Stev. 25.
V Ljubljani, 19. junija 1914.
LIV. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš Izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10*— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne Številke po 20 h.
Zb oznanila Je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna nvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativna stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
za ni
Nekoliko razmišljevanja.
Predragi tovariš in urednik!
Ko sem čital v letošnji I. številki »Tovariša« poziv na slovensko javnost, naj se izrazi o ustanovitvi književnega društva za preprosti narod, sem bil uverjen, da bo izjav kar deževalo. Resnično sem bil v strahu, da bodo postajale kolone Tvojega lista preozke za debato, ki se razvije o tem vprašanju. Jaz, optimist! Pretekli so že meseci, a nihče se ne gane. Dovoli mi torej, da jaz priobčim svoje misli o vprašanju, ki ga smatram kot izredno važno in nujno.
Kar obstoji novi šolski zakon, je iz-trebljeVal slovenski učitelj analfabetizem med narodom. Danes zre lahko s ponosom na svoje delo. Le redko so še tisti posejani med narodom, ki ne umejo citati in pisati. Za Čehi in Nemci smo Slovenci v tem pogledu prvi v monarhiji. Pripravili smo torej tla za razširjanje narodne misli potom tiskane besede, pripravili smo jih za raz-širjevanje idej, ki so vodile ustanovitelje novodobne šole, pripravili smo narodu predpogoje za duševni, kulturni, materialni, socialni in nacionalni napredek.
O j, sveta slovanska tla bosanska! Koliko slovenskih Američanov in Prusov bi lahko preživljala tvoja deviška zemlja, a Slovenec je ne vidi, vidi jo pa grabežljivi S vab, brezobzirni Madjar! O, predrago-cena duša slovenskega naroda! Kako visoko bi se dala dvigniti, kako silna bi lahko postala, a ugrabila te je, mori te internacionalni, vdinjajoči se klerikalizem, gospostva žejni Nemec in lokavi Lah!
Mar je učiteljstvo zato nabrusilo uma svetle meče narodu, da bi se z njimi narod moril ? Kako so zarjoveli ti sovražniki našega naroda ob sankciji novega šolskega zakona! Kakšen strah jih je spreletaval ob misli, da lahko postane slovenski narod krepak jez proti navalu klerikalizma, ger-manizma in laštva! Njih slutnje so se v Čehih skoraj popolnoma uresničile, a pri Slovencih? ... To po učiteljstvu za setev pripravljeno duševno polje naroda je postalo po veliki večini domena narodovih kvarljivcev in sovražnikov, ki more narodu zdravo dušo s sofističnim, strankarsko tendencioznim, plitvim, nestrplji-vim, lažnivim in srednjeveško navdahnjenim časopisjem in s književnimi družbami. To kvarljivo slovstvo je povzročilo mnogo gorja med narodom! Vedno redkejši postajajo oni možje stare korenine, Polni ponosa na svojo moško čast in čast svoje hiše. Laž in prevara, svetohlinstvo in neodkritosrčnost, vihravost in nezanesljivost, neznačajnost in nemoralnost, to so lastnosti, ki čimdalje bolj prevevajo narodovo dušo. Imel sem deklo iz hribske koče, v kateri so čitali poleg Mohorskih knjig še klerikalni tednik, ki so ga dobivali zastonj od kaplana. (Sklad za obmejne Slovence!) Bila je Marijina devica, Danica dekliške zveze ter najmarljivejša obiskovalka vseh cerkvenih prireditev. Nekoč jo zalotim pri prestopku, in kaj mi fia moj očitek odgovori? »Saj pojdem v s°boto k izpovedi!« To je morala!
Ali kje so ostali ljubitelji jasne narodove duše, pravi rodoljubi, ko se jim je opiralo od učiteljstva pripravljeno polje ^rodove duše? Deloma so verovali volkovom v ovčji obleki ter iz optimizma, j«be sloge, lahkovernosti itd. podpirali s
peresom in denarjem inštitucije, ki so baš v novejšem času pokazale svoje pravo lice, deloma so razkropljeni in razcepljeni orali vsak po svoje malo njivico in še ta je rodila več plevela nego klenega zrna, ker je sovražnik tudi tukaj posejal ljulike. In še to njihovo delo je bilo v prid večinoma le inteligentnejšim slojem naroda, preprosti človek je le malo imel haska od napredne narodne literature. S kako skrbnostjo in natančnostjo so vedeli sovražniki vsakega duševnega napredka v narodu zabranjevati vsak še tako nedolžen proizvod, ki ni imel signature katoliške tiskarne, naj ilustrira sledeči primer: Bilo je še za »narodne sloge« na Štajerskem in liberalnega režima na Kranjskem. V nekem bralnem društvu ob jezikovni meji je tajnik predlagal na odborovi seji naročitev »Kmetovalca«. Kaplan je to preprečil z besedami: »Bog ne daj! »Kmetovalec« je Tavčarjev gnoj!« — Takšna je bila ta sloga !
Ako hočemo torej dvigniti narod, ga je treba založiti z najboljšim, a cenenim leposlovnim, kmetijskim, obrtniškim, socialnim, vzgojevalnim in po potrebi tudi drugim slovstvom. Ne čakajmo- več, da se nam ves narod demoralizira! Ohranimo, kar je še dobrega, in izkušajmo tudi med sovražnikov plevel posejati rumene pšenice! Naj si bo sedaj slovenski napred-njak, narodnjak, socialist, radikalec ali socialni demokrat, vsak mora priteči na pomoč, da se narod čimprej reši duševne tmine. Zato je pa neobhodno potrebno, da preskrbimo preprostemu narodu vsako leto književni dar, iz katerega črpaj v dolgih zimskih večerih zdrave in tečne hrane. Ako se vsi slovenski protiklerikalni elementi združijo v skupno delo za razširjanje takšnega tiska, doživimo lepe uspehe ne le glede števila odjemalcev, ampak tudi z ozirom na narodov značaj, njegovo eksistenčno moč in bojno silo napram ger-manstvu in laštvu.
Predragi tovariš! Prepričan sem, da soglašaš s predstoječimi izvajanji. Jako bi me pa tudi veselilo, ako bi bil moj sledeči predlog všeč ne le Tebi, ampak , vsej napredni javnosti.
Po mojem mnenju bi bilo neoportuno ustanavljati novo književno društvo, zakaj pri nas Slovencih se dozdevno vendar preveč tiska. Koliko dobrih literarnih proizvodov leži pri založnikih, v knjigarnah in literarnih društvih, a odjemalcev ni. Smo pač siromaki mi Slovenci! Novo literarno društvo bi pa utegnilo tudi škodovati že obstoječim, kar nikakor ni naša namera. Tudi bi se imelo boriti — vsaj prva leta — s financijelnimi težkočami, kar stvari ne bi bilo v prid.
Nasprotno pa tudi ne bi kazalo katerega izmed že obstoječih literarnih društev, oziroma založb preurejevati v našem smislu. Vsako ima svoj program in) vsako izpolnjuje gotovo kulturno in narodno nalogo. Ne moremo si misliti, da bi Slovenska Matica ali Socialna Matica ali Šolska Matica ali Narodna knjigarna ali Narodna založba ali Uustrovani Tednik itd. izpremenili svoj delokrog. Vsekakor bi pa bilo mogoče, da osnujejo vse svoje književne inštitucije v zvezo v svrho izdajanja cenega poljudnega književnega daru za preprosto ljudstvo. Iz književnega daru, ki ga podaja vsaka slovenska književna institucija svojim članom, oziroma naročnikom, se dâ izbrati lepo število knjig, ki so dostopne tudi duši manj naobraže-nega Slovenca in te bi tvorile književni dar po 2 K. Ako se jih že par tisoč več tiska, to ne stane toliko, a narod dobi
zdravo duševno hrano. Na koledar se pri tem ne bi smelo pozabiti.
Veselilo me bo, predragi tovariš, ako pripomorem s svojimi izvajanji do realizacije misli, ki jo je izprožilo naše stanovsko glasilo.
Vse za povzdigo slovenskega dela našega milega jugoslovanskega naroda!
Pošilja Ti iskrene pozdrave Tvoj
Optimist. Opomba uredništva: Ta predlog nam ie všeč. Stvar prizadetih društev in činite-ljev je, da ga izkušajo čimprej udejst-viti!
Ii
o mm mm
u
»i ie-
i! in sedanje slev. učiteljstvo.
Podava R. K.
(Dalje.)
Treba nam je ojačiti in povzdigniti slovensko zavednost ter organizirati delo za pravice slovenskega jezikav
I. Vsakdo sam pri sebi.
Začeti pri drugih, a sebe glede narodne zavednosti puščati v nemar, bi se reklo začeti graditi hišo na slemenu namesto na temelju, reklo bi se delati le v besedi ter spravljati na površje vprašanje: »Zakaj pa sam tako ne ravnaš?« Pregovor: »Besede mičejo, zgledi vlečejo ostane vedno in povsod istinit.
Prvi začetek dela za povišanje narodne zavednosti pri samem sebi je spoznanje. Ako si spoznal, da si slovenskega, oziroma slovanskega rodu, potem se moraš tudi zavedati, da v današnjih časih nikakor ne zadostuje samo tako misliti, temveč da je za vsakogar in za narod neobhodno potrebno, svojo narodnost javno priznavati ter v dejanju kazati. V tem . razmišljanju te naj okolnost, da ti oče, oziroma mati ni'bila morda Slovenka, nič ne moti; zakaj oče in mati ne odločujeta vedno sama o narodnosti. Tu pride cesto v poštev še kraj rojstva. N. pr. na Slovensko priseljeni Nemec poroči v Laškem trgu Slovenko. Otroci so slovenskega rodu; ker je Laški trg del slovenske dompvine ter se mora očetova družina v smislu slovenskega prisvajanja (asimilacije) iz zemljepisnega in posestnega stanja šteti med Slovence. Istotako odločuje v tem smislu tudi naše zgodovinsko narodno pravo, n. pr. Slovenec oče, stanujoč v Gradcu, ti je iz narodne nezavednosti tam poročil »Nemko«. Obiskoval si tamkajšnje nemške šole, slovensko znaš le za silo, morebiti sploh ničesar in vendar spadaš k slovenski narodnosti. Gradec je namreč mesto po večini iz po-nemčenega prebivalstva, je mesto slovenskega izvora (graditi, grad, gradeč, krajše z nemškim pravopisom Graz). Tu se je več stoletij proti slovenskemu narodnemu pravu vršilo prisvajanje Slovencev za Nemce, zaradi česar ti je bržkone mamica ponemčena Slovenka. Zgodovina nas uči, da je Slovenstvo nekdaj segalo do Dunaja in da je bilo združeno s severnimi Slovani. To nam dokazuje današnje z nemškim pravopisom pisano ime Wien, ki je nastalo iz imena Vendi ali Vindi — Slovenci, odtod polatinjeno ime Vindobona in mnogo drugih krajevnih
imen slovenskega izvora, n. pr. Glognittf = Glognica, Semering = Smernik, Mix-nitz = Mišnica itd. ter mnogo še sedaj ob-, stoječih slovanskih otokov na Nižjem Avstrijskem.
Tudi tvoje morebiti nemško ime ni vselej merodajno. Ob novo ukazanem po-: pisovanju ljudstva za cesarja Josipa II., ki je bil znan centralist in ponemčevalec, so nezavedni duhovniki in graščinski uradniki premnogo naših ljudi zapisali Z nemškimi priimki, oziroma z nemškim pravopisom. Saj je že poročevalec dvorne pisarne baron Gebler svetoval cesaric ci Mariji Tereziji, rekoč: »Država mora! polagoma zato skrbeti, da postane en narod. Vem, da je treba za to celih in poli stoletij in da mora biti čim najmanje sile. Toda država živi večno in preko vseh človeških dob. Po tem razgledu, ne pa za svojo kratko življenje, mora vladar in državni služabnik misliti in delovati.« Po teh krivih nazorih se je torej delalo že zai Marije Terezije na ponemčevanje; zato ni čudo, če so ob naši nezavednosti mnogo naših priimkov ponemčili.
Če ima torej tvoj priimek slovenski, oziroma slovanski pomen, je to nezmotljiv dokaz, da te je takratni duhovnik, ozh roma graščinski uradnik zapisal po ta-< kratnem tvojem pravem ljudskem naziva-nju, da si torej Slovenec ali Slovan. Ako imaš tuje ime, je dvoje mogoče, namreč a) dotični duhovnik, oziroma graščinski uradnik te po Geblerjevih nazorih ni zapisal niti po tvojem značaju niti po tvojem! ljudskem, t. j. slovenskem nazivanju, temveč po svojem naziranju, n. pr. ker si stanoval na griču Humu ali tudi Kumu, ti je dal priimek Kumberger, tako so nastali na Slovenskem Krambergerji, Baum-kirherji, Steinbrenerji, Weinbergerji, Bau-mani itd. Če si znal dobro rajtati, te je zapisal za Reiterja, če si bil v grajski službi več časa zaposlen, pi postal Schafer, iz česar je postal potem tudi poslovenjen zmanjševalni priimek Safarič itd. itd., b), ali pa si res izhajal od daleč iz kake po-nemčene družine. Nemško ime torej ni nepobitni dokaz tvojega nemštva. Celo priimek Deutschmann ni dokaz nemškega pokoljenja. V Slovenskih Goricah poznam več slovenskih družin s priimkom Tajčman ali tudi Dajčman. Narod jih je tako nazival, ker so njihovi predniki hodili v bližnje nemške pokrajine kupčevat. Nai Slovenskem je mnogo Rajhov, teh ne smeš pisati z nemškim pravopisom »Reich«, temveč s slovenskim pomenom Rajh, sicer postaneš Geblerjev in Josipov] centralist in ponemčevalec v službi nem-i škega prisvajanja. V službi nemškega prisvajanja je bil tudi pokojni okrajni šolski nadzornik Vipavčan Blaž Ambrožič, on je bil od učiteljstva naravnost zahteval, naj se na slovenskih šolah nemški prii imki pišejo z nemškim pravopisom, dasi v to ni bil najmanje upravičen, a je to storil v smislu svojega odpadništva. Za-< vedni učitelji se mu seveda niso uklonili. Iz svojega nemškega ali ponemčenegal priimka torej ne smeš sklepati na nemško pokoljenje, temveč se oziraj vedno na znotranjo raznarodujočo politiko naše države, na nemško prisvajanje na škodo slovenstva, na zemljepisno, t. j. posestno, in na zgodovinsko narodno pravo. Tudi narod je celota, ki ne sme izginiti, temveč naj obstoji vedno ali v eni, oziroma v več državah, a vselej z njimi vzporedno, ter, je dolžnost države, dati vsakemu narodu pogoje za njegov obstoj in razvoj.
Spoznanju naj slede dejanja!
Če si torej spoznal, da si slovenske--ga rodu, tedaj se moraš tudi v dejanju! kazati Slovenca.
1.	Ako se ti priimek konča na er, je to pravopisna in slovniška zmota. Slovenski jezik nima sklonila er, temveč le ar. Piši torej odslej Gračnar, ne Gračner, Kolar, ne Koler, Kumbergar, ne Kumber-ger, Alič ne Allitsch, Almar ne Almer, Ambrož ne Ambrosch, Bart ne Barth, Benigar ne Beniger, Borar ne Bohrer, Štajarsko ne Štajersko itd. Okolnost, da si v krstnem listu pisan s tujim pravopisom, te naj ne zadržuje, se v slovenskem smislu pravilno podpisati, zlasti ker veš, da pohaja kriva pisava iz ponemčujočega Josipovega popisovanja ter imaš v smislu določb člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. XII. 1. 1867. nedotakljivo pravico svojo narodnost i svoj jezik čuvati in gojiti. Ime in priimek sta del narodnosti. Ako bi ti katera oblast nasprotovala, tedaj vloži prošnjo na c. kr. name-stnijo, sklicujoč se na ravnokar imenovani zakon, na svojo narodnost ter na slovenski prav.opis, oziroma na pačenje s tujkami. Tvoja osebnost (individualnost) naj ne služi nikdar več tuji narodnosti!
2.	Svojemu židovskemu, grškemu, oz. latinskemu krstnemu imenu dajmo — če le mogoče — slovenski izraz. Ne bodimo torej več Jakob, Mihael, Arfialija, temveč Radoslav, Miloš, Ljuboslava itd. To ravnanje utemeljujem s tem, da mi nismo ne Zidje ne Grki in tudi ne Latinci, temveč smo Slovenci in Slovani, torej gojimo le slovenska, oziroma slovanska imena. S tujimi krstnimi imeni si pačimo svojo narodnost ter se po njih usiljujemo tujim narodom, kakor da bi se jim ponujali, naj nas vsaj imenoma prisvojijo. Raba slovenskih krstnih imen ustreza tudi stremljenju po očiščenju slovenskega jezika tujk.
3.	Potrudimo se, govoriti slovenski jezik pravilno, pri tem se ozirajmo vedno na jezik najbližjih naših bratov Hrvatov i Srbov. Dognano je, da smo Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari jeden jugoslovanski narod, le negovanje (kult) posameznih narečij je ustvarilo razlike med temi jeziki. Najmanjše razlike odpravimo takoj. Ne govorimo i ne pišimo več »v šoli« temveč t»u šoli«, ! »uzkrisifi«, mesta »vzkristi«, »ustati« mesto »vstati«, naš v je namreč poluglasni u, Hrvati i Srbi ne poznajo v, temveč le u, nadalje govorimo i pišimo njegovej sestri mesto njegovi, s tem se približamo hrvatskemu i srbske^ mu »njegovoj« (sestri). Prosimo i zahte-vajmo, naj začno tudi uredništva naših časopisov i pisatelji knjig Ustrezati tej skupnosti jugoslovanskih jezikov. Proč s slovenskim separatizmom, koji nas od jugoslovanskih jezikov oddaljuje! Jaz strežem že več časa tej skupnosti, a neusmiljeno, menda nevede separatizem goječo uredništvo »Uč. Tov.« mi črta vse moje u, ej, i, broj itd., da sem tudi jaz videti ozkosrčen slovenski separatist = posebnež.*)
4.	Ne naročajmo si nobenih tujih časopisov in knjig. Izjema naj bo dovoljena le v onih slučajih, v katerih ni dobiti strokovnih časopisov, oziroma knjig niti v slovenskem niti v hrvatskem jeziku. Slovenski učitelj naročnik n. pr. Tagespošte, oziroma Pedag. Zeitschrift podpira v dejanju tujo književnost dotične zneske bi lahko naklonil slovenski književnosti, ki se pritožuje nad pičlim številom naročnikov. Izgovor, da priobči n. pr. Tagespošta najmanje en dan preje sklepe deželnih štajerskih korporacij, ni resno utemeljen; zakaj naša radovednost vendar ne sme biti na kvar razvoju slovenske književnosti in kulturnega napredka narodovega.
5.	Izloeujmo iz svojega jezika vse nepotrebne tuje izraze ter jih nadomeščaj-mo s svojimi domačini, n. pr. ne asana-cija, temveč ozdravljenje, ne masa, temveč množica, ne adresa, temveč naslov
*) Res je, da vse to črtamo in bomo črtali, oziroma popravljali tudi vbodoče, dokler nas naši jezikoslovci ne uverijo o pravilnosti in potrebi Knafličevih nazorov. Za sedaj se hočemo še držati Lev-čevega pravopisa, kakor so ga ugotovili naše časopisje in naši jezikoslovci. Tisti u, i in ej so tako malenkostni pripomočki k našemu kulturnemu in jezikovnemu zbližanju, da nam z njimi res ne kaže »pohrvatiti« našega jezika. Pa tudi praktično to ni za naš list. Mi in naši stavci delamo hitro in točno, zato nimamo časa paziti na novotarijo. To je stvar v to poklicanih faktorjev in listov, ki se ukvarjajo z jezikoslovjem. Kadar ti doženejo, da moramo Slovenci s predlogi, končnicami in vezniki služiti združenju Jugoslovanov, bomo tudi mi od svoje strani storili svojo dolžnost. Dotlej pa bomo pisali svoj list v pravilni slovenščini. V današnjem članku smo pustili nekorigiran samo ta odstavek; ako smo popravili ostali rokopis, nas seveda nič ne boli očitek »ozkosrč-nega slovenskega separatista«, kakor se nam zaradi ujev, ejev, ijev in broja tovariš pisatelj ne zdi nič iskrenejši Slovenec, nego se čutimo Slovence mi. Ako nam hoče vbodoče prihraniti delo, naj uvažuje našo trmoglavost!	Uredn.
itd. tuje izraze rabimo le tam, kjer nimamo svojih, n. pr. discipliniranje, milje itd.
6.	Vsaka učna oseba bodi član katerega učiteljskega društva. Ob letošnjem zborovanju štajerske Zveze se je dozna-lo, da je slovenskega učiteljstva neorganiziranega 28%, t. j. skoraj ena tretjina, nemškega pa le 11%, torej smo v stanovski zavednosti zaostali za njim za 17%. Za koliko odstotkov smo zadaj za nemškimi v narodni zavednosti, o tem ni nobene razpreglednosti; zakaj s to zadevo se ne peča na Slovenskem nihče, splošno pa se lahko trdi, da kdor ni stanovsko zaveden, menda tudi "ni narodno zaveden. Letošnja 5001etnica zadnjega ustoličenja koroških vojvod nam bodi glasen klic: Vsi na krov! Naš stan in narod potrebujeta nujno naše pomoči!
7.	Ali razmišljaš kaj o našem obram-benem delu? Ali sodeluješ pri njem z besedo, peresom, z doneski? O, nikar ne misli, to ni naša dolžnost, bodo že drugi brez mene opravili. To je dolžnost vsakega stanu, vsakega človeka. Na en ali drug način si dolžan sodelovati, narodova potreba to zahteva. Dohodki Ciril-Meto-dove družbe se krčijo, da je treba načenjati glavnico. Bodi med drugimi tudi plačujoč naročnik v Ljubljani izhajajočega lista »Slovenski Branik«, stane na leto samo 3 K, iz njega črpaš nravno moč, izpodbu-do in pogum za delo, da se ob znani 500-letnici zajezi na Slovenskem silni naval ponemčevanja in poitalijančevanja. Glej, na severu se nam meja krči vedno dalje proti jugu! Mal položi dar, domu na oltar!
8.	Pojdi vase, razmišljaj, kako izvršuješ svoje narodne dolžnosti in pravice! Ali sem danes govoril vedno pravilno? Ali sem s svojim govorenjem uplival izobraževalno na svojo okolico. Ali sem v družbi branil slovensko misel in čuvstvo? Ali sem v šoli vzgajal in poučeval v smislu določb § 71. stalnega šolskega in učnega reda tako, da sem zbujal v učencih ljubezen do slovenske narodnosti? Ali sem, sestavljajoč razdelitev učnih ur, pustil slovenskemu jeziku ves predpisani broj učnih ur, za nemščino pa sem odvzel dotične ure risanju, telovadbi, oziroma drugim manj važnim predmetom. Za nas je slovenščina najvažnejši učni predmet, ki ne sme biti v ničemer prikrajšan. Ali sem dal danes, govoreč z g. okrajnim šolskim nadzornikom, slovenskemu jeziku prednost pred nemščino? Ko me pride nadzorovat g. deželni šolski nadzornik, ga hočem nagovoriti samo slovensko, a če me povpraša, čemu ne govorim nemško, mu hočem lepo odgovoriti: »Nemščino spoštujem, slovenščino pa ljubim; zato bi ji rad izkazal ljubezen in čast govoriti z vami v svojem jeziku.«
Glej, ljuba sestra in brat v poklicu, razmišljanje vpliva blažilno na čuvstvo in mišljenje človekovo, ono ti pove, kaj je bilo prav in kaj ni bilo v redu. Razmišljaj-mo torej vsi, zlasti se mu posvetimo letos ob 5001etnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod, s tem bo storjen začetek novega preporoda našega naroda k lepši prihod-njosti.	_ (Dalje.)
Kakšne flohioie uživa učiteljstvo
C. kr. okrajni šolski svet za goriško okolico je uvidel, da je nemogoče izhajati učiteljstvu ob tako mizerni plači in ob taki draginji, zato se ga je on spomnil na svoji seji ter mu blagodušno naklonil dra-ginjsko doklado za leto 1914.
Prejelo je: 41 učiteljev po 20 K, 41 učiteljev po 40, 23 učiteljev po 50 K, 30 učiteljic po 20 K, 25 učiteljic po 3u in 1 učiteljica 40 K.
Učiteljstvo je res lahko hvaležno za ta velikodušni dar in lahko z vehko vnemo in navdušenostjo izpolnuje in prenaša težave svojega stanu.
Tako plačujejo v solnčni Goriški toliko opevane pionirje naroda!
Dificile est satiram non • scribere! Vsakemu hlapcu in vsaki dekli se dandanes že boljše godi!
DRAG. HUMEK:
ii red (pii
za učitelje obrtno-nadaljevalnih šol.
(Dalje.)
2. del. O pravicah in dolžnostih voditeljev in učiteljev.
§ 11. Šolski voditelj zastopa šolo, posreduje v občevanju s predstojnimi oblastmi in hrani uradni pečat. Če je zadržan, ga nadomešča učitelj, ki je v službi najstarejši, toliko časa, da poveri šol. odbor nadomestitev komu drugemu, ki je potrjen v šolski službi. Da pospeši reden šolski obisk, mora občevati šolski ,voditelj z
mojstri; zaradi vzgojne naloge, ki jo ima šola, naj občuje tudi z roditelji.
§ 12. Vsaka o. n. š. mora imeti nastopne uradne spise: matico, inventar, vložni zapisnik, kataloge, irazrednice in imenik knjig, če ima šola knjižnico za učence ali učitelje. Katalog vodi razrednik. V razrednice zapisujejo za svoje predmete učitelji, ki so zaposleni v razredih. Prisotnost učencev je nadzorovati, morebitne zamude in odsotnosti pa zapisati. Vse druge spise vodi voditelj, ki je posebno odgovoren za natančno vodstvo matice in šol. inventarja.
§ 13. Voditelj sklicuje in vodi učiteljske konference in pazi na to, da se izvedejo vsi sklepi konferenc. On določa hišni red in pazi na natančno ravnanje po zakonitih določbah in odlokih, skrbi, da so dosledno upoštevati predpisi o zdravstvu v šoli in da odgovarjajo predmeti šolskega inventarja in šolska oprava svojemu namenu in zdravstvenim določbam.
§ 14. V pričetku šolskega leta razdeli voditelj učne stroke in sestavi urnik. Pri tem naj upošteva upravičene želje učiteljstva, če te niso v kvar učnemu ustroju. Voditelj naj posebno gleda na to, da poučujejo posamezniki v okviru svoje učne usposobljenosti, in da jim prisodi le toliko ur, kolikor jih je odmerjenih v dekretu (§ 8). Razdelitev učnih strok in urnik, ki se je o njem posvetovalo učiteljstvo na konferenci, je poslati nadzorniku, da ga potrdi.
§ 15. Šolski voditelj skrbi, da se vrši pouk po predpisanem učnem načrtu in po enotnih načelih, ki so bila ugotovljena na učiteljski konferenci. Obenem ima pravico posečati pouk pri učiteljih, ki delujejo na šoli, ne sme pa pred učenci izrekati graje ali se vtikati v pouk. Dan hospitacije naj označi v razrednici.
§ 16. Šolski voditelj bodi med poukom po možnosti v šolskem poslopju; pazi naj, da vrši šola nalogo vzgoje in pouka.
§ 17. Učila in knjižnico, ki jo morebiti ima šola, lahko nadzira ta ali oni učitelj, ki je v to določen. Vrhovno nadzorstvo ima pa vedno voditelj (§§ 12. in 13).
§ 18. Če šolski voditelj ob velikih počitnicah ni stalno v šolskem kraju, naj naznani ob pričetku počitnic naslov svojega morebitnega bivališča šolskemu odboru in nadzorniku, da mu je lahko dostaviti uradne spise, ki dohajajo na šolo.
§ 19. Učiteljstvo, ki deluje na o. n. š., je dolžno vršiti zakone in predpise in se ravnati po ukazih šolskih oblasti in šolskih nadzorovalcev. S složnim skupnim delom naj utrdi v ljudstvu zaupanje do šole.
§ 20. Na o. n. š. se ravna službena stopnja posameznih učiteljev iste vrste po številu službenih let. Službena leta je šteti od dneva, ko je nastopil učitelj začasno službovanje. Pri enakem številu službenih let ima prednost starejši učitelj.
§ 21. Učiteljstvo naj vzgaja vajence na nravno-verski podlagi. Navaja naj jih, da spoštujejo cesarja in najvišjo cesarsko rodovino, zakon in družabni red. Z vajenci naj ravna učiteljstvo blagovoljno in naj pravično sodi njih delo, da 'se zbudi med učiteljem in učencem zaupanje, ki brez njega ni pravih uspehov pri pouku. Občevanje šole z mojstri, pa tudi občevanje šole z roditelji bodi zaupanja polno skupno delovanje, ki teži za tem, da vzgoji dober obrtni naraščaj.
§ 22. Učiteljstvo je dolžno, da se točno ravna po času, ki je odmerjen pouku in da izvede vse konferenčne sklepe.
§ 23. Vsak učitelj je tudi dolžan prevzeti posle razrednika, gospodarja ali knjižničarja, če je na vrsti, je dolžan pisati zapisnik učiteljske konference in pomagati voditelju pri vpisovanju. Razrednik piše izpričevala in pomaga pri nadzorovanju šolskega obiska s tem, da pravočasno izda pismene opomine mojstrom.
§ 24. Razen v slučajih, ki so navedeni v 2. odstavku pričujočega paragrafa, je zasigurana potrjenim učiteljem pravica do odmeritve tolikega števila ur in prejemkov, kolikor jih je navedenih v dekretu (§ 8). Enostranska izprememba te določbe ni dopustna.
Če se mora zaradi opustitve kakega razreda ali vse šole, ali zaradi izpremem-be predpisanega učnega načrta odpustiti začasni ali v službi potrjeni učitelj, ali če izgubi isti zaradi tega nekaj ur, mora šol. odbor ohraniti dotičnega učitelja v evidenci, da ga zopet nastavi, oziroma uporabi na drugem mestu z istim številom ur.
§ 25. Vsi učitelji se morajo ukloniti izpremembi, ki je bila uvedena iz službenih ozirov (menjava učnega predmeta, premeščenje i. p.), vendar pa ne smejo biti potrjeni učitelji s tem prikrajšani (§ 24).
§ 26. Z ozirom na učitelje po poklicu, ki so potrjeni kot. učitelji na o. n. š., pa se zaradi svoje glavne službe preselijo v kraj, ki ima tudi o. n. š., mora on-dotni šolski odbor o. n. š. gledati na to, da jih zopet nastavi z upoštevanjem dosedanjih službenih let.
§ 27. Kdor se prostovoljno odpove službi ali jo samovoljno zapusti, ižgubi vse pravice, ki izvirajo iz službene pogodbe, ki se neha. Vse eno pa je tak učitelj še lahko disclipinarno kaznovan zaradi prestopka, ki ga je storil pred odpovedjo ali zapustitvijo službe.
(Dalje.)
Vabilo
proslavi 401etnice
„Savinjskega učiteljskega društva" na Vranskem v nedeljo dne 28. t. m.
A.	Slavnostno zborovanje v šoli ob 11. uri.
B.	Banket ob 1. uri v salonu g. Košenine.
C.	Koncert ob 8. uri zvečer.
Vzpored koncerta:
1.	F. Juvanec: Na goro. Mešani zbor.
2.	E. Adamič: Fantu. Mešani zbor.
3.	a) Fr. Drdla: Romanca. Solo za gosli s sprem-ljevanjem klavirja, igra A. Nerat.
b) Sarasate Pablo de Ch. Gounod: Faust. Solo za gosli s spremljevanjem klavirja, igra A. Nerat.
4.	Dr. A. Schwab: Se ena . . . Mešani zbor.
5.	a) Fr. Liszt: Ernani. Svira na klavirju M. Ko-kotova.
b) Fr. Liszt: Valse Impromptu. Svira na klavirju M. Kokotova.
6.	E. Adamič: Na vrtu. Mešani zbor.
7.	Dr. A. Schwab: Večer na morju. Moški zbor.
8.	a) E.Adamič: Planinec. Poje baritonist Branko Zemljič.
b) Dr. B. Ipavec: Romanca iz operete „Ptičnik''. Poje baritonist Branko Zemljič.
9.	A. Andel: Igra kolo . . . Mešani zbor.
Cene prostorom: Od I. do 3. vrste 2 K; od 4. do 6. vrste 1 K 40 vin.; od 7. do 10. vrste 1 K; stojišče 40 vin
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega je zborovalo dne 14. maja t. 1. na Rakeku. Udeležba je bila nad vse pričakovanje lepa. Tudi tovari-šice so bile častno zastopane.
Predsednik tovariš Punčuh je pozdravil obilo zbrane zborovalce. omenil, da je od lanskega društvenega občnega zbora preminula tovarišica Fr. Valenčičeva ter pozval zborovalce, da se v znak sožalja dvignejo s svojih sedežev. — Prešlo se je takoj nato k dnevnemu redu in razpravljalo o načrtu za poslovni red Zaveze. Vnela se je pri vsaki točki omenjenega načrta prav živahna debata, kar je dokaz, kako pazno zasleduje učiteljstvo našega okraja razvoj centralne organizacije. Sklene se priporočati delegaciji, da potrdi načrt za poslovni red z nekaterimi izpre-membami.
Glede sanacije stanovskih listov so bili sledeči predlogi sprejeti:
1.	Na »Zvonček« bodi naročena vsaka šola. Tovariši in tovarišice naj zanj agitirajo pri bolje situiranih slovenskih rodovinah, da »Zvonček« naroče za svoje otroke. Na ta način bi se lahko ob majhnem trudu doseglo 2000 naročnikov.
2.	»Popotnika« imej vsaka šola in vsak pripadnik naše organizacije, ki mu je količkaj mogoče. Na večrazrednicah naj (če drugače ni mogoče) vse učiteljstvo naroči po en skupni izvod ter plača naročnino v enakih delih.
3.	Ako se sprejme v načrtu za »Poslovni red« člen V., točka a), bo imel vsak član in članica naše organizacije »Učit. Tovariša«. Poleg tega naj pa bodo tudi Čitalnice in Bralna društva, ki so jim učitelji in učiteljice člani, naročena na naše glasilo. Istotako morajo imeti naše glasilo vsi lokali, ki zahaja vanje učiteljstvo, a naročnina naj se naprej redno plačuje, pa bo »Učit. Tovariš« hipoma postavljen na trdne materijalne noge.
4.	Za vše tri liste je treba živahne in vztrajne agitacije od moža do moža, od žene do žene.
Prišel je nato na vrsto referat tov. Škofa, ki ga pozneje priobčimo dobesedno.
Iz tajnikovega poročila posnemamo: Društvo šteje 34 članov. Odbor je imel V pretečenem poslovnem letu dve seji, v katerih so se razpravljale razne društvene in stanovske zadeve.
Blagajniško poročilo izkazuje 95 K 42 vin. preostanka.
Pregledovalca računov, tovarišica L-Kosova in tov. Fr. Škof, izjavita, da sta našla račune v redu.
Z vzklikom se je izvolil zopet stari-odbor.
Ker nam je voliti letos enega namestnika članom v c. kr. okrajni šolski svet, se sklene priporočati kot kandidata tov. ravnatelja Turka. Brzojavno je pozdravil zborovanje tov. E. Gangl iz Idrije.
Ker je zborovanje trajalo skoro do noči, je moral izlet v prijazni Škocjan, žal, & ostati.	j

Štajersko.
40Ietnica »Savinjskega učiteljskega društva«. Vsem onim, ki so se že prijavili in ki se nameravajo še prijaviti in ude-ležti proslave naše 401etnice, naznanjamo, da ne bo vozil 28. t. m. dopoldne poseben avtomobil na Vransko, ker se hoče večina peljati z normalnim •avtomobilom, ki odhaja iz Celja ob pol sedmih zjutraj in pride na Vransko ob pol osmih. Dozdaj se je prijavilo lepo število tovarišev in to-varišic iz različnih krajev. Vemo pa čisto gotovo, da bomo imeli na Vranskem čast pozdraviti še mnogo tovarišev in tovari-šic, ki se še niso prijavili. Te nujno prosimo, da se takoj prijavijo glede banketa. Pomislijo naj, da se ne da urediti vse v zadnjem trenutku. Da bo marsikateremu ljubitelju glasbe omogočena udeležba pri koncertu, je naročilo društvo poseben avtomobil, ki bo vozil ob 7. uri zvečer iz Celja in se bo vračal po koncertu zopet nazaj v Celje. Imena sodelujočih so nam porok, da se bo vsakdo zadovoljen vračal od koncerta. Na veselo in mnogobrojno snidenje torej v nedeljo, 28. t. m., na Vranskem ob proslavi 401etnice »Savinjskega učiteljskega društva«.
Šaleško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo dne 21. t. m., ob pol 3. uri popoldne v Šmartnu ob Paki z nastopnim vzpore-dom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Volitev delegata za glavno skupščino Zaveze v Pu-lju, 4. Razgovor o točkah za uradno konferenco. 5. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi	odbor.
Trst.
Učit. društvo za Trst in okolico priredi v nedeljo, 28. junija 1914, zborovanje s sledečim dnevnim redom:
1.	O samoizobrazbi učitelja potom znanstvenega dela; predava tov. dr. Mer-har.
2.	Poročilo predsedstva o tekočem.
3.	Volitev 2 delegatov in 2 namestnikov za zborovanje v Pulju.
4.	Sprejetje poslovnika za šolarske knjižnice.
5.	Slučajnosti.
Opazka: Kraj naznanimo v lokalnem tržaškem listu.	Odbor.
Goriško.
Goriško učiteljsko društvo je zborovalo dne 5. junija t. 1. v Gorici pri »zlatem Jelenu«. Predsednik tov. Križman je naznanil, da se je novi odbor konstituiral. Funkcije so obdržali isti kot minolo društveno leto. Obžaloval je, da ni prišla nobena tovarišica v odbor in to zaradi ne-sporazumljenja. Prepričan pa je, da se bo novi odbor vedno in povsod potezal tudi za koristi učiteljic, čeravno ni nobene v odboru.
Dalje prečita pismo »Slovenskega političnega društva« v Gorici, v katerem izjavlja, da je vzelo resolucijo, sprejeto na učiteljskem zborovanju v Gorici dne 2. aprila t. L, v znanje. Strinja se popolnoma z resolucijo in obljublja, da bo delalo z vsemi močmi na uresničenju želj učitelj-stva ter se zahvaljuje za obljubljeno pomoč pri politiškem delu na deželi.
Prešlo se je k poslovnemu redu »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev«. Poročal je tovariš Urbančič.
Člen I. se sprejme s sledečimi izpre-membami:
Ad a): Ustanovi naj se tudi odsek za izdajanje mladinskih listov.
Ad j): Odpade.
Člen II.
Ad e): se izpremeni v Vs-
Ad f): Za nujnost predlogov zadošča 10 podpisov.
Člen III. se sprejme.
Člen IV. naj se udejstvi takoj, ko se dobi dovolj denarnih sredstev.
Člen V. se odkloni. Pribijemo pa dejstvo, da sta »Učiteljski Tovariš« in »Popotnik« enakovredna Zavezina lista. Moralna dolžnost vsakega zavednega učitelja je, da se naroči na oba lista. Vsako društvo pa naj ima imenik naročnikov in naj agitira z vso silo za razširjenje obeh listov.
Člen VI. se sprejme z izpremembo: Ad f): Deficit svojega občnega zbora poravna Zaveza sama, v kolikor se vrši po njenem programu.
Pri gmotnem vprašanju sporoča predsednik tovariš Križman, da je c. kr. okrajni šolski svet razdelil draginjsko dG-klado med vse učiteljstvo okraja, a ne enakomerno.
Zakon, ki je bil sprejet 1. 1912. glede stanarine, vštevši jo v pokojnino, je predložen v Najvišjo sankcijo.
Akcije glede gmotnega stanja pa stoje iako slabo, ker Italjani vztrajajo pri svojih zahtevah in nočejo niti za korak odnehati. Italijanski poslanci bi privolili v to, da bi sprejela dežela plačevanje učiteljeva, zahtevajo pa druge koncesije za to,
ki jih pa slovenski poslanci ne morejo dovoliti. Če se tedaj ne zedinijo, se ne skliče zasedanje. Slovenski samostojni poslanci stoje pa vedno na tem stališču, da se mora učiteljstvu pomagati in se ne sme iti preko tega vprašanja.	.
O draginjski dokladi je izpregovoril tudi tov. Medvešček. Predlaga, naj se izreče oblasti, ki je dala učiteljstvu tako visoko nagrado v znesku 20 K, primerno zahvalo. O tej nagradi naj se obvesti tudi deželni šolski svet in ministrstvo.
Tov. Mermolja priporoča, naj dela učiteljstvo vedno proti kleiikalizmu, ker zastopnika Slovenske Ljudske Stranke v osebah Fona in Rojca tako neopravičeno in na podli način hujskata po shodih kmete proti učiteljstvu in to zaradi tega, ker prejme učiteljstvo po 20 K draginjske do-klade za leto 1914. Pošlje naj se v javnost v vse liste, kakšno nagrado je prejelo tedaj učiteljstvo.
Poslanec Fon se spominja na vsakem shodu učitejjstva, težko mu de, da uživa učiteljstvo za nedelavnost tako visoke plače, poleg tega se mu pa podeljuje še lepe nagrade v znesku 20 K. On pa kot sodnik, kot državni in deželni poslanec prejema za svojo delavnost, ki se tako živo poteguje za ubogega kmeta, komaj 12.570 K, in sicer kot sodnik 6570 K, kot državni poslanec 6000 K, poleg tega še diete deželnega poslanca in razne druge ugodnosti na železnici in drugod. Razen-tega mu mora država plačevati še namestnika v uradu. To naj pove na shodih, a učiteljstvo, ki je tako beraško plačano, naj pusti vsaj v miru! Istega naziranja in poln sovraštva do učiteljstva je tudi mirn-ski župnik, sedanji deželni poslanec Roječ. Vso jezo in sovraštvo do učiteljstva stresata ta dva gospoda poslanca, zastopnika Slov. Lj. Stranke, na shodih po deželi in zabavljata čez učitelje zaradi mastne draginjske doklade. Zaraditega je umestno da se objavi v časopisih, kakšno nagrado se je podelilo goriškemu učiteljstvu, da tudi ljudstvo zve, kako krivično se postopa z učiteljstvom in kake prijatelje ima v poslancih Slov. Lj. Stranke.
Učiteljstvo je izvajanje tov. Mermo-lje z ogorčenjem vzelo na znanje.
Nato so bile sprejete naslednje resolucije:
I.	»Goriško učiteljsko društvo« naj pošlje c. kr. okrajnemu šolskemu svetu primerno zahvalo, ki je dal tako visoko nagrado učiteljstvu goriškega okraja. — Obvesti naj se tudi o tej nagradi deželni šolski svet in ministrstvo.
II.	Objavi naj se v časopisih, kakšne zneske so prejeli učitelji pri razdeljevanju draginjskih doklad.
III.	Odpošlje naj se deputacijo treh članov k samostojnim poslancem s prošnjo, naj delujejo na to, da se vendar izboljša gmotno stanje učiteljstva.
V deputacijo so bili voljeni tovariši: Ignacij Križman, Peter Medvešček, Anton Možina.
Delegatom k Zavezinem zborovanju v Pulju so bili izvoljeni tovariši: Fr. Bajt, Al. Urbančič, Ig. Križman, Peter Medvešček, in gospe Karla Lebanova in Tereza Pipanova.
Namestniki: Ant. Možina, Josip Ber-ce, Fran Baša, Franc Križman, Ant. Lenarčič.
Pri Zavezinem zborovanju v Pulju bo poročal tovariš Mledvešček o preodkazih, ki so namenjeni edino le za izboljšanje učiteljskega gmotnega stanja.
Tovarišice in tovariši maturanti iz leta 1904! Ali bi ne bilo umestno, da praznujemo na primeren način desetletnico mature? Eventualne predloge, kje, kdaj in kako, naj bi se to zgodilo, blagovolite objaviti v našem glasilu. Mirko Fegic v Planini.
Književnost.
Odborova seja »Matice Slovenske«
dne 4. jun. t. 1. — Predsednik se spominja pok. prof. Skerliča ter poroča o stanju zemljevida slovenskega ozemlja. Sklene se, da se zemljevid na severu in na jugu nekoliko razširi. Vprašanje, ali se naj Co-stov »depozitum« smatra za ustanovo, ostane še in suspenso. — Pisatelju Trdini se bo mogla pač še letos razkriti v Mengšu spominska plošča; v tej stvari je v zvezo stopiti z lokalnimi društvi. — Razkritja Dositejevega spomenika se Matica udeleži po svojem blagajniku, ravnatelju A. Kodru. — Letos avgusta se skliče shod poverjenikov. Sprejme se »Ustanova Vladimira Ilešiča«, ki naj bo »Matici Slovenski« v pomoč pri izdajanju »Hrvatske knjižnice«.	_
Srednješolske vesti.
i Zrelostni izpiti na primorskih srednjih šolah. Zrelostni izpiti na primorskih
srednjih šolah z nemškim učnim jezikom bodo sledeče dni: Trst: gimnazija 9. do 14. julija, realka 4. do 10. julija, licej 4. do 6. julija. Gorica: Gimnazija 9. do 16. julija, realka 11. do 15. julija, ženski licej 7. in 8. julija. Pulj: gimnazija 7. in 8. julija, realka 11. do 13. julija.
i Preiskave proti dijakom v Dalmaciji. Dalmatinska vlada je uvedla strogo preiskavo proti dijakom, ki so povodom Skerličeve smrti brzojavili v Belgrad svoje sožalje.
t Srednješolski profesorji in službena pragmatika. Pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu in pri vodji finančnega ministrstva baronu Englu je bila deputacija državne zveze srednješolskih profesorjev v zadevi službene pragmatike za srednje-šoske profesorje in za uresničenje njihovih materijalnih zahtev. Deputacijo je vodil poslanec Kemeter. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je izjavil odločno, da se bavi ministrstvo ravno sedaj s tem vprašanjem in da se naučno ministrstvo jako zanima zato, da se ustreže željam srednješolskih profesorjev. Deputacija je poudarjala potrebo, da se ne bi rešilo samo vprašanje suplentov, marveč da bi se doseglo tudi za aktivne profesorje to. kar je določeno v službeni pragmatiki in to še pred zaključkom letošnjega šolskega leta.
i Uniforme za srednješolce v Dalmaciji. V svrho lažjega nadziranja srednješolske mladine v Dalmaciji, o kateri se domneva, da je baje posebno dostopna in izpostavljena gotovim izvendržavnim vplivom, je dalmatinski deželni šolski svet naučnemu ministrstvu predložil predlog, da se za srednješolce v Dalmaciji obvezno uvede uniforma. Temu predlogu je sedaj ministrstvo pritrdilo.
i Zagrebško dijaštvo in proslava Zrin-skega in Frankopana. Ravnateljstva zagrebških učnih zavodov so onim dijakom, ki so se udeležili slavnosti v spomin Zrin-skega in Frankopana, v smislu disciplinarnega reda podelili ukor in jim dotične ure vpisala kot neopravičene.
Kranjske vesti.
—r— Umrla je dne 14. t. m. v deželni bolnici v Ljubljani učiteljeva soproga gospa Alojzija Čukova v 46. letu svoje dobe. Blagi soprogi in materi, ki jo je rešila smrt dolge in mučne bolezni, bodi ohranjen ljub spomin! Preostalim naše izkreno sožalje!
—r— S seje kranjskega deželnega šolskega sveta dne 15. junija 1914. Imenovani so: za učiteljico na Jesenicah Treo Ela, za nadučitelja v Banjaloki Mležan Raj-ko, za nadučitelja v Grosuplju Marn Leopold, za učiteljico v Grosuplju Papula Ida, za učiteljico v Št. Lampertu Hirschmann Ana, za nadučitelja v Logu Vrtovec Stanislav, za učiteljico v Logu Kaliger Emilija, za nadučitelja extra statum Vilfan Andrej, za nadučitelja v Zireh Hladnik Leopold, za učiteljico v Žužemberku Zurc Marija, za nadučitelja v Stranjah Koman Maks, za učiteljico v Stranjah Podlogar Marija, za učitelja v Toplicah-Zagorju Ra-čič Božidar, za učiteljico v Gorah nad Idrijo Podobnik Leopoldina, za nadučitelja v Št. Vidu pri Zilcah Černjač Karel. Mesto učitelja v Blagovici se še enkrat razpiše. — V Dolu se namesti šola v tamošnji graj-ščini, nadučiteljevo stanovanje se priredi v stari šoli. Srebotnik se izšola iz Boslijeve loke in všola v Kuželj. — V Dobrepoljah se ustanovi definitivno učno mesto namesto sedanjega provizornega. V Klenoviku se ustanovi nova enorazredna ljudska šola. — Na I. državni gimnaziji v Ljubljani 1915-1916 se ustanovi mesto telovadnega učitelja. — Na mesto c. kr. okr. šol. nadzornika Gabrška se razpiše provizorično mesto glavnega učitelja na c. kr. učiteljišču. — Na I. državni gimnaziji v Ljubljani se ustanovi še eno učno mesto. — Šolsko leto na srednjih šolah se konča 4. julija. Starši, ki imajo učence v srednjih in ljudskih šolah v krajih, kjer so srednje šole, lahko prosijo, da se otroci na ljudskih oziroma meščanskih šolah oproste nadalj-nega puka po sklepu šolskega leta na srednjih šolah. Ravno tako se oproste učenci, ki so prebili sprejemni izpit za srednje šole.
—r— S seje deželnega odbora kranjskega dne 13. junija 1914. Deželni glavar poroča, da c. kr. naučno ministrstvo še ni zavzelo določenega stališča glede novega šolskega zakona, zaradi česar bi odpadlo zasedanje kranjskega deželnega zbora, ki bi se sicer lahko vršilo konec tega meseca ali začetkom julija. — Klerikalci so nalašč napravili tak šolski zakon, ki ga vlada ne more odobriti. Samo zato so ga napravili, da mora kranjsko učiteljstvo še dalje — stradati.
—r— Šolstvo v deželnem odboru. Deželni odbornik dr. Ivan Zajec ima referate: šolstvo, trgovska šola; gospodinjske šole in tečaji; deželni dobrodelni zavodi in javne bolniščnice, izvzemši konsignacij in
oskrbnih stroškov za izvenkranjske bolniščnice; zdravstvo; obrt; visokošolske podpore; ubožne zadeve, izvzemši rekur-zov; hiralske in sirotinske ustanove; deželno gledališče; oskrba zanemarjene mladine v salezijanskem zavodu. — Boljšega referenta za šolstvo nima nobena dežela v Avstriji.
—r— Ljudsko šolstvo. Na mesto obolele učiteljice Ivane Pezdirjeve je imenovana za suplentinjo v Žužemberku Ivana Čečeva. Na mesto učitelja Egidija Schiff-rerja, ki je v svrho študij na dopustu, imenovana za suplentinjo na Jesenicah Helena Potočnikova.
v	^	»
Nlfože ne more ponarejati :
Kathreinerževe Kneippove slad ne kave!
Vendarle se mnogokrat, varljivo slično posnema; povsod znana savoinina;
s sliko iupnika Kneippa.
>
Zatorej »e pri nakupu na I	dajte prarootiti in zavrnite
»	we poHtsmkel
Vse druso kot ; Kathrešner, zlasti odprto,
odtehtano blago, je, ŠC le SâkO
ceno, vAoma isonos© predrago plačane.
■ A
"V:
Štajerske vesti.
—š— Od nekod nam pišejo: Minulo nedeljo sem bil na slavju 401etnega obstanka Učit. društva za ormoški okraj. Lepa slovesnost je bila to. Udeležba častna, govori lepi in pomenljivi, užitek krasen. A kar me je dirnilo neprijetno je dejstvo, da med prisotniki nisem videl vseh tovarišev, ki službujejo v tem okraju. Moral sem slišati, da celo neki prej jako napredni kolega le od strani gleda društvo, v katerem se shajajo njegovi tovariši in tovarišice. Ta tovariš je bil baje isti dan, t. j. na dan slavnosti celo v Ormožu, pa se ni približal kolegom — znamenje, da ga ne zanimajo učiteljske težnje, da mu ni za stik z naprednimi tovariši. Je li res, da je ta tovariš edini v ormoškem okraju,' ki ni ud društva, katerega lepa slovesnost nas je vse tako jako navdušila? Snuje li misli za ustanovitev Slomškarije? Ali pa je morda mnenja, da so naše stanovske organizacije vobče nepotrebne? Ako je prvo, mislim, da mu niti tovariš od Sv. Bolfenka niti oni od Sv. Tomaža ne priskoči na pomoč.
—š— Sv. Bolfenk pri Središču. Učiteljstvo štirirazrednice pri Sv. Bolfenku priredi dne 21. junija ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih šolsko veselico. Na vzporedu je pozdrav, pesmi »Na tujih tleh« (D. Jenko) in »Večerni zvon« (Hladnik), prizor s petjem »Zapuščena sirota«, gle~ dališki igri »Jagode« in »Čista vest« (Gre-gorič), deklamacija »Knežji kamen« (Aškerc) in živa slika v proslavo 5001etnice umeščanja koroškega vojvode na Gospo-svetskem polju. Čisti dobiček je namenjen šolarski knjižnici.
—š— Iz Dobja. V obrambo. Na dopis »Gorica pri Mozirju« v 23. broju »Učit. Tovariša«, v kojem hoče tovariš g. Pulko za vsako ceno javnosti natveziti, da sem ga s poročili »Roditeljski shodi v Dobju«, »Dan treh kraljev v Dobju« in »Krajni šolski svet v Dobju« napadal, oziroma ga sumničil, se dovoljujem v dokaz neuteme-Ijenosti njegovih trditev ter v svojo obrambo sledeče omeniti. 1. Slabe razmere kake šole imajo lahko svoj izvor a) v starših, b) v otrocih, c) v krajnem šolskem svetu, d) v učteljstvu in e) v šolskih oblastih. V tukajšnjem poročilu »Roditeljski shodi v Dobju« so bile izrecno naštete tele slabe razmere: Polovica otrok brez knjig, slab šolski obisk, prepozno dohajane na dnevnem redu, v šolskem proračunu ničesar za uboge učence. Drugih razmer ni bilo naštetih. Vsakomur mora biti jasno, da so povzročitelji teh razmer starši a) neposredno sami, b) posredno po svojih otrocih in krajni šolski svet. Za odpravo teh razmer sem skliceval z uspehom roditeljske shode ter sem po preteku enega leta o tem poročal v. »Učit. Tovarišu« z namenom, naj jih blagovoli prirejati, komur se to zdi primerno. Moj namen je bil torej obveščujoč (informativen), ne pa napadalen (ofenziven). Saj ni v poročilu nobenega stavka niti
besede, s kojo bi se namigovalo na učiteljstvo, torej tudi ne na tovariša g. Pulka. — V svojem dopisu »Gorica pri Mozirju« v 23. broju »Uč. Tov.« piše tovariš Pulko, da se je s poročilom o roditeljskih shodih čutil prizadetega, ker je sprejel od mene pismo z dne 16. avgusta 1913. V tem zasebnem pismu, ki je obsegalo odgovor na neko njegovo pismo, je bilo res več stavkov, ki so se nanašali, v kolikor se pač še spominjam, ponajveč na silno zapuščene stanovanjske razmere in tudi na druge šolske razmere, teh stavkov pa tovariš g. Pulko ni bil upravičen devati za podlago presojevanja poročila o roditeljskih shodih, saj mu je to pismo dokazovalo, da sem se pri roditeljskih shodih in v poročilu o njih ravnal po dostojnosti ter nisem v njem omenjal ničesar drugega nego samo razmere, koje so provzročali starši. On bi smel torej primerjajoč moje pismo, presojati le to, kar je bilo javno tiskano, ne pa to kar je bilo v zasebnem pismu zaupano njegovi molčečnosti. — 2. V izpodtikanem poročilu »Dan treh kraljev v Dobju« je bilo doslovno tiskano: »Trije kralji so pozivali zbrane k ljubezni do domače grude, naj ne zapuščajo domovine, izpodbujali so jih k varčnosti, ki je za olepšanje domovine in za blaginjo po-smeznika nujno potrebna ter naglašali, naj se Slovenci zavedamo, da smo del velikega slovanstva. Ker je narodna zavednost v Dobju na neverjetno nizki stopnji, oziroma je med preprostim ljudstvom skoro nikjer ni in se ljudje kaj radi izseljujejo v Nemčijo za delom, je bil ta nastop kaj umesten.« — Nikakor ne morem umeti, zakaj se tovariš g. Pulko nad tem izpodtika, saj ni v celem poročilu niti besedice o krivcih, saj ne iščemo krivcev in provzročiteljev, temveč iščemo način, pota in sredstva, kako silno nezavednost za sedaj oslabiti, a sčasoma odpraviti ter izseljevanje omejiti. Docela neutemeljeno pravi gospod tovariš: »Kaj naj potem rečem o narodnem delovanju K-a, ko je vendar splošno znano, da je iz Kokarske občine tretjina prebivalstva v Ameriki!« Izseljevanje vendar nima niti v Dobju niti v Kokarjih nobene zveze z narodnim delovanjem učiteljstva, 'temveč je povsod umestno proti izseljevanju delovati. Šele v Dobju sem spoznal vrednost roditeljskih shodov ter obžalujem odkritosrčno, da jih četudi preobložen z delom pri občini, nisem v to svrho prirejal na Gorici. Ne bo-dem se izpodtikal, temveč veselilo bi me, če bi blagovolil gospod tovariš mojo zamudo nadomestiti. — 3. V 204. broj »Slov. Naroda« 1913 se ni odtod ničesar poročalo, temveč je bržkone uredništvo »Nar. Lista«, ki je obenem, če se ne motim, sourednik »Slov. Naroda« za Štajersko*, tja poročalo o odpravi dvojezičnega pečata za šolsko vodstvo in nekojih dvojezičnih šolskih tiskovin. Zakaj -se čuti tovariš g. Pulko tudi tu prizadetega, mi ni umljivo. Naj bo kakor hoče, dejstvo je in ostane, da goji tukašnji krajni šolski svet slovenski jezik v šoli vrlo dobro. Pod pojmom »v šoli« se razumeva namreč tudi ono delovanje krajnega šolskega sveta, ki sega v upravni (administrativni) del šole. Niti učiteljstvu, niti tovarišu g. Pulku se ni zgodilo nobena krivica, nobeno sumničenje ali celo obdolžitev, če se je to objavilo v izpodbudo vsem onim krajnim šolskim svetom, ki še niso oskrbeli samoslovenskih pečatov, niti za osebe niti za šolsko vodstvo, saj se s tem ni reklo, da goji krajni šolski svet slovenski jezik v šoli pri pouku. — 4. Učiteljstvo v Dobju je bilo podalo svojo izjavo glede resničnosti tukajšnjih poročil v »Uč. Tov.« brez sugestije. — 5. Nisem imel namena se s svojimi poročili »bahati«, kakor mi tovariš g. Pulko predbaciva, to bi bila prenizka nagrada za moje delo, temveč vsa moja poročila imajo obveščujoč namen. Le priobčujmo svoje uspehe v »Učitelj. Tovarišu«, s tem izpodbujamo drug drugega k podrobnemu in poglobljenemu delovanju. Če se tuintam podpišemo, ne po-menja to baharije, temveč to pomeni, da upamo svoje prepričanje javno podpisati in da prevzamemo za svojo poročilo pred javnostjo in pred oblastmi vso odgovornost. To je pač nekaj višjega nego nizka baharija. — 6. S svojim »Poslanim« tudi nisem imel namena zamašiti gospodu tovarišu ust, temveč sem le prosil uredništvo »Uč. Tov.«, naj takih in sličnih dopisov več ne priobčuje, ker nam niso na čast, danes pa dostavljam, ker kažejo svetu, da smo še na jako nizkej stopnji stanovske discipline — sam sebe ne izvzamem — ker tratimo svoje moči, čas in prostor v časopisju z domišljenimi osebnimi zadevami, ki pravzaprav javnosti ne more zanimati, pač pa ji lahko preseda. Uredništva »Učit. Tovariša« pa jaz ne morem prisiliti take dopise odklanjati, če tega samo noče. — Stojim neomajano na tem raztolmačenem stališču ter prosim znova tovariša g. Pulka, naj blagovoli končno vendar to moje pojasnilo na znanje vzeti brez razglabenja stavkov na kako drugačno vsebino, nego jo z besedo poočitujejo. Ce pa se že hoče zadeva raz-
motrivati na vse mogoče slučaje, naj se to vrši vedno z višjega stališča, od lepše strani, iz višjih ozirov in blažjih namenov, nego jih kažejo izrazi »sumničiti«, »bahati se«, »mašiti usta«, »infamija«, in kar je še kaj podobnih izrazov nizkosti. Ako bi se splošno ravnali po tem stališču, bi morali ob raznih razpravah in poročilih, šiniti vsi po koncu ter zamahniti po »Uč. Tov.«, oziroma po njegovih poročevalcih, češ, nimate nam ničesar poročati, je vse v redu, naš stan, šolstvo in narodnost so na višku razvoja. Kdor kaj razpravlja in poroča, sumniči mene, tebe, njega, njo, naju, vaju, nju, nas, vas in njih. Molčite, a »Uč. Tov.« naj neha izhajati! — Pregledoval sem že dokaj čeških, hrvatskih in nemških učiteljskih listov, a take strastem služeče nizke osebne polemike še nisem nikjer dobil, kakor jo moramo na Slovenskem neprebavljeno prenašati. V Dobju dne 12. junija 1914. Radoslav Knaflič. — Opomba uredništva: To pravdo s tem v svojem listu končujemo! Nikakor ne moremo več dopuščati, da bi se naši tovariši v javnosti na škodo našega skupnega ugleda tako lasali in prerekali. Ako si želita oba prizadeta tovariša še kaj povedati, naj vse to sporočita upravnemu odboru svoje Zveze, ki naj ukrene, kar se mu zdi prav in potrebno!
—š— Polzela v Savinjski dolini. Dne 9. rožnika t. 1. je imela šolska mladina tukajšnje petrazredne slovenske šole izlet na Gorooljko. Da se je izlet obnesel v za-dovoljnost vseh izletnikov, se je zahvaliti velikodušnosti blagorodnega gospoda dr. Vida Červinke, okrožnega zdravnika na Polzeli, ki je bogato obdaroval šolsko mladino z živili, za kar izrekajo izletniki blagemu dobrotniku najiskrenejšo zahvalo. — Šolsko vodstvo petrazredne ljud. šole na Polzeli.
—š— Žalska meščanska šola. Namestnik ekscelenca Clary je povedal de-putaciji žalskega trga, ki je bila zaradi skorajšnje otvoritve meščanske šole pod vodstvom dr. Kukovca predzadnji četrtek pri njem, da je že zaukazal vse potrebne korake celjskemu okrajnemu šol. svetu. Naj bi ta prav. hitro posloval, da bi bilo mogoče šolo še to jesen otvoriti.
—š— Iz ljudskošolske službe na Sp. Štajerskem. Imenovani so: usposobljena učiteljica ročnih del Ana Smolnikar za učiteljico ročnih del v Zavodnah; provizorična učiteljica v Sv. Jerneju Leopoldina Novak za definitivno učiteljico isto-tam; provizorična učiteljica v Vurberku Štefanija Spindler za definitivno učiteljico istotam; definitivni učitelj pri Sv. Marku Ludvik Ivanjšič za učitelja pri Sv. Juriju na Ščavnici; provizorični učitelj v Velki Aleksander Koprive za definitivnega učitelja v Ščavnici; definitivni učitelj pri Sv. Duhu Avgust Lah za nadučitelja istotam; provizorična učiteljica v Sevnici Pavla Starki za učiteljico ročnih del istotam; provizorična učiteljica v Novi Cerkvi Hedvika Smolnikar za defintivno učiteljico istotam. Začasno je vpokojena de-finitivna učiteljica v Hrastniku Alice Ko-schell, stalno pa začasno vpokojena učiteljica Ivana Škerjanc,
—š— Meščansko šolo v Žalcu otvo-rijo najbrž še letošnjo jesen.
—š— Umrla je v Laporjih pri Slovenski Bistrici učiteljeva soproga učiteljica gospa Milena Kopriva v 34. letu starosti. R. i. p.!
Goriške vesti.
—g— Učiteljski zakon, s katerim se všteje stanarina v pokojnino in ki ga je sprejel prejšnji deželni zbor 1.1912, bo baje tudi v kratkem času sankcioniran.
—g— Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za vstop v prvi letnik v četrtek, dne 2. julija 1.1., od 9. do 12. dopoldne. Popoldne istega dne ter v petek in soboto, dne 2. in 3. julija t. 1., se vrše sprejemni izpiti. — Ako bo pa le-teh doseženo najvišje možno število prvoletnikov (štirideset), tedaj meseca septembra t. 1. ne bo nič več sprejemanja za prvi letnik.
—g— Na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za sprejem v prvi tečaj v torek, dne 30. junija, od 8. do 10. predpoldne. Pismeni sprejemni izpiti bodo dne 1. julija od 8. do 12. in od 3. do 5. ure; ustni izpiti začnejo 2. julija ob 8. predpol-dne in se bodo nadaljevali 3. julija. Pri sprejemu se zahteva rojstni in krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in potrdilo uradnega zdravnika o fizični sposobnosti za šolsko službo. V smislu določil opozarja ravnateljstvo one starše, ki ne stanujejo v Gorici, naj bodo pri izbiranju stanovanj za svoje hčere jako previdni; svetuje se jim, da poiščejo taka stanovanja, kjer bodo gotovi, da pridejo njihovi otroci v dobro in pošteno hišo. Ravnateljstvo je sestavilo imenik onih zavodov in zasebnih družin, ki jih smatra za priporočljive. Nobena go-jenka ne sme stanovati pri družini, ki
ni zaznamovana v tem imeniku. — Obenem bodi povedano, naj starši ne mislijo, da dobijo njihove hčere službo učiteljice takoj po končanih študijah. Za goriški okraj je mnogo kandidatinj brez službe, priglašenih še iz leta 1912 in 1913, mnoge absolventinje služijo popolnoma brezplačno. Komur je tedaj stalo do tega, da pride njegova hči kmalu do kruha, naj jo pošlje v trgovsko, obrtno ali pa v gospodinjsko šolo. — Ravnateljstvo c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici.
-g— Goriško šolstvo. Ni polja, kjer bi bili goriški Slovenci tako prikrajšani ko na šolskem polju. 12.000 goriških Slovencev je brez mestnih šol. Italijani pa jih imajo toliko, da samj ne vedo, kam z njimi. In vendar plačuje dežela, torej ne Italijani, za mestne šole 68.000 K in le 5000 K velja mesto vzdrževanje šol. Takšna očitna krivica pa nam naj pusti mirno kri! — Naši okrajni šolski zalogi imajo vsi večje doklade ko laški, čeprav je povsod šolstvo enako. Zakaj ta dvojna mera! Naši učitelji so slabše plačani ko laški. Zakaj to zapostavljanje ? Saj nismo šalobarde, da bi na vse to le kimali. Zato zahtevamo, da prevzame dežela vso skrb za šolstvo, da stopi na mesto okrajnih šolskih zalogov deželni šolski zalog. Naša zahteva je bila predvsem gospodarskega pomena, ne toliko nacionalnega; dokaz temu, da bi okraj Gradišče, torej laški okraj, pačeval letno čez 30.000 K manj za šolstvo ko sedaj. Deželni zalogi niso torej le v korist Slovencem, temveč tudi Furlaniji, priznamo pa, da bi bil v škodo laški Gorici. Ali tu vprašamo, kdo more lažje plačevati večje šolske doklade, goriški meščan ali pa kmet v Gorah, v Furlaniji in Brdih?
—g— Nemška gimnazija v Gorici je pravo torišče nemškega nacionalizma. Zato je dolžnost vseh Slovencev, da strogo pazijo na to, da slovenskih dijakov na tem zavodu ne bo.
—g— Smrtna kosa. V soboto dopoldne je umrla v Gorici vdova po pokojnemu vadniškemu učitelju Hribarju, ki je bil svo-ječasno znan kot izboren pevovodja. — Blag ji spomin!
Triaške vesti.
—t— Šolska mladina iz Brij na Vipavskem je napravila. 9. t. m. izlet v Trst, kjer si je ogledala dva muzeja, luko in druge zanimivosti — vse v največjo zado-voljnost vseh udeležencev. Mimoidočo mladino je povabil v Rojanu v svojo hišo tam živeči rojak in trgovec Josip Mrev-Ije; on in njegova blaga gospa sta izletnike brezplačno pogostila. Iskrena jima hvala.
—t— Uspeh slov. cvetičnega dne v Trstu. Uspeh slov. cvetičnega dne za bo-žičnico slovenskim šolarjem je sijajno uspel. Cvetični dan je prinesel okolo 5000 kron, in sicer cvetice 3700 kron in potom nabiralnih pol 1300 kron.
—t— Izlet gojencev otr. vrtca pri Sv. Jakobu v Trstu. Pretekli četrtek so napravili gojenci otroškega vrtca CMD. pri Sv. Jakobu v Trstu izlet v Dutovlje, ki se ga je udeležilo tudi mnogo staršev, da je bilo vseh skupaj 90 oseb.
—t— Brezmejna laška sirovost. V petek, soboto in nedeljo minulega tedna so priredili tržaški Slovenci cvetične dneve v prid Družbi sv. Cirila in Metoda. Gospe in gospodične, ki so prodajale cvetice, so bile večkrat od italijanskih sirovežev v gosposki obleki napadene in opsovane. Ti siroveži so trgali prodajalkam cvetice iz rok. Večkrat so morale pred temi siroveži celo bežati in iskati zavetja po hišah.
—t— Iz Fojana pišejo: Kakor se čuje z raznih strani, bo kmalu tu otvorjen »ri-kreatorij«, ki ima namen, potujčevati našo slovensko deco in ji vcepljati v srce sovraštvo do lastnega naroda. Že sedaj prigovarjajo nekaterim staršem, naj vpišejo svoje otroke v ta potujčevalni zavod, in žalibog jih je že mnogo tam, kjer ne bi smeli biti; Starši, ali boste dovoljevali, da bi šli vaši otroci v ta zavod, kjer se navadijo samo vas zaničevati?
—t— Kulturno gibanje Hrvatov v Trstu. Za hrvatsko šolo, ki jo prihodnje šolsko leto otvore v Trstu, je kupila »Hrvatska štedionica« v Trstu hišo blizu Lloydo-ve palače za 600.000 kron. »Piccolo« komentira ta dogodek in pravi, da se doslej ni mnogo čulo o Hrvatih v Trstu, ampak šele od zadnjega ljudskega štetja so se pričeli malo bolj živahneje gibati. Naivno pravi, da nameravajo Hrvatje v Trstu uvesti — hrvatski banat.
—t— Nemško šolsko društvo na Primorskem. Nemški »Schulverein« je dobil za svoje primorske podružnice svoj posebni zastop, čigar pravila so že sprejeta na znanje.
Istrske vesti.
—i— Občni zbor družbe sv. C. in M. za Istro. V selu Lignju se je vršil letos 14. t. m. 21. glavni zbor Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Preds. Vek. Špinčič pove, da je za šolo v Lignju daroval neznanec 25.000 K. Družba vzdržuje 56 šol. Spominja se zapuščine 100.000 K pokojnega dr. Banjavčiča. Omenja sklep Schulvereina, nabirati denar v Nemčiji in priporoča še večjo požrtvovalnost. Blagajnik Katalinič: Družbina imovina znaša 340.000 K, večinoma v zgradbah. Dohodki leta 1913. znašajo 213.000 K, stroški 208 tisoč kron. Glavnica se je zvišala za nad 5000 K. Sprejel se je predlog, da se družbino delovanje razširi odslej tudi na Trst.
Koroške vesti.
—k— Koroške razmere. Gorje tistemu, ki bi se zavzel za pametno vzgojo otrok! — Trikrat gorje! Šoske oblasti mu sede na tilniku tako dolgo, da ga ugonobijo. Slovensko učiteljstvo koroško trpi največje šikane od strani svojih nadzornikov. Nernškutarsko učiteljstvo sme vse — učitelj Slovenec ne sme niti govoriti slovensko. — Ako govori prijazno S kakim kmetom — že vidijo v njem protiavstrijskega agitatorja in podpihovalca. Ubogo ljudstvo pa, namesto da bi spoznalo svojo zmoto — misli res, da je njega edina rešitev — blažena nemščina, blažena nemška država
—	in cesar Wilhelm!— Upira se sicer groznemu viharju, a ker je sila le prevelika
—	podlega. Šole se ne smejo izpremeniti; tako trdijo nemški politiki. »Die Einheitlichkeit der Kärntner Volksschule muss bei altem bleiben,« je rekel že rajni šolski nadzornik Pala, Pametno! Nemci niso več zadovoljni s svojimi šolami. Priča zato je poslanec Steinvender v deželnem zboru. Slovenci pa naj smo vladi in šolskim oblastim hvaležni — da smemo imeti take ponemčevalnice, ki so v sramoto kulturni državi! Albancem se daja, kar želijo — zvestim podložnikom Slovencem pa ne! In če je zaradi tega ljudstvo nevoljno, potem pa pravijo — k Srbiji hočejo!
Splošni vestnik.
Hrvatski učenjak umrl. V Zagrebu je umrl odlični zgodovinar in član akademije Tadej Smičiklas v starosti 71 let. Bil je tudi politiško delaven. Skoro vse svoje imetje je zapustil jugoslovanski akademiji.
Glavne počitnice na ljudskih in meščanskih šolah. Z odlokom naučnega ministrstva z dne 5. aprila 1912 je bilo odrejeno, da morajo trajati glavne počitnice na srednjih šolah in gotovih sorodnih zavodih — ne oziraje se na nekatere izjeme — od 16. julija do 15. septembra, da pa mora v svrho pridobitve zahtevanega časa za zrelostne, privatne in vsprejemne izpite in vsa druga sklepna dela, odpasti pouk že 10 dni pred začetkom glavnih počitnic. Za ljudske in meščanske šole je določeno v splošnem 10 mesečno šolsko leto in dva meseca trajajoče glavne počitnice; pri tem pa je še specialno določeno, da se morajo pričeti v krajih, kjer so razen ljudskih šol tudi višja javna uči-lišča z dvomesečnimi glavnimi počitnicami, pričeti glavne počitnice na ljudskih šolah istočasno, kakor na imenovanih višjih zavodih; v takih krajih trajajo torej glavne počitnice na ljudskih in meščanskih šolah ravnotako od 16. julija do 15. septembra. Sklepnih del one vrste in onega obsega, kakor na srednjih šolah, na ljudskih in meščanskih šolah ni, zaradi česar se zavoljo tega kakor tudi iz ostalih vzrokov ni izkazala nobena potreba, da bi se tudi na teh šolah dovolil sklep pouka že pred pričetkom glavnih počitnic. Pač pa govore celo važni socialni in pedagoški oziri za ohranitev dosedanje dobe pouka prostega časa. Vsekakor pa se lahko po šolskem in učnem redu potom posebnih olajšav šolskega obiska upoštevajo interesi rodovin, katerih otroci obiskujejo deloma ljudske in meščanske, deloma srednje šole in hočejo takoj po sklepu pouka na srednjih šolah zapustiti mesto. V to svrho so ravnateljstva, ozir. vodstva ljudskih in meščanskih šol v krajih, kjer se nahajajo tudi šole višje kategorije, glasom posebnega odloka naučnega ministrstva dobila navodila, da morajo v takih slučajih na prošnjo staršev ali njihovih namestnikov dovoliti otrokom, da izostanejo od pouka za dni po sklepu pouka na srednjih šolah in poslati staršem ali njihovim namestnikom na njihovo željo ifl njihove stroške šolsko obvestilo, oziroma polletno izpričevalo po sklepu šolskega leta po pošti.
Proračun Hrvatske izkazuje za uK potrebščin 8,667.990 K.
Hrvaški sabor je v soboto sprei«1 predlogo o učiteljskih plačah.

Finančni zakon za leto 1914/15. Vlada je poslala poslanski zbornici načrt finančnega zakona za leto 1914/15. v upanju, da se bo mogel državni zbor v doglednem času zopet sestati. Načrt obsega celo leto od 1/ julija 1914 do 30. junija 1915 ter obsega 3.460,726.156 kron izdatkov in 3.460,987.902 K dohodkov, torej za kron 318,545.014 več izdatkov in za 318,496.363 kron več dohodkov kakor leta 1913. Razredna loterija nese državi okroglo 14 milijonov kron. Dohodninski davek je za 36:7 milijonov kron večji, davek na žganje za 35-9 milijonov. Odkazi kronovinam iz direktnih davkov so narasli za 6-5 milijonov iz davka na žganje za 33 milijonov proti letu 1913. Direktni davki so narasli za 50:2 milijona, užitnine za 45*8, kolki, takse i. dr. za 8'5, davek na vozne listke za 2 in carina za 9:7 milijona kron. Monopoli (tobak, sol, loterija, razredna loterija) kažejo za 91-7 milijona več dohodkov, državne železnice za 22-3, pošta in brzojav za 20-9, druga podjetja za-2-8 milijona kron več. Skupaj za 250'6 milijona kron več dohodkov kakor 1913. Izdatkov pa ima finančno ministrstvo za 139*7 milijona več, od česar odpade na izvedbo službene pragmatike 30, na od-kaze deželam 40 in na razredno loterijo 53-8 milijona kron. Trgovsko ministrstvo potrebuje za 300.000 K več. Načrt zahteva kreditne operacije v skupnem znesku 222-8 milijonov, in sicer 120 milijonov za železnice in 102-8 milijona za specialne kredite vojske in mornarice.
Nemško agresivno društvo »Schulverein« je imelo o Binkoštih na Češkem svoj 34. letni redni občni zbor. Na zborovanje je prišlo jako mnogo delegatov iz 2600 podružnic širom Avstrije. — Predsednik dr. Gross je v svojem poročilu z žalostjo konštatiral, da se je ustavilo prispevanje za »Schulverein« ter ni več prejšnjega velikega denarnega dotoka. To je le legenda, ako se misli, da razpolaga društvo z neizčrpljivimi sredstvi. Nasprotno — ravno potrebno je, da se agitacija za večje dohodke pomnoži. Vodstvo društva je s 1. julijem t. 1. razveljavilo pogodbo z odborom v Berlinu, ki je pobiral po Nemčiji prispevke in jih oddajal društvu. Tako ima društvo sedaj prosto roko v Nemčiji ustanavljati podružnice in širiti svoje delovanje širom nemške države. — »Schulverein« vzdržuje sedaj 53 ljudskih šol in 144 otroških vrtcev; poslopij ima 133. Na tem zborovanju se je poudarjalo, da je dosegel »Schulverein« posebno lepe uspehe v Južni Štajerski in v Jadranskih pokrajinah. Poročilo omenja posebno pohvalno in z zadovoljstvom zvezo med Nemci in Italijani v Primorju in uspeh, da so prišli Nemci v mestni zastop v Gorici. Izrekli so upanje, da bo mogoče ustanoviti mnogo novih nemških šol v Primorju. — Dohodkov je imelo društvo v lanskem letu K 1,417.014, t. j. 17.000 kron več nego prejšnje leto. Članov je 432.379. Stroškov je bilo K 1,772.823. Torej več nego dohodkov.
Nižjeavstrijski deželni zbor je sprejel predlogo o izboljšanju učiteljskih plač. Predlog, naj se črta določilo, da se učiteljice ne smejo možiti, je bil odklonjen.
200.000 K je sklenil nabrati nemški »Bund« na Hrvatskem za nemške šole v Hrvatski in Slavoniji.
Za Malisore je denar, za nas pa ne. Te dni so v Skadru slovesno otvorili »Ma-lissorenheim«, v katerem se bo izključno na stroške avstrijske vlade vzgajalo na stotine malisorskih otrok. Učni jezik bo albanski in nemški. Za tisoče in tisoče slovenskih in hrvatskih otrok pa ni denarja.
Razpisana učiteljska mesta. Na dvo-razrednici v Telčah nadučiteljsko mesto, na petrazrednih ljudskih šolah v Št. Janžu in Cerkljah na Dolenjskem, na štirirazred-ni šoli v Boštanju in na enorazrednici v Dobovcu učiteljska mesta — samo za moške prosilce. Na trirazrednici v Št. Ru-pertu in v Vel. Trnu učiteljski mesti. Termin do 6. julija 1914 v Krško.
Razgled po šolskem svetu.
— Za spomenik umrlemu g. Pretnarju
so dosedaj prispevali sledeči gospodje tovariši odnosno prijatelji: A. Lunaček, Št. Rupert 5 K, J. Ažman, Brusnica 4 K, B. Valenta, F. Črnagoj in J. Zirovnik po 2 K, A. Kneisl, J. Bezlaj, A. Gorjup, F.
Schiffrer in F. Trošt po 1 K, skupaj 20 K. Vsem darovalcem naša najiskrenejša zahvala! Priporočamo se za nadaljne prispevke. Za »Ljubljansko učiteljsko društvo« L. Dermelj, blagajnik, Hrvatski trg 4.
—	Promocija sedemdesetletnega moža. V slavnostni dvorani dunajske univerze so se vršile 18. pret. m. promocije doktorjev vsega zdravilstva. Goste je posebno zanimal star gospod, ki se je nahajal med mladimi promocenti, ki je bil istočasno promoviran za doktorja medicine. Ta stari mož je bil v pravniških krogih dobro znani sedemdesetletni deželnosodni svetnik dr. Edvard plem. Feyerer, ki se 'je pred petinštiridesetimi leti po svoji promociji za doktorja obojega prava posvetil sodni službi. Pred nekaj leti je stopil V pokoj. Sedanji prosti čas je porabil za študije. Posvetil se je medicini in se pripravljal na doktorat zdravilstva. Napravil je vse izkušnje na medicinski fakulteti s prav dobrim uspehom.
—	Proti politiki v šoli. V zadnjem času so priredili vseučiliščniki in srednješolci na Portugalskem, in sicer v Lisboni, Coimbri in drugih mestih politiške demonstracije, ki so se zaključile s cestnimi izgredi, pretepi, aretacijami itd. V Coimbri so aretirali nad 200 dijakov, število aretiranih in ranjenih dijakov v drugih mestih še ni znano. Aretirane dijake so hoteli tovariši oprostiti in so napadli po brezuspešnih prošnjah zapore. Vnela se je huda borba med stražarji, ječarji in dijaki, ki je končala s tem, da so dijake pognali na cesto in jih več aretirali. Mnogo dijakov je precej nevarno ranjenih. Po prvi preiskavi so aretirane dijake izpustili. Vseučilišča in gimnazije so zaprte. Vlada je in je odločno proti politiki v šoli. Ministrski predsednik je izjavil v zbornici, da bodo voditelji demonstrantov strogo kaznovani in da se ne bo prav nič oziralo na to, kakšne posledice bodo imele te kazni. Dijake bodo gnali tudi pred sodišče, več dijakov je obtoženih uboja. Končno je izjavil, da bo uporabil vse sile, da iztrebi iz šole politiko, ker je mnenja, da so posvečeni šolski hrami in drugim namenom kot razmotrivanju politiških vprašanj in hujskanju k pouličnim demonstracijam.
LISTNICA UREDNIŠTVA:
Jos. S. pri Sv. V. (J.): Obrnite se na naslov »Slovensko društvo Triglav« v Belgradu. — A. U. v V.: Danes ni bilo mogoče, ker smo prepozno prejeli. V naše roke je prišlo šele po ovinku, zato zamuda. Torej prihodnjič!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Zahvala.
Za prijazne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga in dobrega očeta ozir. brata, svaka in strica, gospoda
Antona Arko
učitelja na II. m. lj. šoli na Grabnu
nam se ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, zato naj sprejmejo srčno hvalo tem potom.
Osobito smo dolžni se zahvaliti častiti duhovščini, tovarišem in znancem rajnkega in gospodom pevcem za v dno srca segajoče žalostinke.
Ljubljana, 13. junija 1914.
Žalujoči ostali.
Barhenti Vsevrstne tkaninske izdelke Damasti
K? —S*
kanafasiM. JirSOVa, bale
kepri	7 volnena
platna posestnica rokotvorne tkalnice roba
Kko. v Novem Hradku n. Met. 95 Češko.
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obr-
niti na tvrdko
O
O
< J I
A. Sc E. Skaberne
4 , , ,
i r Ljubljana, Mestni trg 10
o .	obstoji od leta 1883.	®
Vzorci poštnine prosto l	()	Izredno nizke cene1
/ i(
Ustanovljeno leta 1869.
Orgle, harmonije piana in pianina
dobavi c. kr. dvorni dobavitelj
Jan Tucek
Kutna Hora, Češko.
Pošilja cenike brezplačno in franko.
g AVGUST AGN0LA
M
Ljubljana, Dunajska cesta št. 13
—— poleg Figovca ———
H priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolej nih svetilk, ogledi dal, okvirov., šip itd. Tintnike za
H šolske klopi, aparate za iizikaližne poizkušaj e.
fH Prevzema vsakovrstna stc-BM klarska dela, tudi nova Sol. :: poslopja na deželi itd. ::
Knjigoveznica
Anton Janežič
X-o "va/blj SlZiSl
Florijanslra -ulica
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseli vknji-goveško stroko spadajačili
niiNiaiiiiMiiiniiiiHB
del............................
Pri večjih naročilih 10 °/0 popusta.
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list!
Manufakturna trgovina
J. Grobelnik,
prej Prane Gouvan sin I iiihlifstirt Mestni trg 22
l^JURJlJCllia, nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
^nlfviaza moška ••
2$ IIM M €1 oblačila ■■
Najboljši nakupni vir
modernih blagov za ženske obleke
iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
rut in šerp.
BO
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur.
Izkušeno dobri sifoni, platuid, kotenine in drugo belo blago. Zunaj na naročila se točno izvršujejo.
P. n. učiteljstvu pri nakupu posebne ugodnosti glede cen in plačila.
elfSKii

Celro-VTaj. račun, šte-v. ©S-312.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o.
Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejdfcajo od vsakega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 5 °/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju.
Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.
Vsakih 100 K posojila se vrača po načinu:
mesečnih rokih
A v 12 in sicer
, 18 • ,. 2.4 „ 38 , ' 46 , 60 - , , 70
, 85 , .
-i . ■>.. s-.il •fe..--;
i'-Sg§
-V?!
rokov					rok		
11	á	9 K	—	h,	12.	4 K	73 h
17	»	6 .	• —		18.	3 „	56 „
23	v.	4 .	50		24.	4 „	" Ji
37	p .	3 „	—	n	38.	»	66 .
45	n	2 „	50	»	46.	1 „	81 „
' 59	y	2 ,	—		60.	»	70 „
69	%	1 „	75	»'	70.	1 .	42 „
. 84	»	1 „	50	»	85.	1 ,	26 „
■ '^^iijity--^1v-íH1- ■
¡¡Pl '
■	■-' ■>	r:	, ■
V . ..
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve, navedenih znamk se ne odgovarja.
Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek od 1/i2. do 723. ure popoldne vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer.
H

I 1 1 I
m
I
1 ■	GRIČAR & MEJAČ Ljubljana, Prešernova ul. 9.		
	■ i	- Največfa zaloga izgotovljenih	I
	n BI	oblek za gospode, dečke in	
		otroke. Konfekcija za dame.	
			■ 0
m\ i II B I
I
■
I

Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Engelbert Ganglova knjiga
„Moje obzorje",
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več.
Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige.
Naročajte in širite „Učiteljskega Tovariša46!
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini

'.i- U
v h-i*-
. ■J- Us¡ ■
A. & E. Skaherné
s Ljubljana, Mestni trg 10
C.-
Solidna postrežba!
Velika izbira!
«■■»■■■■■■■■■■raraii
r
Zaloga p-jhi- g I Hf^v	Anj |7 : Ljubljana,Ma-
šiva in tapet- j ti • JI V^Utlllfl s rije Terezije c. niškega blaga [	mizarLtVO.	\ št-11 (Kolizej)
Zaloga spalnih ter je- [	Zaloga otomanov, di-
dilnih sob v različnih :	: - vanov, žimnic :
■ '
m
: najnovejših slogih. : j	in otroških vozičkov.
Spalnica v amerikanskem orehu
350 kron. o
Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom.



ima v svoji zalogi razen razprodanih M Letopisov", I., II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v „Pedagoškem Letopisu".
Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k I. zvezku „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin.
3.	Kreti-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin.
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta.
K l l

v v4;v ; 'W Í-;®'	>;?l-íí:; ¿¿¿-ir.'-¿v:^..:,-/'
Društvo za
Imsa v zalogi naslednje knjige:
1.	A. Rapé: Mladini. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1*50, s pošto 16 h več.
2.	J. Slapšak: Spisi Misjákovega Julčka. I., II., III., IV., V., VI., VIL, VIII. zvezek. Cena vsakemu teh osmih zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1*50 s pošto 16 h več.
3.	Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'50, s pošto 16 h več.
4.	Josip Ribičič: Vsem dobrim. Cena lično vezani knjigi K 1*50, s pošto 16 h več.
5.	Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov brez poštnine je 20 h.
6.	Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevo- } igra za šolsko mladino. Cena K 2'—.	i
7.	Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 5 h.
8.	Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h.
Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.
Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva!
Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni" in v vsaki knjigotržnici.

FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
izprašani optik, -mm c Tovarniška zaloga nriznano
Izprašani optik, -»o
Zalagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, , domobrancev 1.1, d.
Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki ^ _ brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd.
Strogo solidna tvrdka !!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej vzej%:

Staršem, mladinoljubom, šolskim vodstvom, krajnim šolskim svetom in cenj. knjižnicam priporoča „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani sledeče
„Mladinske spise"
1.	Mišjakovega Julčka zbrani spisi I., II., III., IV., V.
in VI. zvezek ...............h K 1"—
2.	A. Rape: Mladini, I., II. in III. zvezek...... „	P—
3.	E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. in III. zvezek ... „ „	1*—
4.	A. Rape: Dane rT~......'...... »	1'—
5.	J. Slapšak: Turki pred sv. Tilnom ...... „ „	1-20
6.	Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel ......... ,	—'80
7.	Jos. Ribičič: Vsem dobrim.......... „	1'—
8.	Pav. Flere: Babica pripoveduje.........—'6o
9.	Pav. Flere: F. Palnakovi spisi...........1'—
10. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino,
I. in II. zvezek................ » —'20