winternitz, obtožen hudodelstva javnega nasilstva. Obtožba pravi: Dne 16. junija t. 1. se je okrog 400 dijakov napotilo s tehnike proti naučnemu ministrstvu, kjer so hoteli radi Wahrmundove afere prirediti demonstracijo. V Bančni ulici jim je stopil nasproti kordon policije, da jim zapre pot proti poslopju naučnega ministrstva. Ker so dijaki hoteli kordon predreti, je med njimi in policijo prišlo do ljutega spopada. Dijaki so metali na redarje kamenje ter jih bili s palicami. Me',} pretepom je nekdo udaril po čeladi redarja 01szawskega. Redar je hotel napadalca prijeti, a v tem trenotku je priskočil obtoženec Winternitz ter sunil redarja v prsi, da se je zgrudil na tla. Redar Okszawski je nato hotel aretovati obtoženca, a je padel na tla, ker mu je neki drugi tehnik pod-stavil nogo. Winternitza je vsled vsled tega aretiral redar Reehter. Aretovanec se je eskortaciji z vso silo upiral ter redarja Richterja sunil trikrat v prsi, ga s tem potisnil nazaj in tako dobil priliko, da je utekel. Winternitza so kasneje prijeti drugi redarji. Pri obravnavi so priče v bistvu izpovedale tako, kakor je bilo navedeno v obtožnici, ali z drugimi besedami povedano, obravnava je dognala popolno krivdo obtoženčevo. Zastopnik državnega pravdni-štva. dr. Wiesner, je v svojem sklepnem govoru naglasa 1, da so pred zakonom vsi državljani enaki. § 81. kazenskega zakonika (hudodelstvo javnega nasilstva) mora torej veljati ne samo za manj naobražene sloje, nego tudi za inteligenco, zlasti pa tudi za visokošolce. Konec izvajanj državnega pravd-nika dr. Wiesnerja se je glasil takole: Sicer pa ne stojim na stališča posebno stroge obsodbe, ker je na obtoženca vplivala psihologija razburjene demonstrujoče mase in ga zapeljala k dejanju, ki ga je morda kasneje sam obžaloval.« Deželno sodišče je Winternitza oprostilo. LISTEK. Ha rodnih tleh. Povest; spisal Fr. Ran t. (Dalje.) Gospa Vrhovčeva je rada videla, če so jo ljudje častili in se ji klanjali. Zahtevala je tudi, da se mora Aničina zaroka z dr. Brnotom slovesno obhajati. Tiha zaroka, samo v rodbinskem krogu, to ni bilo po njenem okusu. »Kakor bi se morali sramovati ali se skrivati.« S tem je odbila pomisleke svojega, v takih rečeh dobro discipliniranega soproga in ugovore svoje nekoliko trmoglave hčere. Na dan zaroke se je gospa Vr-hovčeva oblekla v sijajno novo toaleto, naročeno na Dunaju in z razumljivo nervoznostjo čakala povabljene goste. Prva je prišla gospa pl. Petteg in svoji točnosti se je imela zahvaliti, da je morala prenesti gostobesedna umovanja bodoče tašče dr. Bmota. »Danes je zaroka in danes teden bo volitev. Malo mora ubogi Stanko priti do sape. Volilni boj bo ljut in bo siromaka izmučil. Po mojih mislih bi bilo najbolje, če bi bila poroka mesec dni po vol i t vi. Seve, če ne bodo tedaj skrbi za državo ubogega Stanka zadrževale na Dunaju. Možu tako redkih zmožnosti bodo v državnem zboru navalili najtežja dela. Navedli smo ta slučaj, da se primerja z enakimi slučaji v Ljubljani. V Ljubljani se ni niti državni pravdnik, niti sodišče oziralo na psihologijo »masen delikta«, zato so se tudi v Ljubljani izrekle nad demonstranti drakonske sodbe, dočini se na Dunaju obtoženci, ki so zagrešili slična dejanja, kakor razni demonstrant je v Ljubljani, — oproščajo! Priporočamo funkcionarjem državnega pravdništva, naj se uglobe v študij psihologije takozvanih »ma-sendeliktov«, potem bodo v svojih obtožnih govorih tudi govorili tako človekoljubno, kakor njih tovariš dr. \Viesner na Dunaju. Fuzija jugoslovanskih poslancev Dunaj, 25. novembra. Oba jugoslovanska kluba sta imela danes daljše posvetovanje o izbližanju med obema kluboma. V »Zvezi južnih Slovanov« so vsi poslanci, tako Slovenci kakor Hrvatje, izjavili, da je pod gotovimi predpogoji želeti in tudi mogoče skupno delovanje obeh parlamentarnih organizacij. V »Slovenskem klubu« je poslanec dr. Šu-steršič predlagal, naj se pošljejo jugoslovanski zvezi konkretni predlogi glede zbližanja. Po daljši debati se je ta predlog sprejel ter se sklenilo, v principu glasovati za taktično združitev obeh klubov. Pri tem se je vsestransko naglašalo, da združitev nikakor nima namena, priboriti jugoslovanskega ministra ter tudi ni v zvezi s septembrskimi dogod-k v Ljubljani, temne se je »Slovenski klub« odločil za združitev z ozi-rom na splošni notranji in zunanji politični položaj. Položaj zahteva, da zavzema vse avstrijsko Jugoslovan -stvo v parlamentu utrjeno stališče. Pri teh pogajanjih sta oba kluba enoglasno izjavila, da je kandidat Jugoslovanov za podpredsednika v parlamentu poslanec P o g a č n i k. Pred otvoritvijo državnega zbora. D u naj, 25. novembra. Danes .-»<> imeli skoraj vsi parlamentarni klubi konference. Položaj se smatra za zelo resnega, ker so socialni de-mokratje sklenili, da bodo glasovali proti aneksiji in proračunskemu provizoriju. Razen socialnih demokratov bodo glasovali proti predlogoma tudi Italijani, Malorusi, češki radi-kalci in nekateri Mladočehi, tako da dosedaj ni zagotovljena dvetretjin-ska večina. — Danes zvečer je bila triurna konferenca koalicijskih voditeljev pri ministrskem predsedniku. Ministrski predsednik je apeliral na voditelje, naj prijmste, da se državne potrebščine sprejmejo nujnim potom. Nemci, krščanski socialisti in Poljaki so takoj temu pritrdili, dočim so Čehi izjavili, da bodo sporočili svojo odločitev šele jutri. Zveza socialnih demokratov je sklenila, da bo v jutrišnji seji državnega zbora interepelirala zaradi aneksije Bosne in Hercegovine. Češki poslanci so imeli danes skoraj ves dan posvetovanja. V klubu je nastalo hudo nesoglasje, da se je bati, da sedanja češka organizacija razpade. O tem priča odstop načelnika dr. Kramara. Predsedstvo maloruskega kluba je imelo danes daljše posvetovanje z ministrskim predsednikom zaradi glasovanja o proračunskem provizoriju in aneksiji Bosne. Klub se je ves dan o tem posvetoval, a še ni prišel do končnega sklepa. Boj za peto mesto ped-predsednika, Dunaj, 25. novembra. Malo-ruski klub je sklenil, da zahteva novo, t. j. peto podpredsedniško mesto v parlamentu zase ter ga nikakoa ne mara prepustiti Jugoslovanom. Malorusi stoje na stališču, da mora biti podpredsedstvo sestavljeno sledeče: 1 Nemec, 1 Čeh, 1 Poljak, 1 Malo-rus, 1 socialni demokrat in 1 zastopnik ostalih manjših skupin. Za šolstvo čeških manjšin. I) u naj, 25. novembra. Današnje dolgotrajno posvetovanje češkega kluba se je sukalo poglavitno okoli nameravanega šolskega štrajka čeških otrok na Severnem Češkem. Minister dr. Začek je sporočil, da se je ravno danes ministrska konferenca bavila /. minoritetnimi Solarni. Odločitev se izreče prihodnji petek, ko se določi, katere zasebne šole morajo prevzeti občine in o ustanovitvi novih čeških šol. Do petka bo minister dr. Schreiner tozadevne akte proučil. Proti trgovinski pogodbi s Srbijo. Dunaj, 25. novembra. V današnji konferenci voditeljev strank Prav žrtvovati se bo moral. A jaz bi kaj rađa imela, če bi bila poroka se v toplem času. Ah, kako bi bilo lepo, če bi mogli zvečer na vrtu užgati lampijončke in prirediti tam ples. Slišala sem, da je tak ples pri gospođi zelo priljubljen. A poglejte Anico. Niti ne posluša me, vse skrbi za njeno poroko imam jaz.« Tako je modrovala gospa Vr-hovčeva in je bila nevoljna, da se nevesta še zmenila ni zanjo. »Anica!« »Pustite jo vendar,« se je oglasila Pavla. »Saj vidite, da mora pročitati, kaj pišejo listi o kandidaturi njenega ženina.« Anica je bila v čitanje tako zatopljena, da ni slišala nobene besede. Imela je v rokah list, ki se je Z vnemo zavzemal za izvolitev dr. Br-nota in čitala je z največjim zanimanjem obširni papir Brnotovih zmožnosti. V svoji zaljubljenosti je v vsako besedo polagala še. več, kakor je bilo rečeno, in srce se ji je topilo ponosa, da je njen ženin tako izreden mož. Gospa pl. Petteg je bila navidezno prav pozorna poslušalka gospe Vrhovčeve, toda njene misli so bile drugje. Med tem ko sta gospa Vrhov -čeva in Pavla kramljali o vseh mogočih brezpomembnostih, se je gospa pl. Petteg spominjala ponižanja, ki je je učakala njena blazna ljubezen. »Šla sem snoči k njemu v stanovanje,« si je pripovedovala v mislih. »Sama nisem vedela, kaj delam. Nevidna moč me je vlekla k njemu. Niti toliko razsodnosti nisem imela, da bi bila pazila, da me kdo ne vidi. Šla sem k njemu neposredno, predno se je odpeljal na volilni shod. Ravno se je oblačil. »Vi, gospaf« se je začudil, ko sem vstopila v njegovo sobo. »Kaj ste blazni? Kaj hočete sebe in mene kompromitirati! Ali ne pojmite, da bi me Vrhovčevi ven vrgli, če bi izvedeli za vaš obisk in da bi se vsa duhovščina dvignila proti moji kandidaturi, če bi zaznala za najino razmerje. Prosim, idite takoj.« Trde* in osorno je govoril, a jaz sem se premagala. Ozrla sem se po sobi. Na ponoćni omarici je stala v lepem okviru Aničina fotografija, na mizi je ležalo neodprto moje pismo, s katerim sem mu naznanila svoj obisk. Hotela sem se ponižati in ga prositi, naj mi ohrani vsaj ostanke svoje ljubezni, hotela sem mu povedati, da so moje moči pri kraju, da si želim smrti.Pripravila sem se biladobrona ta obisk. Z nežnimi besedami sem ga hotela omehčati. A njegov sprejem mi je sapo zaprl. Nobene besede nisem mogla spraviti iz sebe. Trepetala sem pred njim. On pa me je s trdo roko prijel in me peljal k vratom. »Idi« — je rekel — »in pusti me pri miru, dokler nisem poročen in izvoljen.« Tikal me je menda zato, da bi me laglje ven pahnil. In smejal se je, prezirljivo in porogljivo. Ah — obšla me je taka želja, da bi ga zabodla in da bi ga videla pred seboj v krvi ležati in me prositi usmiljenja. O, sovražim ga zdaj, hočem ga sovražiti in preganjati ga hočem, pri ministrskem predsedniku se je razvila posebno živahna debata glede trgovinsko - političnega poobla-stilnega zakona. V imenu nemških agrarcev je izjavil poslanec grof Ko-lowrat, da nemški agrarci ne pripuste, da bi se sklenila trgovinska pogodba s Srbijo, kjer so sežgali cesarjevo sliko ter imajo vedno puško pripravljeno na strel. Dogodki na Balkanu. Bojevitost v Črni gori. C e t i n j e , 25. novembra. V inozemstvu razširjene vesti o črnogorskem oboroževanju niso popolnoma resnične. Na Lovčenu nastavljeni topovi nimajo velikega pomena. Črnogorska akcija tudi ni naperjena proti Kotoru. Naravno pa je, da hoče vojna uprava imeti v oblasti gorske vrhove. O resnih pripravah na vojno pa ne more biti govora. Obrambna zveza med Srbijo in Tur-, čijo. Dunaj, 25. novembra. »Wr. A lig. Ztg.« poroča iz Bel grad a, da se je med Turčijo in Srbijo že sklenila defenzivna zveza, kar je smatrati za napoved vojne Avstro - Ogrski. Na opetovano poizvedovanje je imenovani list izvedel, da je vest prenagljena, temuč so se j>olitične konstelacije za sklenitev zveze celo poslab-ale. Zveze med Črno goro in Turčijo ne bo. Carigrad, 25. novembra. Črnogorski odposlanec general Vu-kotič je predložil včeraj velikemu vezirju formalni predlog za zvezo. Veliki vezir je baje predlog odklonil, češ, da bi taka zveza za Turčijo ne imela nobene koristi. Odgovor Rusije na avstrijsko noto. London, 25. novembra. Iz Petrograda so poroča, da ruska vlada v svojem odgovoru na avstro-ogr-sko noto vztraja na prvotnih pogojih: svobodno razpravljanje o aneksiji Bosne in Hercegovine in o kompenzacijah Črni gori, Srbiji in Turčiji. Izredne priprave v Avstriji. Budimpešta, 25. novembra. Vsi rezervni vojaški zdravniki se skličejo k praktičnemu tečaju o vojni kirurgiji. Iz Velikega Varadina je poklican v Zemun 3. bataljon 37. polka za pomnožitev mejne straže. V Stolnem Belem gradu so nadomestni rezervisti 39. polka nujno poklicani k orožnim vajam. dokler ga ne pahnem v nesrečo, njega in njo.« Tako je sama pri sebi govorila gospa pl. Petteg, a ta dan se je imela tako v oblasti, da se ni čisto nič izdala in se še ljubeznivo smehljala, kakor da jo govoričenje gospe Vrhovčeve nadvse zanima in zabava. Anica je bila dočitala časopis. Položila je list na kolena, naslonila glavo nazaj in se vdala razmisljeva-nju o svoji sreči. Zdaj ni Brnota sa -mo ljubila, zdaj ga je tudi občudovala. To je spopolnilo njeno srečo in izbrisalo iz njene duše zadnje nepo voljne vtiske, ki jih je bilo tam zapustilo nenavadno postopanje Brno-tovo na dan njegove snubitve. »Košanov voz,« je naenkrat zaklicala Pavla, ki je sedela navadno kraj okna, od koder je mogla pregledati vso cesto. »Za Košanom se pelje gospod Petteg.« Pavla je to naznanila z nenavadno živahnostjo in je pri tem lahko zardela, a zapazil ni tega nihče. Košan in Petteg sta obenem stopila v sobo. Pripeljala sta se od shoda, ki ga je imel Brnot v precej oddaljeni večji vasi na koncu topol-ske doline. »GosiHHlična Anica,« je dejal Košan in se poklonil svoji prijateljici, »naznanjam vam, da pride vas ženin čez pol ure. Bil sem kot poslušalec na njegovem shodu, gospod pl. Petteg pa kot vladni komisar. Lahko mi verjamete — Brnot je učakal velik, naravnost sijajen uspeh.« »Fenomenalen uspeh,« je zanos- Dnevne vesti. V Ljubljani. 26 novembra. — Zopet zaplenjeni! Državno pravdništvo nam je včeraj zaplenilo 17 vrst iz uvodnega članka »Slovensko in laško vseučiliško vprašanje«. Konfiskacija je popolnoma neupravičena, zato se bomo proti nji tudi pritožili. — Cesarjeva šestdesetletnica. Dne 1. decembra zvečer »bo mirozov, dne 2. decembra zjutraj pa budnica. Priredi na vojnega poveljnika Poti-oreka ukaz vojaška godba peš pol k a št. 27 mirozov in budnico. Svarimo občinstvo, naj se ne da zapeljati v kake demonstracije zoper godbo; če bi kdo le žvižgal godbi, mora biti pripravljen, da bo zaprt. Dne 2. decembra bo ob 7. zjutraj budnica in ob 7. zvečer mirozov društvene godbe. Tekom 2. decembra bodo vojaki na gradu 120krat ustrelili. Dopoldne bo odkritje cesarjevega spomenika. Povabljeni so načelniki različnih oblastni j in srednješolci. Obč. svet bo imel slavnostno sejo. Oficirji bodo imeli obed v »Unionu«, mestne delavce pa pogosti občina v »Mestnem domu«. — Nemški napisi. Prva zahteva slovenske Ljubljane je, da morajo izginiti vsi sledovi nemštva. Kakor mora v Gradcu vsakdo imeti saino-nemški napis, kakor mora v Budimpešti vsakdo imeti samomadžarski napis, tako zahtevamo, da morajo biti v Ljubljani samoslovenski napisi. Kdor nima samoslovenskega napisa, ta kaže s tem, da je pangermanski agent in sovražnik slovenskega naroda, torej človek, ki ga je treba pobijati z vsemi sredstvi. C. kr. uradi dajejo najslabše izglede. Na poslopju finančnega ravnateljstva je še vedno sainonemški napis »K. k. Finanzdi-rektion«, na poslopju tobačne tovarne pa samo nemški napis »K. k. Tabak - Fabrik«. Na malih grbih nad vhodom so majhni nemško - slovenski napisi, ki jih seveda nihče ne zapazi. Če c. kr. uradi tako žalijo slovenski narodni čut, ni čuda, da so potem različni nemškutarji tudi predrzni. V Kolodvorskih ulicah je samonemški napis »K. k. priv. Baumwoll - Spinnerei und Webe-rei«. Ta tovarna je v tako slabem stanju, da je potrebno jo prisiliti, da izvede čim prej primerno prezidavo, ker je življenje več sto slov. delavk Ijal Petteg. »Kmetje so bili tako navdušeni, kakor bi bili pijani.« Gospa Vrhovčeva je zahtevala natančnega poročila o shodu. Ko je Košan hotel s*»st i k njej, ga je ustavila Pavla. »Kaj mene še pozdraviti nočete t« ga je vprašala na pol šaljivo, na pol resno in je spravila Kosami za trenotek v zadrego. Nagnil se je k nji in ji poljubil roko, kar je gospe Vrhovčevi tako zelo ugajalo, da ga j«1 posadila poleg sebe na zofo. In »galantni gospod sosed« je moral obširno jioročati o shodu. »In kako je Stanko govoril?« je vprašala gospa Vrhovčeva. »Vedela bi rada, kaj je povedal in kak vtisk je naredil.« »Lahko si mislite, da je izvrstno govoril,« je dejal Marko. »Odličen govornik je in kadar se pripravi, mora zmagati. Govoril je o vseh mogočih reeeh, o krivicah, ki se gode kmetu in ki jih hoče vse odpraviti, o svetinjah slovenskega naroda, o svobodi in o veri, in sploh o vsem, kar ljudem ugaja. Prav spretno je veslal in pridobil zase liberalce in klerikalce, dasi je rekel, da ni ne eno ne drugo, nego radikalen narodni socialist in agrarec obenem.« Košanovo poročilo je bilo pobarvano z lahko ironijo, česar pa ni nihče zapazil. Gospa Vrhovčeva je bila jako zadovoljna in je veselo vzkliknila: »Dobro jo je izpeljal moj bodoči zet.« (Dalje prihodnjič.) in delavcev v nevarnosti. Imamo lepe podatke o razmerah v tej tovarni. Na cesti na južno železnico čitamo velikanski samonemški napis »Johann Globotschnigg Draht- und Dralitstiftenfabrik«. Na Dunajski cesti je samonemški napis »Hotel Elephiint«. O tem hotelu bomo o priliki povedali kaj zanimivega. Nadaljevanje tega zaznamka sledi. — »Kranjska hranilnica« kot podpirate! j iea »Filharmoničnega društva« in »Glasbene Matice«. Gospodje okrog »Kranjske hranilnice« nam bodo dovolili, da danes navedemo nekoliko številk, katere naj njim in vsej javnosti pričajo, koliko so blagovolili nakloniti v zadnjih letih kulturnima zavodoma: »Filharmo-nienemu društvu« in »Glasbeni Matici«, zavodoma, katera stojita nad političnimi strankami, sta kot kulturna faktorja navezana in upravičena na vsestranske podpore, katere jima tudi deli država, dežela in mesto Ljubljana. Trezen razum in politično-gospodarska taktika zahtevata, da bi gospoda v Knaflovih ulicah pri podelitvi podpor »Filharmonič-nemu društvu« in »Glasbeni Matici« postopala nepristransko. Sicer bi bilo pravilno in docela pravično, da bi dobivala »Glasbena Matica« kot prvi slovenski glasbeni zavod in središče glasbene umetnosti vseh Slovencev iz »Kranjske hranilnice«, kot glavne zaloge (žalibog!) slovenske-« ga denarja, veliko večjo podporo, nego filharmonikarji, a onih 65 nemških mogotcev, ki vodijo nemško »Kranjsko hranilnico« in imajo besedo pri podelitvi podpor iz čistega dobička, katerega daje ogromna večina slovenskega denarja, se je postavilo na stališče, ki je vse poprej, nego pravično! Iz naslednjih številk povzame naj slovenska javnost, kako razpolaga nemška »Kranjska hranilnica« med drugim tudi z denarjem, ki je namenjen v podporo že omenjenima kulturnima zavodoma., katerima gre podpora vsaj v enaki meri, ako abstrahiramo od opravičene zahteve »Glasbene Matice« po večji podpori nego »Filharmoničnemu društvu«. Redna letna podpora »Kranjske hranilnice« »Filharmoničnemu društvu« znaša 3500 kron! Redna letna podpora »Glasbeni Matici pa 400 K, reci štiristo kron!! Dalje: »Kranjska hranilnica« je darovala o priliki praznovanja jubileja »Filharmoničnega društva« temu 50.000 K, izplačljivih v petih letnih obrokih po 10.000 K in penzijskemu fondu učiteljstva »Filharmoničnega društva« istotako 50.000 K, izplačljivih tudi v petih letih po 10.000 K. Izredna podpora »Glasbeni Matici«; 00.000 K!! Dalje!! Pri računskih zaključkih »Filharmoničnega društva« opazovali smo precej časa dolg 155.000 K, ki ga je imelo društvo pri gradnji društvenega doma. Ta dolg je naenkrat izginil in v računskih knjigah »Filharmoničnega društva« stoji gotovo postavka: »Spen-de der krainisehen Sparkasše fiir das Erbauen des Vereinshauses« 155.000 K, katera postavka pa iz um-ljivih razlogov7 ni zagledala belega dne. »Glasbena Matica« je prejela kot dar »Kranjske hranilnice« za gradnjo, po potresu na novo zidanega društvenega doma vsoto 000.000 kron. Sedaj pa zračunimo na katero višino prispejo ti zneski v teku zadnjih deset let. Interesanten račun! A. »Filharmonično društvo«: 1. Redna letna podpora v desetih letih po 3500 K je 35.000 K, 2. dar o jubileju »Filharmoničnega društva« a) društvu (od leta 1902.—1907.) 50.000 K, b) penzijskemu fondu (od leta 1902. do 1907.) 50.000 K. 3. za zgradbo društvene hiše 155.000 K, 4. »Kranjska hranilnica« pokriva tudi primanjkljaj pri komorni glasbi, kar v desetih letih znaša najmanj 10.000 K, skupaj 300.000 K, reci tristotisoč kron! B. »Glasbena Matica«: 1. Redna letna podpora 400 K, v desetih letih 4000 K. 2. Izredna podpora 00.000 kron. 3. Za zgradbo društvenega doma 000.000 K. 4. Za prirejanje koncertov 00.000 K, skupaj 4000 K, reci štiritisoč kron ali 75 del tega, kar je dobilo v istem času »Filharmonično društvo«!! To so številke, ki dovolj jasno govore, kako pristransko gospodarstvo vlada pri »Kranjski hranilnici«. Dejstvo, da se dela taka gorostasna razlika pri razdelitvi podpor »Filharmoničnemu društvu« in »Glasbeni Matici«, da se da prvem n v teku desetih let 300.000 kron, drugemu v istem času samo 4000 kron, nam kaže te »pravične čuvaje slovenskega denarja« v dovolj jasni luči. Društvu, ki je v nemških rokah, valite slovenski denar v stotisočih, slovenskemu kulturnemu zavodu, ki stremi za istimi cilji kakor nemški, ki je pa vrh tega docela upravičen po vseh človeških pravicah do denarja, katerega so vam nanesli Slovenci, pa v svoji »velikodušnosti« ponujate par grošev! Sramota, večna sramota! Slovenci, primerjajte citirane številke in skrbite, da izve vsak, kako se gospodari z vašim denarjem v nemški hranilnici. Skrbite, da se izve v vsaki gorski vasici, da je izročen slovenski denar v nemški hranilnici takim ljudem v roke, kateri privoščijo Slovencu 75 del tega kar darujejo Nemcu. Od vsake krone dobička, katerega jim je dal vaš denar, so dali nemškemu društvu 98.67 vin., slovenskemu pa 1.33 vin.! Slovenci, skrbite, da bo tem predr-znežem v Knaflovih ulici odklenkalo za vedno razpolagati z vašim denarjem! Slovenskega denarja dobiček slovenskim društvom!! — V »Kranjski hranilnici« ne vzdigajo in odpovedujejo svojih hranilnih vlog samo le Slovenci, temveč, kakor se govori, tudi uradi n. pr. depozitni urad v Trstu, ki je baje »Kranjski hranilnici« odpovedal večjo vlogo. — C. kr. davčni urad za mesto Ljubljano se norčuje s slovenskih davkoplačevalcev, ker drugače si ne moremo tolmačiti nemških dopisov, ki se pošiljajo iz tega urada slovenskim strankam. Davčni urad sam na sebi za davkoplačevalce ni ravno prijeten urad — torej je tem večje izzivanje, ako se iz tega urada slovenske davkoplačevalce bombardira z nemškimi dopisi. — Koslerjeva pivovarna. Med najveselejše uspeli e slovenskega gospod, gibanja v zadnjem času spada brezdvomno velika zmaga, ki smo jo Slovenci izvojevali nad Koslerjevo pivovarno. Temu nemškutarskemu podjetju se je dosti dolgo prizanašalo; dogodki 20. septembra so slovenski potrpežljivosti izbili dno. Dra-gonskega piva ne pijemo več — tako je zaorilo širom slovenske domovine in kar je zavednih gostov in gostilničarjev, vsi so bili edini v tem, da se nioradragonsko pivo odstraniti. Samo prav malo gostilničarjev je, ki še točijo Koslerjevo pivo, največ takih, ki so zadolženi do ušes in jemlje od Koslerja pivo, ker jim ga daje na upanje. Solidnega narodnega gostilničarja je vendar sram, da bi točil Koslerjevo pivo, ono pijačo, s katero je Kosler vpijanil dragonce, da so z zverinsko sirovostjo napadali mirne ljudi in svoje sablje močili s slovensko krvjo. Kosler ima v zalogi več tisoč hektolitrov piva, ki ga ne more prodati. Že od meseca julija ni več piva kuhal in ker je odpustil iz službe celo vrsto ljudi, je to dokaz, da ga še dolgo ne bo. Staro pivo se mu kvari in ker postaja slabo in ne-užitnino, skuša na vse načine,da bi se rešil iz zagate, v katero smo ga spravili Slovenci. Zdaj bi rad s premeteno zvijačo svoji pivovarni pridobil drugo ime. Sorodnika ima, ki velja za Slovenca in tega skuša pripraviti, da bi pivovarni posodil svoje ime. Ta sorodnik naj bi navidezno kupil pivovarno. Kosler bi ostal pravi last. nik, upa pa, da bo ponehal boj zoper njegovo pivovarno, če bi Slovenec veljal za lastnika. Kosler bi rad izginil s površja in stopil v ozadje, a denar naj bi se stekal v njegove žepe. Kaj ne, to je premetena zvijača 1 A Kosler se kruto moti, če misli, da bo na tak način spravil slovensko občinstvo v zmoto. Boj proti Kosler-jevemu pivu se bo nadaljeval brez* obzirno, naj bo Kosler očitni ali skriti lastnik pivovarne. Kako ta boj čuti, kako čuti posledice, to kaže dejstvo, da bi svoji pivovarni rad dal navidezno slovenski značaj. — Zdravstvena oblast in nem-škutar Andretto. Po postavi je predpisano, da se mora v vseh javnih in v vseh večjih klavnicah poveriti nadzorovanje samo diplomiranim živinozdravnikom. Dr. Seemann, ki ima ta referat pri deželni vladi in ki se je lani s konfisciranjem popolnoma zdravih klobas v Logatcu strahovito blamira], je napravil na korist nemškutarju Andrettu na Viču popolnoma nedopustno izjemo. Andretto izdeluje klobase in sicer, kakor je obče znano, jako slabe klobase. Znano nam je, da se je nekoč celo jezil na nekega posestnika, Iver mu ni dal crknenc krave, marveč jo izročil konjaču. Andretto dela kar hoče in kdo ve, kako meso tlači v črevesa. Sliši se dosti slabega. Toda Andretto je nemškutar in zato se dr. Seemanu ne zmeni za svojo prokleto dolžnost. Andretto deva v klobase kar hoče in tako je zdravje Ljubljančanov v nevarnosti. Res, v lepih razmerah živimo. — Ljubljanskim obrtnikom —, kakor sploh vsem slovenskim obrtnikom — dali so ljubljanski čevljarji zgled, ki je posnemanja vreden. Ljubljanski čevljarji so že pred več leti prišli do spoznanja, da jim je treba gospodarske organizacije, in so si ustanovili svoje »Sirovinsko društvo«, katero je bilo član »Zadružne zveze« v Ljubljani. Vsled svojega omejenega delokroga, ki je bil: »svojim članom preskrbovati sirovine«, ni prišlo »Sirovinsko društvo« do uspešnega razvoja. Nastale so celo take razmere, da je prišlo »Sirovinsko društvo« v konkurz. V tem kritičnem položaju je prišla »Siro-vinskemu društvu« na pomoč »Zveza slovenskih zadrug« v Ljubijani,ki je dosegla pri upnikih društva jako ugodno poravnavo in jim je za društvo terjatev poplačala, — dru- štvo je bilo ne samo rešeno, temveč je prišlo zopet v ugoden položaj. Premotrili so se temeljito vzroki, ki so ovirali dober razvoj društva, katerih glavni je bil ta, da čevljarjem ni zadošcevala zadruga, katera jim preskrbuje ceneno sirovine. Sprevideli so čevljarji, da jim je potrebna zadruga s širšim delokrogom in so po nasvetih »Zveze slovenskih zadrug« svoje »Sirovinsko društvo« temeljito preosnovali. »Sirovinsko društvo« se je prelevilo v zadrugo: »Združeni čevljarji« v Ljubljani, katera zadruga preskrbuje svojim članom sirovine in vse druge potrebščine; nadalje uredi zadruga skupno delavnico, v kateri se postavijo moderni stroji in kar je najvažnejše, zadruga otvori svojo lastno prodajalno, v kateri se bodo prodajali izdelki članov. Opozarjamo že zdaj ljubljansko občinstvo na to skupno prodajalnico »Združenih čevljarjev« v Ljubljani, v kateri se bodo prodajali izdelki ljubljanskih čevljarjev. Znano je, da obutala, katera izdelujejo naši čev-I lJarJi» v vsakem ozira daleko nad-; kriljujejo razno tuje tovarniško bla- ! go, katerega se je ravno v Ljubljani ! j na škodo kupujočega občinstva in na ! škodo naših izbornih domačih obrtnikov preveč prodajalo. Sicer pa vlada med ljubljanskim občinstvom že zdaj splošno zanimanje za prodajalnico »Združenih čevljarjev«, ki bode brez dvoma koristila občinstvu, katero dobi izborno blago — in tudi našim domačim obrtnikom, h katerim nas kliče naše geslo »Svoji k ■ svojim«. Kar so storili ljubljanski čevljarji, to morajo storiti v svojo lastno korist tudi naši obrtniki drugih strok ter si osnovati enake za- | druge. Svetujemo resno našim obrt- ! nikom, da si pravočasno ustanove take zadruge, pri čemer jim bode gotovo rada — pomagala »Zveza slovenskih zadrug«, katera je posebno pri zadrugi čevljarjev dokazala, da zna dobro in nepristransko čuvati gosiK>darske koristi obrtnikov. — Nemška ošabnost in zagrizenost je včasih res taka, da smrdi do neba. Naslednji slučaj to dovelj ja- t sno dokazuje. Trgovski potnik g. K. j se je obrnil z vljudno prošnjo do j tvrdke Adolf Freund na Dunaju, da bi mu poslala kolekcijo kravatne- I ga blaga na ogled. Pismo je bilo sicer povsem nemško pisano, le adre- | sa, na katero naj bi tvrdka poslala j kolekcijo, je bila slovenska. Na svoje 5>ismo je dobil g. K. od omenjene i firme naslednji odgovor, ki ga pri- j občujemo brez komentarja, v nadi, da si ga bodo znali naši narodni trgovci že sami napraviti. — »Ihre vverte Postkarte vom 14. ds. dankend bestatigend, bin ich mit Vergnugen bereit, Ihnen Krawattenstoffe zu liefern, bedauere jedoch, Collecti-onen nicht ausscnden zu kbnnen, spe-ciell nach Orten, deren Lage mir nicht bekannt ist & ersuche ich vor-erst um gefl. Bescheid, in welchem Teile der Monarhie sich Ljubljana befindet.« — Slovenci smo res potrpežljivi osli, tega nam nihče odrekati ne more. Celo tam, kjer smo doma, se ne poslužujemo pravic hišnega gospodarja. Ponos bele naše Ljubljane, naš slavni deželni muzej onečaščuje še vedno vse polno nemških napisov in to v pretežni večini celo na prvem m cM h! Naj deželni odbor ne misli, da iščemo dlake v jajcu. Ce v majhnih iečch nismo dosledni in neizprosni, kako pa bomo v velikih. Če se nemški velekulturni (?) narod ne sramuje, da bi se ne zanimal za naj-obskurnejši napis na kaki samotni postajici, zakaj bi pa mi igrali vlogo španskih beračev. Će bi dane6 štajerska dežela, v kateri prebiva več nego tretjina avtohtonega slovenskega prebivalstva, napravila v svojem muzeju nemško-slovenske napise, bi se jutri radi tega že barikade postavljale po graških ulicah! Zakaj moramo ravno mi Slovenci-div-jaki biti tako taktni in to celo napram našim najstrupenejšim sovražnikom t Naša zahteva je torej: Ven z najmanjšim nemškim napisom iz našega muzeja in tudi iz našega gledališča. Ven z jezikom onega brutalnega naroda, ki ima za nas le peklensko sovraštvo. Upamo, da bode naš opomin zalegel in da naše občinstvo ne bo primorano, tudi v tem slučaju seči po samoobrambi. — Ljubi rojaki! »Grazer Tag-blatt« z dne 22. t. m. je priobčil tole poslano: »Liebwerte Volksgenossen! Riicksichslos und unermiidlich sind die Gegner unseres Volkes an der Arbeit. Die ekelerregenden Aus-sehreitungen der Slaven in Laibach und Prag beweisen dies zur Geniige. Wahrend man fiir die von sloveni-schen Pobelinassen in Laibach ge-schadigten Deutschen in einer Stadt der Oststeiermark Gelder sammelte, wird ein einziger slovenischer Ge-schaftsmann von den Deutschen die-ser Stadt mehr unterstiitzt als die beiden deutschen Geschafte gleicher Art. Die Deutschen tragen ihr Geld lieber in das Geschaft des Slovenen als in die zwei deutschen, und zwar mit der Ausrede, dass sie im Ge- schafte des Slovenen besser bedient werden. Hiebei spielen natiirlich auch die kimstliche Freundlichkeit und die Herabsetzung der beiden deutschen Geschafte durch den Slovenen eine Rolle. Mit Rucksicht auf die im ersten Satze erwahnten Um-standen solite man denn doch die deutschen Geschafte mehr beriick-sichtigen. Fiir die Aufnahme dieser Zeilen bestens dankend — Ein strammer Deutscher.« — V slovenskem jeziku bi se to poslano, odgovarjajoče ljubljanskim razmeram glasilo takole: Ljubi rojaki! Brezobzirno in neumorno so sovražniki našega naroda na delu. Gnusni izgredi Nemcev v Ptuju, Mariboru in Celju dokazujejo to dovolj. Dočirn se za slovenske žrtve v Ljubljani nabirajo po vsem Slovenskem prispevki, podpirajo Slovenci v Ljubljani nemške trgovce in obrtnike bolj kakor svoje rojake. Slovenci nosijo svoj denar v nemške prodajalne kakor v slovenske, in sicer z izgovorom, da jim v nemških trgovinah bolje postrežejo. Pri tem seveda igra tudi umetna vljudnost in poniževanje slovenskih trgovin s strani Nemcev veliko vlogo. Z ozirom na okolnosti, navedene v prvem stavku, bi se pač morale slovenske trgovine bolj upoštevati. Za sprejem teh vrstic se iskreno zahvaljuje Odločen Slovenec. — Napisi na trgovinah in obrto-» valnicah so po pretežni večini sedaj taki, kot zahteva slovenski značaj naše bele Ljubljane — toda ne povsod! Opazuje se namreč, da hočejo nekaterniki slepomišiti. Ali je mar potrebno, da se je pri slovenski gostilni Petra Štepica v Gradišču že prikazala na dan polovica od pamti-veka nepotrebnega »Gasthausa?« Isto velja tudi za trgovino pohištva na vogalu Sv. Petra in Resljeve ceste. Ali ni res, gospod Widmayer! — Sodne novice. Postopanje ljubljanskega deželnosodnega pred-sedništva presega že vse meje. Tako se nam poroča iz Radovljice, da je že polovica konceptnega sodnega urad-ništva nemško - nacionalna v najstrožjem smislu; kot avskultant je tudi prideljen slavnoznani Hermann Deu, ki je slovenščine popolnoma nevešč! Kaj nam v popolnoma slovenski okraj pošiljajo take sodne uradnike? Temu mora biti konec. Gospodje državni in deželni poslanci, malo več pozora!Po našem skromnem mnenju je že zadosti, da pri c. kr. okrajnem glavarstvu ni nobenega Slovenca. Će bo šlo tako naprej, bo Radovljica nemško uradniško mesto! — Župani pozor! Deželna vlada izdaja razglase o tujih vagabundih z imeni in popisi njih svareč občine, da naj jim ne dajejo podpor. Take razglase, katerih je nebroj, dajo okrajna glavarstva ad circulandum v vednost in z naročilom zabeležiti jih v knjigi potepuhov. To bi bilo vse v redu in prav, samo nekaj malega moram pripomniti, namreč da i so ti razglasi vsi brez izjeme — nemški! V našem sodnem okraju je blizu dva tucata županov, pa od vseh zna samo eden nemški. Ali ne pomislijo pri deželni vladi, da je tako postopanje naravnost smešno1? Če te vrstice ne bodo pomagale, pričeti bo treba z obstrukcijo. — Gorenjski ž u p a n. — Koliko časa Kosler že ni varil piva? Varil ga že ni od julija meseca in ga tudi ne bo do prihodnje pomladi. Posebno se je Koslerju ustavilo vsako razpečavanje po 20. septembru, ko so od njegovega piva pijani vojaki divjali med mirnimi našimi ljudmi. Ako bodo Slovenci in Slovenke dosledno odklanjali Koslerjevo pivo še naprej, Kosler tudi spomladi ne bo varil nobenega piva! — Samo po en liter! Nemšku-tarski trgovci v Ljubljani prodajajo petrolej pod lastno ceno. Neki slovenski trgovec se je hotel prepričati o tem, pa je poslal po pet litrov petroleja k Terdini. Petroleja ni dobil, ampak odgovor, da ta nemškutarska trgovina prodaja petrolej samo po litrih in ne v večjih množinah. Ali se Terdina boji prezgodnjega kon-kurzaf — Plakater Peter Matelič ima kakor znano za zastopnika dr. Eger-ja in dr. Ambrositscha in je nalagal slovensko javnost, da so mu slovenski odvetniki odrekli pravno pomoč. Ker se štuli Matelič pri Slovencih za plakatiranje; je seveda najboljše priporočilo zanj gori omenjeni fakt. Dr. Ambrositsch zastopa Mateliča zadnji čas v sodnih stvareh C III. 414/8, U VII. 916/8, E 3208/8 in E 3209/8. Ali ima Matelič zopet kakšen izgovor, da ni nemškutar? Slovenska pla-katerja sta Smole in Perdan. — Zdravniški izvedenec dr. Schuster še danes ne ve, kaj je njegova dolžnost. Vršili ste se danes dopoldne dve razpravi pri okrajnem sodišču, seveda popolnoma slovenski, a dr, Schuster je vzlic temu narekoval svoj izvid — nemško! Mož se je najbrž nekoliko zmotil, kajti bržkone ni opazil, da sedi za celo množico ižanskih pretepačev slučajno — naš poročevalec, ker sicer bi bil izpovedal slovensko, kakor izpove vselej, ko vidi, da so navzoči časniški poročevalci. Na eni strani strah pred poročevalci, na drugi pa nemška zagrizenost, res značilno. — Mateličev kompanjon je strasten nemškutar in kazinot Kor. din. S tem je veliko povedanega. Zato je Matelič z največjim veseljem lepil plakate nemškega »Turnverei-na« in zato lepi tudi gledališčne liste slovenskega gledališča! Matelič bi se ne mogel sklicevati, da ima table na najlepših prostorih, če bi mu Slovenci, na katerih hišah ima te table, odpovedali te prostore, kakor so Nemci po Mateličevi želji zavednemu slovenskemu plakaterju Smoletu. Slovenska plakaterja v Ljubljani sta le gg. Perdan in Smole, to si zapomnite Slovenci! — Daleč so prišli. Po mestu kroži govorica, da kupuje podjetni gospod Deghenghi — »Kranjsko šparkaso«, kakor je, kakor stoji in leži, vse skupaj. Storil je tako že z različnimi podrtijami, s Kolizejem in z Maličem in povsod je imel srečo, Zakaj bi tega ne storil še s »Kranjsko šparkaso«. Se non e vero e ben trovato! — Zaplenjene narodne kolajne. Urar j u in optiku Franu Zajcu na Starem trgu je včeraj deželna vlada v sporazumu s drž. pravdništvom zaplenila narodne kolajne z napisom »V spomin na nedolžne žrtve«. Dotični odlok, s katerim se odreja zaplemba kolajne, je podpisal dvorni svetnik grof Ohorinskv. — Stene imajo ušesa, V ponedeljek ob polu 6. zvečer je prišel elegantno oblečen gospod v vežo Ken-dove hiše na Mestnem trgu. Dal je poklicati v vežo Kendovega prodajalca in mu rekel: V prodajalno ne grem, ker se bojim, da bi me kdo videl. Pošljite mi ene gamašne, ene čevlje, eno Kravato itd. v Hilšerjeve ulice št. 12. — Kdo je neki ta kre-meniti slovenski značaj? — V trgovini Herzmanskega v Prešernovih ulicah sta z veliko težavo nakupovale te dni cvetlice gospodični Kovačeva — sestra znane modistinje — in Bukovniko-v a. Kupčija je bila namreč težavna zaradi tega, ker v omenjeni trgovini nočejo razumeti slovensko. — Velezaniiniva demonstracijska obravnava se vrši v soboto, dne 28. t. m., ob 4. popoldne pri tukajšnjem deželnem sodišču, soba 79. Obtoženec je ljubljanski odvetnik in de-želnozborski kandidat dr. Vladislav P e g a n. — Proč z nemškimi napisi. Iz Vodmata se nam poroča: V Ljubljani so skoro popolnoma izginili nemški in dvojezični napisi. Poziv ljamo svojega dragega Bovodmatča-na g. Drag. Hribarja, naj tudi on odstrani dvojezični napis na svoji tovarni za pletenine. Eden mu ga je že s tinto zamazal. Ker ta opomin ni izdal, se oglašamo javno! — Demonstracije v Gorici. Radi dogodkov na Dunaju so priredili gi>-riški Labi, to se pravi kakih 200 mladih ljudi, ki so vedno pripravljeni kričali po ulicah, demonstracijo v torek zvečer, ki naj bi bila naperjena proti Neme em v prilog laške univerze v Trstu. Kričali so: abbasso il governo (doli z vlado!), aljjmooo i gnoehi (nemški cmoki), ali kričali so tudi »abbasso i ščavi«! No; temu kriku so tako privajeni, da ga ne morejo opustiti niti kadar hočejo demonstrirati proti Nemcem. Vsa demonstracija je bila prav klaver-na; kadar demonstrirajo proti Slovencem, bolj kričijo in bolj divjajo. — Treba vedeti, da so goriški Lahi strašno ponižni proti Nemcem; hodijo na njihove prireditve, magistrat pa podpira z letnim doneskom šulfe-rajnsko šolo v Gorici! — »Slovenski Narod« v električni na Dunaju. V nedeljo so se peljali štirje slovenski visokošolci v dunaj sko okolico na izlet. Eden je imel seboj »Slov. Narod«, ga čital in prii>o vedoval tovarišem o domačih novicah. — Pripeljejo se do končne postaje in hočejo izstopiti; — kar pristopi tuj gospod, pogleda osorno na časopis in reče: »Diese Zeitung lesen sie zu Hause«. Vsled te predrznosti začudeni Slovenci ga primerno zavrnejo. On pa še kriči za njimi: »Wien ist eine deutsehe Stadt!« — Take Nemci na »nemškem« Ihinaju! In Slovenci v slovenski Ljubljani —I — Nemški Dunaj — slovenska Ljubljana. Ko sta se nedavno v dunajski mestni železnici pogovarjala dva Ceha popolnoma mirno v materinem jeziku, se zadere na nju poleg sedeči Nemec: Sprechen sie deutsch! — Slovanski ples v Petrogradii — velika nevarnost za Nemce! Kakor smo že poročali, se je pred kratkim osnoval v Petrogradu odbor, ki priredi meseca februarja sijajen slovanski ples, na katerega bodo povabljeni gostje iz vseh slovanskih dežela. Udeleženci smejo nastopati zgolj v slovanskih narodnih nošah. Sokolski kroj velja kot narodna noša. Na plesu se bo govorilo samo v jslovan-skih jezikih. Protektorat plesa jo prevzela soproga velikega kneza N i-kolaja Nikolajevića, vrhovnega poveljnika ruske armade, hci Črnogorskega kneza Nikole. Ob tej vesti je velik strah objel Nemce, ki se sicer, kakor pravijo, ne boje nikogar razen boga, tak strah, da pišejo dolge članke o slovanskem petro-gradskem plesu kot o grozni nevarnosti za vse Nemce, zlasti pa za zedi-njeno Nemčijo. Henrik Pfeil priporoča celo v berolinski »Tagliche Jtuiidschau«, naj bi se Nemčija proti tej nevarnosti zvezala z Japonsko in Kitajsko. Do sedaj so Nemci pisali, da je »panslavizem« cvetel na Ruskem, samo v času vladanja carja Aleksandra III., ki je bil mogočen vladar in panslavist po prepričanju, pod vlado »slabega« Nikolaja pa za panslavizem baje ni mesta na Ruskem. No, Pfeil je prišel sedaj do drugega prepričanja: Pod vlado Aleksandra III. na Ruskem ni bilo panslavizma, zato ker je bil to vladar mogočni, a pod vlado Nikolaja II. dviga zopet smelo svojo glavo ta hidra zato, ker je ta car vladar brez moči! — Slovenski denarni in slični zavodi v Ljubljani nameravajo proslaviti cesarjevo šestdesetletnico na ta način, da dne 2. decembra 1908 ne bodo poslovali — ali vsaj ne celi dan — in da svojim uslužbencem izplačajo za mesec december 1908 dvojno plačo. To je gotovo lep čin, kateremu se, o čimer smo prepričani, ne odtegne niti en zavod. Vrh tega bodo na občnih zborih po novem letu naši zavodi s primernimi prispevki v dobrodelne namene svoj gori navedeni Pri-s t o v i črkoslikar, in & t Špedetić, sobni slikar, po g A Gjudu vsak po 5 K V imenu bedne rodbine iskrena hvala. Gdč Joitoa L «OU v restavraciji „Naroduega domau v Mariboru pošlje kot p r e p i a č i 1 o za po tvrdki Jernej Bahoveo v razprodajo poslanega blaga za žrtve brezrazloČka 21 K 66 v Izobraževalno društvo za »Vodam* taki * kraj11 je piiredilo vČerai v g »stilui g. A. Babnikove prijateljski sestanek, na katerem je g. Miha Verovšek predaval o temi „Kako sem se za turista likal". Povedal nam je, kako je bil sprejet med piparje, kako je teh par „mandel-cev" ustanovilo „Slov. plauinsko dru štvo" ter Še druge zanimivosti. O) ljubil m m je, da v kratkem nadaljuje Torej na svidenje! Za naroda* delavce Trije soda rji dobe takoj s užbe. Ist tako en hlevar. Iščeta se d/a mesarska po močnika, ki bi hote*a na cbm^juih štajerskih krajih postati samestojua obrtnika. Pog<! ffems&i listi i&kazajejo lepe prispevke v narodue in dobrodelne namene, vse namesto razsvetljave 2. decembra. Narodne atraoke za Štajersko izvrševatui odbor je imenoval za svojega d fijitivaega tajnika časnikarja g. J. Les ni carja v Celju Ob vedoo moožeeih se opravkih je bila ta ukrenite v res skrajno potrebna. Grad Bežigrad blizu Celja, v zadnjem času >ast parc^iarne banke v Zagrebu, kupil je, kakor se nam pise iz celjske okolice, koosoroij treh mož („Ljubljanska zadružna zveza") K en kalci misij i tusai osnovati gospodinjsko šolo. Za to namero ž» dalj časa nabirajo prispevkov. Ogenj V Podgori pn Sfc. Petru je pogorel kozolec posestnika Autona Si m o a. Z-ivarovan ni bil. Občinski z a stop v Fnrsten- feldn je daroval sto aron z* varstvo otrok namesto razsvetljave 2. deoembra V Kožbanl v Brdib Da Goriškem je g relo v hiSi vdove Tereze Gro din. Po-iar k sreči ni napravil velike škode, ker je 151-tna hči zapazila ogeoj v trenotku. ko j^ bilo mugoce odvrniti večjo nevarnost Ponesrečil SO je 151etni deček Filip Ferfolja iz Mirna pri Gorioi P»del je pod voz, ki je Šel čezenj. Dečka so pripeljali takoj v g iriško bolnišnico, ali notranje po škodbe so bile take, da jim je za par minut podlegel Nova slovenska kavarna ¥ Trsu V h *i „Trguvsko ibrtue za druide" v Tr^tu v uboi A< quedotto št. 22 je odprl slovenski narodnjak Kranj c kavarno pod imenom „Mi-nerva". Naj Sloveuoi, ki prihajajo v Trst, obiščejo tudi tega našega člo veka Demonstracije v Trstu Pred-snočnjim je oko«i 1000 oseb demonstriralo p o Trstu za itabjansko vse uč lišče. Pn hiši dru-tva „Austria" je bilo pobitih za 500 K šip, pa tudi v kavarni nVo'proh" j« bilo ubito dragoceno ogledalo Poslopje namest ništva je stražila inoČna policijska straža. Arefrrauih je bdo 12 oseb. Zatezalo se Je44tuemu Ivanu Marcu v Borsiu prt Trstu. Ko so ga pr-peljali v tržaško bolnišnico, jim je ušel domov in se zabarikadiral pred bolniškimi strežniki, ki so pr šli za njim Vendar so ga spravili zopet v bolnišnico. Aretovan je bil 191etni hlapec Martin Zorman iz Hrenovic,ker je na sumu, da je svojemu gospodarju, kantinerju v domobranski vojašnici, kakor tudi svojemu sohlapcu pokradel več reči. Nekaj se jih je pri preiskavi še dobilo pri njem, nekaj jih je bil pa že razpečal. Tudi brezpo- selno služkinjo Pavlino Truppejevo, rodom iz Št. Jakoba na Koroškem je policija djala pod ključ, ker je, ko je prišla sem, v Spodnji Šiški svoji sostanovalki ponoči iz denarnice izmaknila 10 K denarja. Zormana, kakor tudi Truppejevo so izročili sodišču. Priporočljiva hlapca sta Valentin Koporc, rodom iz Ihana v kamniškem okraju in Matija Koporc. Oba sta nastopila službo pri prodajalki premoga Katarini Kugovi. Ko sta prodala za 15 K premoga, sta pobrala šila in kopita ter neznano kam odšla. Delavsko gibanje. Včeraj so se z južnega kolodvora odpeljali v Ameriko 4 Hrvati, 2 Slovenca in 25 Ma-cedoncev. 90 dninarjev se je odpeljalo v Stražo. Izgubljeno in najdeno. Častniški sluga Fran Lorenc je izgubil denarnico, v kateri je imel 7 K 34 v denarja. — Zasebnica Angela Griž-nova je izgubila niklasta očala. Uradne vesti. Uvaja se postopanje v namen amortizacije izgubljene police zavarovalne družbe »La Rovale Belge«, »Lebens- und Un-fallsversicherungs - Aktiengesell-schaft in Briissel« štev. 60945 za 1000 gld. Imetnik te police naj uveljavi svoje pravice v enem letu 6 tednih in 3 dneh, ker bi se sicer izreklo od okr. sodišča v Idriji po preteku tega roka, da polica nima več moči. — 18. decembra 1908 ob 1. popoldne in ne 19. decembra ob 11. dopoldne bo v Dulah št. 14 sodni okraj Metlika dražba zemljišča vi. štev. 990, 1417, 1199 k. o. Cerovec in vi. št. 373 k. o. Vinavas t. j. host in travnikov, zvanih »Radmenke« oz. hoste »Za grad kom«. — V zadružni register se je pri dež. kot trg. sodišču v Ljubljani vpisalo pri firmi »Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici r. z z. o. z., da se je prokura podelila Francu Šolarju. — Na 4razrednici v Knežaku je zasesti definitivno učiteljsko mesto. Prošnje je vlagati pri okrajnem šolskem svetu v Postojni do 23. decembra 1908. Shod Minskih zniipiiikou. .,1 cvr&evalnl odbor narodno- napredne stranke" naznanja, da se vrsi shod ljubljanskih zaupnike v soboto, 2 8. t. m. on 8. zvečer v vel K' d*o ani Mestnega doma". Radi važnosti sh da prosimo gg. zaupnike da se ga udeleže pol-noštevilno. Telefonsko m brzojavnu poročilu Poslanska zbornica. Dunaj, 26. novembra. Današnja seja poslanske zbornice je bila zelo kratka. Ko so se prečitale došle vloge, je podal ministrski predsednik baron Bienerth svojo progra-uatično izjavo. Ko se je dotaknil jezikovnega vprašanja, so ga prekinili radikalni Čehi z medklici. Baron Bienerth je med drugim v svoji izjavi naglašal, da je novi kabinet provizorienega značaja in da ima v najkrajšem času napraviti prostor parlamentarnemu kabinetu. Poslanec K 1 o f a č je podal v imenu svoje stranke kratko izjavo in predlagal, naj se o Bienerthovem govoru otvori debata. Predlog je bil odklonjen. Med Klofačevim govorom so Nemci kričali: »Roparski poglavar, izdajalec, pojdite v Srbijo« itd. Vloženih je bilo 15 nujnih predlogov. Prva dva nujna predloga je stavil princ Liechtenstein, tičeta se proračunskega provizorija in aneksijske predloge. Prihodnja seja se naznani pismenim potom. Najbrže bo šele 4. decembra. Združenje jugoslovanskih klubov. Dunaj, 26. novembra. Pogajanja med »Zvezo južnih Slovanov« in »Slovanskim klubom« so že toliko dozorela, da bo se že danes ali najkasneje jutri proglasila združitev obeh klubov. Vsi na združitev se nanašajoči predlogi dr. Šusteršiča so bili v bistvu sprejeti. Plebiscit o aneksiji. Petrograd, 26. novembra. (Po-seb. brz. »Slov. Nar.«) Takozvana »Trudovaja grupa« v gosudarstveni dumi je sklenila vladi nasvetovati, naj se na evropski konferenci Rusija zavzame za to, da se prebivalstvu Bosne in Hercegovine prizna pravica, da se o aneksiji izreče potom plebiscita. Balkansko vprašanje v ruskem javnem mnenju. Petrograd, 26. novembra. (Po-seb. brz. »Slov. Nar.«) V dvorani Kalašnikovske borze je bil mnogo- brojno obiskan shod, na katerem so je razpravljalo o bosanskem vprašanju. Na shodu so govorili vodja kadetov Miljukov, vodja oktobristov Rodieev in Aleksander N. Brjanča-ninov. Najinteresantnejši je bil govor Brjančaninova. Med drugim je rekel: Mednarodni položaj, povzročen po aneksiji Bosne, sili Rusijo k odločni politiki. Kakor Rusija, tako tudi Anglija in Francija ne priznate aneksije. Italija je samo na papirju zaveznica Avstro - Ogrske. Nemčija boleha na notranji konstitucio-nalni krizi in brez dvoma tudi ne želi vojne. Ako Anglija, ki razpolaga z vojno mornarico, za 10% večjo, kakor Nemčija in Avstrija, neče vojne, ne bo krvavih konfliktov. Turčija je pripravljena stopiti v zvezo s slovanskimi državami. Će bi prišlo do vojne,bi tudi Bolgarska bila na strani drugih slovanskih držav. V takšnem položaju si tudi Avstro - Ogrska ne more želeti vojne in bo gotovo pristopna pametnim nasvetom, da se konflikt med Srbijo in njo reši mirnim potom. Zato je treba, da Rusija vodi odločno politiko proti Avstriji. Nujni predlog za italijansko vseu učilisče. Dnnal 26 novembra. V gosposki zbornici bo dr. Grabmaver stavil nujni predlog, naj se ustanovi italijansko vseučilišče v Tri-d en tu. Nujni predlog radi Bosne. Dana|| 26. novembra. Jugoslovani so v danalnji seji poslanske zborn ce vložili nujni predlog, v katerem zahtevajo, da se nemudoma dado jamstva za konstitucionalne prerogative Bosne in da se dotični zakonski načrti nemudoma predlože parlamentu. Predlog so podpisali vsi jugoslovanski poslanci. Bosanska deputacija pri cesarju. DnnaJi 26. novembra. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenoi deputacijo bosanskega duhovništva in bosanskih katolikov. Neutemeljene vesti. Dunaj, 26. novembra. Vladni zastopnik na borzi je podal izjavo, da so vse vesti o vstaskih četah, hi bi baje bile vdrle v Bosno, neresnične in da bo vlada takoj obvestila borzo, ako bi se zgodilo, kaj tikega, kar bi lahko spravilo v nevarnost do-sedaj vladajoči mir. V Bosni vlada mir! Bosasski Brod, 26 novembra. (Poseb. br. „81. Nar *) Bosna in Her-oegovina je podobna grobišču, zastra ženemu od vojakov m orožnikov. Ječe so prenapolnjene Če v kakšni družbi kdo le spregovori o Srbiji ali Črni gori, že to zadostuje da se ga zapre. Vsaki sestanki so prepovedani, celo pravoslavnim službam božjim se delajo zapreke. Občinska starešinstva morajo nabirati podpise sa zahvalno adreso, da se je proglasila aneksija Bosne. (Druge podrobnosti is t-ga poročila, ki se nanašajo na gibanje vojaških Čet in na vojne priprave, smo morali izpustiti, ker bi nam te vesti zaseglo drž. pravdništvo. Op. ured.) Vojna med Avstrijo in Sroijo ter Črno goro je neizogibno, 6a se ne iipolnijo zahteve Srb je in Črne gore. Belgrad 26 novembra. (Pos. brs. nSlov Nar.M) Včeraj sem govoril s predsednikom skupščine Ljubo J o v a -ničem, ki je izjavil, da v Srbiji in Črni gori ni človeka, ki bi mogel ostati miren, ako zahteve Srbije in Črne gore ostanejo neizpolnjene Vojna je v tem slučaju neizogibna. Minister zunanjih del dr. Milovano-vic v Belgradu. Bel grad 26 novembra. (Pos bra. nSlov Nar.u) Minister zunanjih del, dr. Milovaoovič, je prišel snoči semkaj in se izjavil napram več ljudem o svojem potovanju, da je zadovoljen ž njim. Turčija neće denarne kompenzacije za Bosno. Carigrad 26. novembra. (Pos. brz. nSlov. Nar.u) Bosanski emigranti so poslali k velikemu vezirju deputacijo, ki mu je izročila spomenico g ede aneksije Bosne in Hercegovine. Na ogovor deputacije je vezir Kiamil paša odgovoril, da niso resnične vesti, da bi se Turčija zadovoljila za aneksijo Bosne z denarno kompenzacijo, nasprotno, turška vlada s vso odločnostjo zahteva, da se Bosni in Hercegovini vrne prejšnji državnopravni položaj ali pa da se proglasi za avtonomno kneževino. To svojo zahtevo bo Turčija zastopala tudi na evropski konferenci. Turško-srbska zveza — vzrok vojne. Belgrad 26. novembra. (Pos. bra. „Slov. Nar.tt) Avstro ogrska vlada je Porti dala vročiti noto, v kateri grozi, da bo smatrala srbsko-turško zveso, ako se definitivno sklene, kot „o a s u s b e 1 J.iu — (povod s a vojno). in nežno. Mgoroiosidio poročilo, ¥,xm« nad norjem so«. Bradaji crmcni tlak Iti'i mm. 25. «9. zv. 26 7. zj. 2. pop. —22 j brezvetr. j jasno 742*0 j —54 si j vzhod megla 74i/9t 161 » ] jasno Srednja včerajšnja temperatura 10 norm. '"5 Padavina v 24 urah 0 0 mm Joalp Schwalger, posestnik v Zagorju ob Savi, naznanja v svojem ter v imenu svojih otrok tužnega srca vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je njih iskreno ljubljena soproga, ozir. mati, gospa Josipina Schwaiger roj. Burg r včeraj ob polu 5 popoldne, po skoro 7 letni, mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v starosti 39 let, mirno preminila. 433" Pogreb nepozabne rajnice bo jutri v petek, dne 27. novembra t. 1. ob 3. popoldne iz h-še žalosti / Zagorju, na ondotno farno pokopališče. Bodi ji blag spomin! Zagorje ob Savi, 26. nov. 1908. Telečje oll sousje meso I« vsak dan sveze klanje; zadnji del in stegno. za 4 20 K. Prima najfinejši modri mak v 5 kg i vzorni vrečici 2 80 K dobavlja 4^33 1 Marija NagJer, Podwoloczyska štev. 10. Xv O ličil ali že obstoječa manjša trgovina se vzame ¥ najem. Ponudbe pod „P. G.'1 na uprav. „Slov. Naroda". 4329—1 Išče m soboslikarski pomočnik samostojen delavec, prostoročen in hiter slikar za Reko Naslov pove uprav. ^Slovenskega Naroda". 4330 l I»6em 4336—1 koncipiienta in izveib&nega solicitatorja Plača po dogovoru. Dr. Jcrdo JKttller Odvetnik v Celovcu Restavracija Južni Kolodvor" wm~ Danes zvečer velika pojedina klobas Za obilen obisk se priporoča J o s. Schrev restavrater Z« februarski termin 19C 9 se lite lokal zo prodajalno z enim večjim prostorom za delavnico. 4292—2 Ponudbe s ceno pod »XXX'1 na upravuiStvo „Slov. Naroda44. Svetel« ne prevelik lokal v sredini mesta, se s L lebf uarjem ali marcem vzame v na|em Pouudbe pod „lokal" na uprav. nSlov. Naroda". 4282 2 kovačija t prometnem kraju na Sorenlakem se takoj odda v najem. Kje, poveg upravništvoj Naroda". .Slovenskega 4 0.-6 Ura z verižico Zaradi nakupa velika množine ur razpošilja Sleaka razpoš^ljevaluiea: prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precicijsko nro na sidro, z lepo ver žico za samo K 2 kakor tud< triletnim pismenim jamstvom Po povzela azpostija Prusko-aleaka razpoalljevalnlca Biu Gr&lb, Krekov 43» NB. Za nengajajoče denar nazal. Meso!š Meso! Veleizboruo vsak dan sveže goveje meso po 4 K 90 h, telečje meso po 5 K, gcsje meso po 6 K, vse v 5 kg pošt Lih košat ioah franko po povzetju razpošilja in prosi za prijazne uaroČbe. Uvoz mesa na debelo, Gromnlk, Galicija. Vsled koleni se takoj proda* Vpraša se v Spod Šiški, Eolo-dvorake ulice it. 159 4i28-5 Gostilna „Pri Bobencku" na Gliacan ■ novo urejenimi prostori, acetileusko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo vred ee Odda zaradi bolezni takof alt posnele v aalem. ===== Istot&ni se odda tudi ===== proiijslfiicft, m sia&oraaj in itaici. Več se izve na Olincab it 37 pri Ljubljani 40 8-12 tJB^~—m— ■ Possor! Pozor! t* B Kavarno ,Leon' V Ljubljani S9> 50 na Starem trgu št. 30 je vsaki dan vso noč odprta. Na ra/polago je najnovejši ameriški biljard m elek-o o Mini klavir, o o Z odličnim spoštovanjem Lso In Fai?! Pogači A *Y S v * C a g sr M I B A V ti iT* W K M Rudolf Dostal učitelj na gluhonemnici Gusti Dostccl roj. JLunder poročena. ^2^^>—3 Ljubljana. S^al^a. Ljubljana, 24. novembra 1908. 4327 Kupujem in takoj v gotovini plačujem tudi večje množine & T Prve *n dmge vrste. Vzoroi z navedbo j£ U rnncžine in najnižje cene ter nalo- ' ^ žilna postaja naj se naslavljajo pod šfro F\ S. 102" riSL snončno elssped.lci]© €9var0 grami, Dunaj 1., Rotentnrmstrasse štev. 9. Nizko pod ceno prodijam radi iioutianjkaiij* prostora obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče 387i 27 za gcspcde in deč^e kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice. Konfekcijska trpina A. Luhlć. ^2* Poštne pošiljatve dvakrat na dan. Trsovshl sotrudnib star 24 let, zrn osen manufakturne in Špeoerjske stroke, hiter in dober pro • dajalec, i* 11 prt meniti aluibo, najraje v mesto ati na večji kraj na deželo. Vstop s 1. Januarjem 1909. Ponudbe na upravnistvo rSiov. Naroda". 4i58 4 s "i Tttoulnn s špecerljo, dellkatesaml m vinoma «,„_„ Plfri" FR. KHAM Ijnbljapa nasproti hotela „TJnton** ——— priporoča rasen vsega druaega blaga tudi: nove letošnje ogrske salame. Osak pttok svože morsko ribo, g« a* res Najlepii in dajcenejši novoletni reklamni KOLEDARJI z okusnim t skom f rme se dobe pri Ivanu Bonaco v Ljubljani. Vzorce dopošl em na željo brezplačno na ogled. 4320 2 Oddajajo se po skrajni ceni tudi sami bloki! C/K Slamnikarice izurjene, ki znajo Šivati na oba slam* uikarska stroja (Kettenstich in Unter-stichmaachine, 80 iftčejo sa Nemčijo ob trajnem, donosnem opravku Sama dokazano perfektne si varke z na. vedbo dosedanjega poslovanja in zahtevo plače naj se zglešajo. PonuHba pod „Strobutnabe* rinnen 72798" na anončno ekspedi* oijo M. Dnkes NachI Dunaj Woll- SallO 9 4286-8 Briketi „Paulns" najboljši šlezijski premog, prešan v kocke, 8000 kalorij kur lne moči Kurjenje sob in Štedilnikov preprosto kakor z navadnim premogom, samo da nagleje, bolje in dalj trajajoče. 4223—2 Premog „Bohemia" kosovnik in orehovnik najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja presejan in zbran, .^000 kalorij, tedaj brez konkurence. Pošilja se točno tudi izven Ljubljane, briketi brez opažanja. Priporoča samozalogar Jos Faulin glavna zaloga premoga v Ljubljani Ilove ulice s t 3. Kolodvorska restavracija 4211 Pozor! Nauk o zdravilih navaja, da se mora zdravemu človeškemu telesu s hrano, bolnemu, malokrvnemu pa v obliki zdravil vsak dan dovajati okoli S centigram o v železa, da ostane zdrav. Tri jedilne žlice = 45 g (vsakdanja poraba) železnatega vina lekarnarja G. Plccolllo o Uubljnnl, c. In kr. d r ornega dobavitelja obsega 5 ctg železa. Vina Chlna Serravallo z telesom (po anal z i gosp prof. doktorja Friseniusa v VV esbadenu) bi pa nasprotno morali použiti odrasli cel liter, otroci pa pol litra vsak dan, da bi dovedli organizmu enako množino. Pollitrska steklenica Piccolijevega železnatega vina stane 2 kroni, poštni zavojček s tremi steklenicami ter s prosto zavojnino in poštnino 6 K 60 h. Naročila izvršuje po povzetju lekarnar 6 Piccoli v Ljubljani, na Dunajski cesti. 4 52 2 Osak petek sveže morske ribe Srnncevoll kakor tudi dobro-znani Ital. hrodelto s polento. Nastavil se je tudi dobroznani cvldek od dr. Schmlermoula. 1 kateri ima biti obenem potnik z t vino, se sprejme v mojo staroznaoo gostilno „pri Loiarju" v Ljubljani. tena mera biti dobra kuharica in spretna ajostilnićarka. Oziralo se bode le na onega zgiasitelja, kateri se peča izključno samo z gostilno, da je v vinski stroki vešč in da ima veselje in razum za potništvo. Zglasiti se je osebno Nastop je meseca februarja 1909 in zahtevana kavcija 800 K. 4255 6 Karel Lenče trgovec z vinom na Caverci pri Ijubljani. Pozor Prva tvornica dišečega mila In vonjav v Trstu Je == jnk«3lI3t*OClO J* = Odlikovana $ petimi zlatimi kolajnami In Je dobila pred kratkim ne|vl&Je priznanje trgovinskega ministra avstrijskega. Zaslužek zagotovljen okoli 40 OOO kron na leto. Pojasnila samo resnim reflekfantom pri 4229—3 Ginseppe de Grandis, Cafie Tommaso, Trst. r* zimska sukala suknena obiska, S6 dObl! posamezne hlače, .....m................., medni telovnik, pslsrina zastonj. Za odjemalce na debelo priporočam dolge pelerine, zimske jopice in klobuke z velikim popnstom. .Angleško skladišče oblek10. Bernatovič *J I^jijiToliar^a ^ cestni txgr 5* \^ Od Z5. novembra do Z5. decembra prodajam na svojih prostorih v Šolskem drevoredu: -^^^ Prima slanino = Brzojavi: Kham, Ljubljana 4291—a "brez icožie cd prašičev iz lastnin pltallši I. vrste......ki kron 1*50 • ••••••»■ 1*30 = Meso istih prašičev: = I. vrste......k* Kron 140 n.........„ no Slije predović. Izdajatelj in eefererni mreanik luti Intealeaalek. Laaanina in tiak »Narodne tiakama* *