Gospodarske stvari. Cestno blato kaj je 7redno. M. Cestno blato nastane iz kamenja ali prodeca, kterega kolesa po cesH se potakajočib 70Z07 sterejo. Vrb tega inia pa tudi še mnogo organskih sno^i 7 sebi zlasti ži^alskih izločko7 in rastlin, ki ob ceati in po nji rastejo. V no^ejsem čaau so cestno blato 7 kantotiu Beruskem na S^icarskem keraicno preiskali in naali, da ima to blato 1-14 odstotko^ raalca ali gipsa 7 sebi, 1-13 % fosforo^okislega apna, 1"79 % ločljive kremeno^e kisline, 0051% kloro^ih alkalij, 7-20°/0 organskih sno^i in slednjič 0-2% duaeca ali gnjilca. Se^eda cestuo blato ne bode po vseb krajih jednako sosta^ljeno, anipak njego^a sosta^a in njego^i deli se bodo gla^no ra^nali po kamenja ali prodecn, z kterim se cesta na^aža. Goto^o pa je, da se cestno blato pra7 dobro piilega 7 napravo raznega gnjilega posebno pa za napra^o komposta za tra7nike in senožeti. Cestno blato na tra^nik potrošeno, zlasti če se mu še nekaj lesnega pepela primeaa, iz^rstao gnoji. Na Švicarskem cestno blato pra7 skrbno spra^ljajo in z njim razna zemljiača gnojijo. Piiprosti račuii kaže, da imamo 7 ceatnem blatu pra7 dober kup iu priročno siedst^o in pomoček brez 7elikega truda si naše poljske in tra7niške pridelke izdatno pomnožiti. M. Perzijanska zelenomesnata sladka dinja. Šte^ilo raznib sort sladkih dinj je precej 7eliko. Posebae priporočbe 7redna je gori imeno^ana Perzijanska zelenomesnata sladka dinja. Sad je okusnega, zelenega mesa. Seme te dinje se dobi^a pri semenskib trgo^cib in goto^o tudi pri Berdajsu v Mariboiu. Domo^ina diujam so jutro^e dežele zlasti pa Armenija. Pri nas se dajo 7zrediti pod milim nebom le po toplejših krajih. Posebno lepo store 7 7inogradih po no7ib jaraah, kar pa se^eda se ne sme 7 redno piidelo^anje dinj priporočati, ker bi to bilo 7inogradu na škodo. V bolj severnih krajih dinjo le prirejajo 7 toplih 7rtnih bišah. Tudi pri nas mora biti leto posebno toplo in ugodno, če se ho5ejo lepe in okusne dinje prirediti. Od leta 1868. sem ni bilo 7e5 takega. Seme sladke dinje se seje zdaj 7 gnojne grede ali pa tudi pra7 pod railo nebo brž ko se ni 7ec slane bati. Iz gnojnib gred se sajenice po potrebi, ko ne pretijo 7eč mrazovi, ua pripra^ne 7itue giedice presadijo. Napravijo se tako inieno^ana gnojna gnezda, t. j. kopice z gnojem pomeaane prsti. V sredi se jim naredi mala globelja, 7 ktero se potem ali koj scme ali pa že 7 gnojui gredi prireiene sajenice posade. Postranske trte se jim morajo raarlji^o poačipo^ati. Da sad po prstni mokroti ne za5ne gnjiti, treba ga je na deskice, strešne opeke itd. polagati. V pra7 toplih letih pa tudi tega ni treba, že brez tega tudi lepe in zdrave prirastcjo. M. Kako z krompirjem ravnati, da tndi po leti dolgo nžiteu ostane. Posta^i se kotel z 7odo na ogenj. Ko 7oda 7 kotlu popolnoma za^reje, ee krompir z pomočjo jeibasa ali primerne mrežice 7 7relo 7odo pomoči in kakih 4 sektmd 7 nji podrži. Na to se krompir 7 jerbasu ali mreži iz kropa potegne, na tla izsuje, da se odte5e in osehne. Tako se ra^na z 7sem krompirjem, kar si ga kdo za poletno porabo braniti hoče. Hranuje se potem 7 subi in hladni kleti. Kalji^na moč se na tak način do cela zaduši in krompir ostane do uo^ega užiten in okusen. Tako pie na Francoskem ra7najo gospodinje z krompirjem. M. Kako rijine madeže iz perila spra^iti. Vzame se tako imeno^ane cinko^e aoli, vilriol tudi beli vitriol imenovau, raztopi 7 7odi iu z to 7odo madeži 7 perilu perejo. Na to se poteni eeli kos perila, srajce, rutice ali kar bodi 7 topli vodi izpere in madeži pieminejo. 'Železna sol, ki ra7no madeže 7 belem perilu dela, se 7 cinko^i soli raztopi in tako iz perila odpra^i. Deteljna sol, ki se tudi pogosto za isti nameu rabi, je posebno za 7e5kratno pranje istega perilnega kosa, preostra in lahko platno pregloda. Gospodarske in tržne novosti. Zimina pa tudijarina, sado^no die^je in 7inogradi skoio po7sod dobro kažejo na Slo^enskem pa tudi po dragod; nepo^oljni glaso^i nam dohajajo le iz Slezije in Tirolske; ondi je zima uni5ila zimino, morali so nji^e preorati in jarino sejati, tudi miši so storile mnogo akode, tukaj pa so zimski mrazo^i poškodili 7insko trto tako, da so okice vecjidel postale 5ine in odpale, na Ogerskem okoli Kaniže 80 set7e meseca marca tudi trpele za^olj vsilnega mraza, so si pa sedaj zopet opomogle; na Ccskem 80 spomladanski 7ctro7je polomili mnogo pitovnega pa tudi drugega lesa; na Ogerskem, zlasti blizu Pešta tožijo o diagoči dela7ce7, fl. T50—2-50 tirjajo na den, to pa z brano 7red; to je tem bolj hudo za posestnike, ker nima 7ino nobene cene; Ijudje pijejo rajsi pi70, ali ršnopsu, ker je 7ino zarad pre^elikih da5 in pri krčmarjih še zarad silnega  ,,daca" predrago pitje. Vinska trta je sploh dobro  dozorela, zimo are5n< prestala in sedanje hladno  7ierne prezgodno gnanje dobro zadržava; če ne pridejo bude slaue ali toče, nadjajo se po^sod  veselc ker obilnc brat^e. Kupčija pa sploh že 7e6  mesece^ nekako 7 ceni stoji, bodi zrnje, 7ino ali  ži^ina, ki se na prodaj ponudi. Na Francoskem je tis že precej izgnal in je toraj bil mo5no po- škodovan, ko so neda^no močne slane pritisnile; naJ7eč k^ara pa dela tamošnjim 7inogradom trtna ua, ki je po mnogih kiajih '/4—Vs vinogradov do čista pokončala! Sejmo^i na Štajerskem. 1. maja Celje, Ljubno, Verače, Lipnica, Muta, Hajdina, 87. Barbara 7 Halozab, Veleuje, Vransko; 3. maja Podsreda, Loka, 87. Križ p; i Ljutomeru, Gora ptujska; 4. maja Videni, GoinjigraL, Slov. Bistrica, Straden, 87. Juii na juž. železnici, S7. Miklauž na Draslinji. Sejmo^i na K^roškem. 1. maja Kapla, Freže, Saksenburg, 3. raaja 87. Andraž; 4^ maja Labod, Podklošter, G. Drauburg, 6. maja Čina.