0S^&°

SIJU
ilO
PRi.W.ui4SKI DNEVNIK
poštnina Račana v gotovini	oaa i •
^ postale I gruppo (iCIUI OUU 11T
Leto XXXVI. Št. 148 (10.668)
TRST, četrtek, 26. junija 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. • Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PREDSEDNIK ZDA CARTER KONČAL URADNI OBISK V JUGOSLAVIJI
Zaskrbljenost Jugoslavije in Amerike zaradi poslabšanja položaja v svetu
Zadnji pogovori med Carterjem in predsednikom predsedstva SFRJ Cvijetinom Mijatovicem
BEOGRAD — Predsednik ZDA Jinuny Carter s soprogo je po Sadnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji včeraj zjutraj odpotoval iz Beograda.
Na letališču so ameriškemu predsedniku priredili slovesno slovo 1 najvišjimi častmi. Uglednega gosta je pospremil predsednik pred-•Mstva SFRJ Cvijetin Mijatovič s soprogo. Od ameriškega predsed-n'ka so se poslovili tudi Lazar Koliševski, Dragoslav Markovič, Ve-*din Djuranovič, Dobrivoje Vidič, Josip Vrhovec, Nikola Ljubičič in
'•fugi.
V svoji rezidenci v Belem dvoru * imel predsednik Carter neposredna pred odhodom delavni zajtrk z gostiteljem, med katerim sta se potvarjala o nadaljnjem razvoju ju-tslovansko-ameriških odnosov in so-delovanja ter nekaterih drugih vprašajih, ki zanimajo obe strani.
V posebni pismeni izjavi pred od-“odom je ameriški predsednik zapiti, da zapušča Jugoslavijo z močnimi vtisi o pogumni in odločni dr-tvi. »Globoko smo pretreseni z do-"ojanstvom in pogumom jugoslo-tnskih narodov, ki so ga izkazali * času žalovanja za predsednikom iitom. Močan vtis je napravila najt tudi odločnost jugoslovanskih voditeljev pred izzivi sedanjosti in načrti za prihodnost. Moji pogovori f? me ponovno spomnili na neomah-‘jivo privrženost Jugoslavije politiki Odvisnosti in neuvrščenosti, brativa, enotnosti in samoupravljanja.
Carter v Španiji in na Portugalskem
MADRID — Medtem ko je •etalo ameriškega predsednika letelo iz Beograda proti Madridu je višji funkcionar Carterjeve administracije izjavil, da so ZDA predlagale Sovjetski zvezi «prehodno obdobje*, ki bi J* omogočilo umik svojih čet jz Afganistana in vzpostavitev v tej državi .nevtralnega neuvrščenega in za afganistansko ljudstvo sprejemljivega režima*. Isti funkcionar je tudi Poudaril, da se ZDA dobro zavedajo «upravičenih interesov za sovjetsko varnost* in razumejo bojazen Moskve, da bi Afganistan postal .protisovjetski okop*.
Predsednik Carter pa je med svojim obiskom v Španiji le nežno omenil Afganistan. Vsestransko se je predvsem potrudil, da bi Špancem dokazal svojo naklonjenost in podporo tako glede vstopa v Evropsko gospodarsko skupnost kot tudi glede možnosti, da bi Španija postala polnopravni član NATO pakta.
Kot včeraj v Španiji bo tudi danes pred svojim kratkim o-oiskom na Portugalskem Carter predvsem poudaril pomen dvostranskih odnosov in podprl demokratični proces v državi.
Obravnavali smo tudi nekatera vprašanja dvostranskih odnosov, za katera z veseljem poudarjam, da so odlični. Pogovarjali smo se tudi o vrsti mednarodnih vprašanj in tu smo bili enotni, da je položaj v svetu še naprej zelo vznemirjujoč.
Pred odhodom želim prav vsem izraziti najiskrenejšo hvaležnost za gostoljubje, ki ste ga nam izkazali. V ZDA odhajamo s prijetnimi spomini in s spomini na tesno prijateljstvo naših narodov.*
Po Carterjevem odhodu so kot pričakovano objavili skupno jugo-slovansko-ameriško izjavo, v kateri sta predsednik predsedstva SFRJ in predsednik ZDA med drugim prikazala sedanji položaj v svetu in nakazala možne rešitve. Izrazila sta zaskrbljenost zaradi poslabšanja mednarodnega položaja, ki grozi miru v svetu in poudarila, da se lahko prepreči nadaljnje slabšanje odnosov in ponovno vzpostavi de tant le s strogim spoštovanjem duha in načel listine OZN, posebno onih določil, ki zavračajo uporabo sile. tujih posegov in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, da se omogoči samostojni razvoj brez vsiljevanja tuje volje samostojnim državam. S tega vidika poudarja izjava, je treba razširiti pogovore in sodelovanje v svetu, da se omogoči proces popuščanja napetosti vsem državam po načelu strogega spoštovanja neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti vseh držav.
V nadaljevanju dokumenta sta obe strani podčrtali vlogo Združenih narodov, kot bistvenega faktorja za ohranjevanje .miru, mirnega reše vanja sporov in večanja pravične ga sodelovanja’ v svetu. V pogovorih so proučili tudi probleme varnosti in sodelovanja v Evropi, analizirali položaj na Bližnjem vzhodu, v južni Afriki, jugozahodni in jugovzhodni Aziji ter na drugih kriznih območjih. Ob tem sta se po izmenjavi mnenj in prikazu svojih stališč državnika zavzela za prekinitev vojaških intervencij in vseh drugih oblik tujega vmešavanja v notranje zadeve neodvisnih držav Skupno sta tudi podprla zahtevo o umiku vseh tujih čet in odpravljanju vseh vzrokov, ki povzročajo trpljenje ljudstev v teh državah Vsaka stran je ob tem prikazala svoje stališče pri reševanju krize v Afganistanu in Kampučiji, podčrtali pa sta potrebo spoštovanja pravice vsakega naroda, da si sam kroji svojo usodo.
Carter med svečano večerjo, ki mu jo je priredil kralj Juan Carlos
(Telefoto AP)
uiiiiiiiiiHiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimimuiiiiiiiujiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinin
POUDARJENA POTREBA PO ENOTNOSTI LEVICE
Odnosi s socialisti in KO v ospredju razprave v centralnem komiteju KPI
Ingrao analiziral zastoj KPI na volitvah v južni Italiji
RIM — V ospredju drugega dneva zasedanja centralnega komiteja Komunistične partije Italije je bilo, kot sicer tudi v prvem, vprašanje odnosov s krščansko demokracijo in socialisti ter analiza volilnih izidov, še zlasti onih na Jugu, kjer je KPI doživela poraz.
Naj omenimo najprej poseg Lucia Libertinija, ki je dejal, da je odnos KPI z ljudskimi množicami v krizi, vzroke pa gre pripisati dejstvu, da je podoba KPI znotraj večine narodne solidarnosti zgubila na privlačnosti. Partija je spet nekaj pridobila po razbitju večine, potem ko je šla v odločen spopad s krščansko demokracijo. Zaslugo za vodenje te nove politike, je menil Li-bertini, ima tajnik stranke Berlin-guer.
Michele Ventura je s svoje strani poudaril, da je treba poglobiti analizo o socialistični stranki ter podčrtal izreden pomen enotnosti levice. Komunisti si morajo kar se da prizadevati, da bi enotnost s socia-
PO PROTESTU IN STAVKI RIMSKIH SODNIKOV
PREISKAVA VIŠJEGA SODNEGA SVETA 0 POMANJKLJIVI ZAŠČITI ZA AMATA
Sodniki v dokumentu obtožujejo vladne organe, da so lahko predvidevali Amatov Umor - Stavkali bodo, dokler ne sprejmejo konkretne ukrepe za varnost sodnikov
.RlM _ Po osmih urah zasedanja |lkips*noči višji sodni svet sprejel
0 leP, da uvede takojšnjo preiskavo Jhnrebitnih odgovornostih določe-organov in funkcionarjev, ki bi .r®li skrbeti z . zaščito ubitega v ln‘ka Maria Amata. Svet zahte-Oadalje od vlade, da okrepi šte-
vUo
oddelkov sodne policije in da
ob' .
varnostne ukrepe
ki jih
.. sprejela za osebno zaščito sod-»v ?* * * * v' tem l,a J« v*šji sodni | ■ ustanovil tudi stalno komisijo,
»ko
sledila in nadzorovala dejan-
kJ .lem je ta najvišji sodni organ jtuVf-lel najpomembnejše zahteve rim-sodnikov, ki so se v torek
tulili za popolno stavko, dokler k 1)0 vlada sprejela konkretnih u-^..Pov za zaščito sodnikov. V znak ifjdamosti in protesta so se vče-(I za nekaj ur vzdržali dela tudi v mnogih drugih italijanskih ^ stjh. Vsi podpirajo dokument, ki (Ui rimski sodniki sprejeli po u® in razburljivi skupščini. Delovo je njihova izjava prava ob-vlade in odgovornih organov, ujem ugotavljajo, da je prišlo t^.Ufnora njihovega kolega in prija-VrTV Maria Amata zaradi popolne l^urižnosti državnih organov, ki Po ustavi dolžnost, da s kon-HjjJJJhmi ukrepi ščitijo življenje sod-In to, poudarjajo v doku-Hj.^U, kljub temu, da so vsi sod-i)jj?Predlagali in zahtevali nove 'ifhi2!e preteklega marca, po sodnikov Giancubija, Miner-
vinija in Gallija. Ker je ta brezbrižnost odgovornih oblasti prišla še posebno do izraza v Amatovem primeru, kajti oblasti so bile obveščene o večkratnih grožnjah, ki so mu jih teroristi naslovili in so torej njegov umor lahko pričakovali in predvideli, je tako ravnanje izredno zaskrbljujoče in hudo. Sodniki so zato odločili, da bodo te zahteve predstavili svojemu najvi šjemu organu in da bodo prenehali z delom, dokler ne bo vlada spreje-
la dejanskih ukrepov za zaščito sodnikov, ki postajajo vedno bolj pogosta tarča terorističnega nasilja, proti kateremu pa se mislijo še naprej boriti, kot poudarjajo v svojem dokumentu, z vsemi svojimi
močmi.
Na vrhu, ki se je odvijal ob prisotnosti predsednika republike Per-tinija in ministra za pravosodje Mor-lina v torek zvečer, so že sprejeli nekatere nujne ukrepe, ki jih bo v teh dneh Morlino predstavil senatu
v odobritev. Gre predvsem za okrepitev števila blindiranih, avtomobilov, ki so na razpolago sodnikom.
Po načrtu pravosodnega ministra mora država kupiti še vsaj dvesto podobnih avtomobilov, tako da ni jih imelo na razpolago 800 sodni kov — tolikšno je namreč število predstavnikov pravice, ki bi lahko postali tarča teroristov. Kakšno je sedanje stanje pa se, da razbrati iz dejstva, da imajo rimski sodniki, ki so bili najpogostejše žrtve tero-
rizma, na razpolago le devet blindiranih vozil.
Zadeva €ossiga Donat-Cattin 21 julija pred parlamentom
RIM — O zadevi Cossiga — Do-nat Cattin bosta obe veji parlamenta verjetno razpravljali na skupni seji med 23. in 25. junijem. To se da sklepati potem ko je v torek zvečer parlamentarna preiskovalna komisija določila rok (10. julij), ko bo moral socialistični senator Jan-nelli predstaviti poročilo večine.
Poročilo, o katerem je Jannelli že včeraj dejal, da bo zelo podobno onemu, ki ga je imel pred preiskovalno komisijo in zahteva torej arhiviranje zadeve, ker «je jasno, da ni osnov, da bi ga obtožili*, bodo razmnožili in izročili parlamentarcem. Po 10 dneh bo lahko predsednica poslanske zbornice, soglasno s predsednikom senata, sklicala skupno sejo obeh vej parlamenta. To bo verjetno mogoče, kot rečeno, že 23. ali 25. julija. Poleg večinskega poročila bodo tudi komunisti in misovci, morda tudi radikalci, predstavili svoje stališče o odgovornosti predsednika vlade in bivšega namestnika tajnika KD.
listi ohranili in okrepili, saj gre za odnose, ki so bistveni za preosnovo države. Politični predlog KPI, je še rekel Ventura, mora biti sprejemljiv za vse napredne politične sile ter težiti k oblikovanju takega političnega bloka, ki bi lahko spremenil odnose sil v družbi.
Med vidnejšimi predstavniki KPI so včeraj posegli v razpravo v okviru centralnega komiteja še nekdanji predsednik poslanske zbornice Ingrao in direktor Unita Reichlin. Ingrao je svoj poseg posvetil predvsem vprašanju odnosov s komunisti in, analizi volilnih izidov na Jugu. Ustavil se je ob Cra-xijevi trditvi, da so socialisti stopili v vlado, da bi omogočili vodenje države ih preprečili predčasne volitve. Vendar pa tega vprašanja ni mogoče rešiti samo s sestavo vlade. Prav tokrat je razvidno, da je druga Cossigova vlada podvržena vsakovrstnim pritiskom, od svoje notranje desnice do mo gočnih zunanjih političnih in gospodarskih sil. Ko je govoril o volilnih izidih je Ingrao ugotovil, da je konservativna ofenziva v bistvu propadla in da so levičarske in napredne sile zabeležile pomembno zmago. Potem je skušal ugotoviti, zakaj je KPI zabeležila zastoj na Jugu. Organizacijam KPI na Jugu je očital, da je napačno izvajala politiko sporazumov.
Alfredo Reichlin pa je ugotovil, da KD doživlja postopno nazadovanje in da so na nedavnih volitvah doživele poraz prav tiste sile, ki se sklicujejo na Donat Cattinovo preambulo.
Razprava v okviru centralnega komiteja bi se morala zaključiti danes zvečer. V teku današnjega dne pa bi morala poseči tudi Napoli-tano in morda tudi tajnik Berlin-guer.
BEOGRAD — Delegacija skupšči ne SFRJ je pod vodstvom Drago-slava Markoviča včeraj odpotovala na obisk na Irsko. Na beograjskem letališču so se od delegacije poslovili Sinan Hasani, Aleksandar Vojinovič in več drugih funkcionarjev.
Gre za povračilni obisk irskemu parlamentu, katerega predstavniki so bili v Jugoslaviji pred tremi leti.
Popit o spremembah o izvršnem svetu SRS
LJUBLJANA — France Popit je na nedavni 7. seji CK ZKS med drugim dejal: «V zvezd s predlaganimi spremembami v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije je treba reči, da ne gre za nobeno idejno ali politično razhajanje. Gre za. to, da glede na situacijo, v kateri smo, in naloge poiščemo najbolj ustrezne kadre. Nasploh premalo upoštevamo, da različne situacije zahtevajo tudi različne pra-file kadrov. Sedaj nastajajo pocre-be, da dobimo republiški izvršni svet, ki bo predvsem operativno začel izvajati vse, kar smo se že dogovorili, in o čemer smo govorili tudi danes. To je tudi dokaz, da
kadrovska politika ni ujeta v razne formalne roke mandatov. Sicer pa že dosedanja določila ustave omogočajo, dg v . določenem času nastopijo najbolj ustrezni kadri. Po ustavi namreč lahko vsak čas menjaš predsednika izvršnega sveta ali ves izvršni svet. Tako je tudi mogoče reševati kadrovska vprašanja na drugih ravneh. Nikjer ni rečeno, da so ljudje vezani na funkcijo ravno za štiri leta, izberimo ustrezne ljudi, ki bodo operativni. če se bo položaj spremenil, bomo pač poiskali ljudi drugačnega profila.
Janez Zemljarič, ki ga predlagamo za predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, je znan družbenopolitični delavec in je na dosedanjem delu pokazal,, da ima smisel za organizacijsko delo. Zato menimo, da bi kot predsednik izvršnega sveta lahko marsikaj prispeval k bolj operativnemu reševanju problemov, je rekel France Popit.
POROČILO JUGOSLOVANSKEGA NOTRANJEGA MINISTRA V SKUPŠČINI
Nacionalistični napadi na enotnost narodov SFRJ obsojeni na propad
Varnostni položaj v Jugoslaviji stabilen in dober, obseg političnega prestopništva v celoti malenkosten
BEOGRAD — Zvezni sekretar za notranje zadeve SFRJ Franjo Her-Ijevič je imel včeraj v skupščini Jugoslavije uvodni referat o varnostni situaciji v državi. Med drugim je dejal: «Varnostni položaj v državi je stabilen in dober.
Toda sovražno usmerjeni posamezniki in skupine v državi in določeni reakcionarni krogi in nekateri drugi dejavniki v tujini se tudi tokrat niso nič naučili. Ob zaostrovanju mednarodnega položaja, v času bolezni in po smrti tovariša Tita so napovedovali nekakšen krizni položaj in v zvezi s tem posku šali z raznimi špekulacijami o položaju v naši družbi in o usodi naše države po Titu.
Jugoslavija pa je ostala enotna in odločna, da nadaljuje s krepitvijo socialističnega samoupravljanja, enakopravnostjo vseh naših narodov in narodnosti in ohranitvijo neodvisnosti ter neuvrščenosti.
Nacionalistični elementi, med katerimi izstopajo posamezni intelektualci, ne odstopajo od svojih separatističnih, iredentističnih ali u-nitarističnih ciljev ter napadov na bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Nekateri poskušajo svoje nacionalistične težnje prikriti z gesli o boju za tako imenovano zaščito človekovih pravic, državljanskih in verskih svoboščin in podobno. Za vse nacionaliste je še naprej značilno, da skušajo ustvariti vtis o navidezni ogroženosti «svojih narodov*, sebe pa predstaviti kot edine zaščitnike nacionalnih interesov.
Posamezniki in skupine, ki zastopajo buržoazno ■ meščansko ideolo gijo, se zavzemajo za uvedbo večstranskega sistema, ki so ga naši delovni ljudje in občani zavrnili kot tujega in nezdružljivega s socialistično bitjo naše samoupravne družbe. Pod tančico te ideologije se dejansko povezujejo z reakcionarnimi silami v tujini, cilj pa jim je spodkopati naš ustavni red in družbenoekonomske odnosie.
Da bi opozorili nase in dobili določeno podporo, posamezniki uporabljajo nekatere časnike in mednarodna srečanja, dajejo intervjuje, pišejo peticije družbenopolitičnim vodstvom in nekaterim mednarodnim ustanovam in podobno. Zlorabljajo naše demokratične pridobitve, napadajo naš politični sistem in medtem ko delavski razred bije boj za stabilizacijo, oni lagodno živijo. Da bi uresničili svoje načrte, so se pripravljeni povezati s privrženci drugih skupin in to s takšnimi, ki so jim bili še včeraj nasprotni.
Prizadevanja posameznikov, da z buržoazno-meščanskih in dogmatičnih položajev spodkopavajo našo u-stavno ureditev, so v začetku onemogočena, proti storilcem pa so izvedeni ustrezni zakonski ukrepi. Tako je bilo lani kazensko preganjanih 120 oseb, članov ilegalnih skupin, ki so delovali proti naši ustav-
ni ureditvi in se pripravljali za izvedbo terorističnih in drugih nasilnih dejanj. Skoraj vse preganjane osebe so bile povezane s sovražno emigracijo ali drugimi krogi v tujini.
Obseg političnega prestopništva v Jugoslaviji je v celoti še naprej malenkosten, kar zanika govornice o nekakšnih številnih aretacijah pri nas, kar v zadnjem času pišejo nekatera tuja glasila. Gre za to, da v določenih primerih povsem kriminalne dejavnosti iz določenih daz-logov razglašajo za politične pretop-ke. To je podaljšek tiste iste prakse, po kateri se znani vojni zločinci in okoreli teroristi že desetletja razglašajo za nekakšno politično silo.
Želel bi poudariti, da fašistična emigracija ni uspela v državi izvesti niti ene akcije, čeprav je to vztrajno poskušala. Toda lani in letos je v tujini izvedla 11 terorističnih akcij, v katedih je en naš državljan izgubil življenje, pet pa je bilo ranjenih. V zadnjih petih mesecih je emigracija v tujini izvedla tudi 26 provokativnih in dragih nasilnih akdj.
Spodbujena in podprta od določenih tujih reakcionarnih krogov, sovražna emigracija poskuša sebe pri-
kazati kot obliko «politične opozicije* družbeni ureditvi v Jugoslaviji, da bi prikrila svoj pravi teroristični karakter.* (dd)
Svečan pogreb sodnika Amata
RIM — V rimski baziliki Svetih Apostolov je bila včeraj pogrebna svečanost za sodnikom Mariom A-matom, ki so ga fašistični teroristi ubili v ponedeljek zjutraj, ko se je odpravljal na delo. Njegovi ženi in ožjem sorodnikom, številnim predstavnikom oblasti, med katerimi so bili predsednik republike Pertini, minister za pravosodje Morlino in poveljnik policije Coronas ter množično prisotnim sodnikom, je spregovoril v homiliji kardinal Poletti.
Poudaril je, da so teroristi, ne glede na njihovo ideološko pripadnost, navadni kriminalci.
Na sodišču v Roveretu, v tridentinski pokrajini, kjer je ubiti sodnik delal dolgo let, pa so po njem poimenovali sodno dvorano in v znak žalovanja odložili za dva dni sodne razprave.
uiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiutMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMl
SPRIČO HUDE KRIZE KEMIJSKE INDUSTRIJE
Delavci odločno zahtevajo čimprejšnjo preosnovo SIR
S splošno stavko 1. julija hočejo sindikati opozoriti vlado na pereč gospodarski jloloŽaj v državi
RIM — Nepričakovan sklep vodstva enega največjih italijanskih ke. mijskih obratov »Societš italiana resine* (SIR), da ne bo izplačalo zaradi notranjih gospodarskih problemov junijskih mezd svojim 30 tisočim delavcem, je močno odjeknil v sindikalnih krogih. Po dolgoletnih obljubah, celi vrsti nikoli u-resničenih razvojnih načrtov in obvez tudi s strani vlade, grozi sedaj tovarnam SIR v vsej državi zapora, delavcem pa izguba delovnega mesta. Z morebitno zaporo SIR bi tako propadel eden pomembnejših in obenem eden tudi zelo slabo u-pravljanih ekonomskih «kraljestev» povojnih let, ki je predvsem v zadnjem času živel skoraj izključno na podpori države in tako imenovanih državnih udeležb. Razni predsedniki upravnih odborov, pomislimo samo na Ursinija in Rovellija, so v javnosti zasloveli bolj kot zaradi upraviteljskih sposobnosti zaradi škandalov in nepoštenih dejavnosti, v katere so bili večkrat vpleteni.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinimiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiniiiiiniiiiiiKiiiiHiiiiiiiiniiffiiiniiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiii
VIETNAMCI SO SE UMAKNILI
V Bangkoku so sporočili, da so vietnamske čete zapustile tajsko ozemlje, a na meji je položaj še vedno skrajno napet. Vietnamci se vzdolž meje utrjujejo, premestili pa so tudi številne oklopne enote. Kampučijski begunci so se razpršili po vietnamskem napadu v notranjost tajskega ozemlja, da je njihov položaj obupen. Medtem pa tajski vojaki razkazujejo vietnamske ujetnike, ki so jih zajeli na svojem ozemlju (AP)
Kemijska industrija je nekoč veljala za enega izmed nosilcev italijanskega gospodarstva, danes pa se sooča s tako krizo, ki jo bo mogoče premagati le s korenitimi ukrepi in posegi. Minil je čas začasnih posegov posameznih gospodarskih ministrov, pereča kriza zahteva načrtovanje in jasne načrte za prihodnost. SIR je bil od vedno »fevd* določenega dela večinske stranke, ki je včasih dobesedno prav razpolagal z njim. Danes, ko so se nekateri tr-žiščni mehanizmi razbili, pa morajo plačati delavci, ki so se po sindikalnih zastopništvih v zadnjih letih odločno borili za preosnovo o-bratov.
Kriza obratov SIR močno prizadene v prvi vrsti Sardinijo in njeno gospodarstvo, saj se prav na tem otoku nahajajo najpomembnejši kemijski obrati te skupine. Te tovarne so pomenile za Sardinijo morebitni izhod iz stoletne zaostalosti. in emarginacije ter so nudile zaposlitev več tisoč delavcem, ki bi bili v nasprotnem primeru primorani izseliti se v tujino. Ob tovarnah so zrasla sodobna mesta, razvili so se novi družbeni odnosi in Sardinija je tako lahko optimistično gledala v bodočnost. Kljub nevzdržnemu položaju so sindikati kemijske stroke na Sardiniji in tudi drugod po državi reagirali zelo stvarno in obenem tudi zelo ostro na sklep« vodstvu SIR. Od vlade se sedaj zahtevajo jasnost in predvsem dejanja, ki bi rešila SIR iz krize in odprla uresničljive možnosti za razvoj. Načrtov na papirju je v tem trenutku precej, govori se o ustanovitvi konzorcija med SIR, ANIC in LiquichL mico in tudi o m .žnosti vključitve tega kemijskega obrata v dražbo ENI.
Za torek, 1. julija je enotna sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL proglasila štiriurno vsedržavno splošno stavko industrijske stroke. Namen stavke je odločno opozoriti vlado naj konkretno poseže za zajezitev ekonomske krize in to * takimi ukrepi, ki ne bi prizadeli, kot se je v preteklosti večkrat zgodilo, samo delavce. Opazovalci menijo, da je potek in razvoj pogajanj med enotno zvezo kovinarskih delavcev (FLM) in vodstvom FIAT za ureditev notranjih sindikalnih razmer pokazatelj tudi za rešitev drugih odprtih sindikalnih sporov v državi. Podpredsednik upravnega sveta največje italijanske avtomobilske tovarne Umberto Agnelli j« bil v intervjuju za dnevnik «La Repubblica* zelo drastičen in predvsem napadalen do sindikalnega gibanja. Po njegovem mnenju je za izhod iz krize FIAT potreben odpust določenega števila delavcev, ki so konec koncev z njihovimi «pre. tiranimi* sindikalnimi zahtevami krivi, da je turinski obrat zašel v krizo. Res lepe in spodbudne izjave predstavnika »modernih* italijanskih kapitalističnih krogov, na katere morajo biti država in državljani vse manj kot ponosni.
KUVAJT — Kuvajtski dnevnik «Alamba» je včeraj napisal, da so razne države izvoznice nafte umaknile svoje zlate rezerve iz zahodnih evropskih bank.
DELECACUA TRŽAŠKE KD BO DANES OBISKALA TAJNIKA PICCOLUA
Izid glasovanja o občinskem proračunu odvisen od današnjega sestanka v Rimu
Pokrajinski tajnik KPI Tonel zelo oster do pokrajinskega vodstva KD - V dolinski občini je KPI začela pogovore za oblikovanje odbora in sestavo programa ■ Deželno vodstvo KD o volilnih rezultatih
Jutri se bo sestal tržaški občinski svet. Dnevni red predvideva razpravo in glasovanje o proračunu podjetja ACEGA ter o drugem proračunskem dokumentu občinske u-prave, ki ju je občinski odbor Liste za Trst predložil na zadnji petkovi seji. Zaradi važnosti obeh dokumentov, ki bosta nedvomno izzvala široki razpravi, je skorajda nemogoče, da bi občinska skupščina izpolnila obe točki dnevnega reda že na jutrišnji seji. Po vsej verjetnosti bo jutri govor le o proračunu podjetja ACEGA, o občinskem proračunu pa bo skupščina razpravljala v ponedeljek. Zelo težko je tudi, da bi se razprava zaključila istega dne, tako da se vse bolj odpira možnost za sklicanje še ene seje, ki bi bila izključno posvečena temu vprašanju; predvidoma naj bi bila v petek, 4. julija.
Medtem pa so pogajanja za rešitev vprašanja upravljivosti tako na občini, kot na pokrajini, zašla v slepo ulico. Predlogi raznih strank so znani: LpT, ki razpolaga v o-beh krajevnih upravah z relativno večino, skuša iztržiti čim več. Poleg večine bi hotela tudi pokrajino v svoje roke, saj je doslej jasno pokazala, kako je navezani na o-blast: kljub temu, da je občinski svet 28. aprila z večino glasov zavrnil njene politične in upravne predloge za tekoče leto, je Ceco-vinijev odbor ostal na svojem mestu. Komunisti so za premostitev takega stanja tako na občini, kot na pokrajini predlagali oblikovanje odborov demokratične in protifašistične enotnosti, v katerih naj bi bili neposredno soudeleženi tudi sami. Pri manjših strankah je predlog KPI naletel na ugodne odmeve, socialisti, Slovenska skupnost in socialdemokrati pa so takoj opozorili, da je neizvedljiv zaradi prejudicial-ne zapore KD do vsake oblike neposrednega sodelovanja s komunisti.
Krščanska demokracija je s svoje strani predlagala križne rešitve. Na občini bi omogočila odobritev proračuna Liste za Trst, slednja pa bi na pokrajini od zunaj podprla izvolitev odbora, ki bi ga poleg KD sestavljali še predstavniki manjših laičnih strank. Takemu odboru, je predlagala, naj bi predsedoval neodvisni svetovalec KD Fusaroli. Pojavila se je torej možnost sporazuma med KD in LpT, ki sta ga tako KPI kot PSI označili za skraj no nevarnega in škodljivega za prihodnost mesta. Po govoricah, ki prihajajo iz krajevnih morotejskih krogov pa naj bi se taka možnost po zadnjem sestanku s predstavniki liste precej zmanjšala, saj bi se celo obetala prekinitev vsakega odnosa med obema strankama.
Kakšno realno osnovo imajo take govorice bo pokazal že današnji sestanek, ko se bo delegacija, ki jo bo vodil pokrajinski tajnik Ooslo-vich v Rimu sestala z vsedržavnim tajnikom Piccolijem. Predmet pogovora bo brez dvoma proučitev hipoteze o možnosti sodelovanja med Listo in KD, saj je slednja po zadnjem vsedržavnem kongresu izključila mož-i^st vsake oblike sodelovanja s KPI.
S takim zadržanjem KD, predvsem pa z zadržanjem pokrajinskega vodstva KD je včeraj polemiziral pokrajinski tajnik KPI Tonel, ki je med drugim dejal, da je krajevno vodstvo KD opustilo vsako obliko opozicije do «pream-bulskega* * vsedržavnega vodstva ter da interesom mesta predpostavlja interese stranke. Navezal se je tudi na tiskovno noto, s katero je pokrajinsko vodstvo KD odgovorilo deželnemu podtajniku Campaneru, ki je v javnosti izjavil, da bi morala KPI od zunaj podpreti KD na občini, KD pa nuditi zunanjo podporo komunistom na pokrajini. Poudaril je, da ni KPI nikoli predlagala takih križnih rešitev, ampak se je vedno zavzemala za obli kovanje odborov protifašistične in demokratične enotnosti. Opozoril je tudi, da krajevna KD doslej ni pra
vilno doumela nevarnosti, ki jo predstavlja nadaljnji obstoj Cecovi-nijevega občinskega odbora. Pokrajinski tajnik KPI je zato še enkrat poudaril, da se morajo demokratične stranke tudi tokrat negativno izreči o drugem občinskem proračunu in opozoril, da je KD to glasovanje povsem strumentalizirala, saj ga prikazuje kot nekakšno strašilo za predčasne volitve, ki se jih izogiba iz bojazni, da bi ne izgubila še drugih glasov.
Tonel je tud' ugotovil, da je politično vzdušje v okoliških občinah popolnoma drugačno. Nekateri občinski sveti so bili že sklicani (na dnevnem redu imajo izvolitev župana in odbora), drugod pa se še oblikujejo odbori in pripravljajo programi. V dolinski občini je KPI,
kot večinska stranka, včeraj začela krog dvostranskih pogovorov. Njeni predstavniki so se sestali s predstavniki PSI in Slovenske skupnosti, danes pa se bodo sestali še z delegacijo krščanske demokracije.
O volilnih rezultatih in o oblikovanju nekaterih pokrajinskih in občinskih odborov je v prejšnjih dneh razpravljalo tudi deželno vodstvo KD, ki je ob zaključku zasedanja sprejelo resolucijo; v njej se med drugim zavzema za iskanje vseh možnih rešitev v vseh krajevnih upravah in za takojšnjo odobritev zakonskih ukrepov, ki so neobhod-no potrebni za razvoj krajevnih avtonomij; o volilnih rezultatih bo deželno vodstvo KD nadaljevalo razpravo v soboto, ko se bo sestalo v Vidmu.
Odpovedani izleti v SZ ob olimpijskih igrah
Včeraj so nam iz Yugotoursa iz Ljubljane sporočili, da je ^ ->Zn5adl občutne Podražitve letalskih in hotelskih storitev (ca. 30/0) ter dodatnih storitev (vstopnice) v celoti odpovedana olimpijska serija potovanj v Sovjetsko zvezo. Zaradi tega tudi naše tri skupine, ki so bile najavljene za 17. julij, 26. julij in 1. avgust ne bodo mogle odpotovati.
Da bi vsaj deloma omilili posledice nepredvidenega storna, ponuja Yugotours možnost udeležbe na dveh drugih potovanjih in sicer z že objavljenim programom za Moskvo-Leningrad-Ki-i®v- jV0 P°tovanje bi bilo dne 9. avgusta (povratek 16. avgusta), drugo potovanje pa 16. avgusta s povratkom 23. avgusta Cena je za 10.000 lir nižja.
Našim bralcem se opravičujemo zaradi te odpovedi, saj razumemo, da se je marsikdo prijavil izključno le zaradi olimpijskih iger. Toda kdor se je prijavil predvsem zato, da spozna Sovjetsko zvezo, bo morda še bolj zadovoljen, saj bo po olimpiadi več časa na razpolago za oglede in eskurzije.
Zato prosimo vse, ki so se že prijavili, da bodisi dvignejo vplačano akontacijo, bodisi da potrdijo svojo udeležbo na potovanju 9. ali 16. avgusta. Za oba termina se lahko prijavijo tudi drugi bralci, ki doslej niso bili vpisani. Akontacijo lahko osebno dvignete pri potovalnem uradu AURORA, v Ul. Cicerone 4. morebitno potrditev za eno ali drugo potovanje v avgustu pa na telefonsko številko 60 261, in sicer do ponedeljka, 30. junija.
Hvala za razumevanje!
Uredništvo
V DEŽELNEM SVETU
Končala se je razprava o nujnih posegih za razvoj dežele
V deželnem svetu se je včeraj končala razprava o zakonskem o-snutku, ki predvideva nakazilo 210 milijard lir za nujne posege na raznih družbeno-gospodarskih področjih. V splošno razpravo sta kot zadnja posegla komunist Tarondo in krščanski demokrat Braida; spregovorila sta nato poročevalec manjšine Zor-zenon (KPI) in poročevalec večine Dominici (KD); v imenu deželnega odbora so govorili odbornik za načrtovanje in proračun Coloni, od-
......................................1IIHIIHI.I....».„„„„„.....
riMJ mo tržaškim morim sodiščem .................. „.
Devet let zapora za neuravnovešenca ki je iz obupa umoril bolno ženo
Sodniki so Corallu priznali nekatere olajševalne okoliščine * Dogodek se je pripeti! na Opčinah lani v noči med 9. in 10. avgustom
RAZČLENITEV ŽGOČIH GOSPODARSKIH VPRAŠANJ
«Presenza industriale» nova revija združenja industrijcev
V soboto občni zbor tržaških industrijcev
Na sedežu združenja tržaških industrijcev so včeraj predstavili novinarjem prvo številko novega mesečnika «Presenza industrialec, ki v povsem novi obliki obravnava pereča gospodarska vprašanja, ki zanimajo ne samo tržaško pokrajino. V prvi številki obravnavajo izvajanje deželnega zakona za gospodarski razvoj, ki predvideva investicije v višini 200 milijard lir, načrte o centru za znanstveno raziskovanje, predloge industrijcev za okrepitev pristaniških dejavnosti, načine izkoriščanja tržaškega krožnega skla. da in podobno. Posebno obsežna sta prispevka o študiji tržaške pokrajine o industrijski coni in o vsebini gospodarske pogodbe med Evropsko skupnostjo in Jugoslavijo.
Prvo številko so tiskali v okrog dvatisoč izvodih, ki jih bodo poslali članom in vsem zainteresiranim uradom v deželi in po Italiji. Novo publikacijo, kot vse ostale publikacije tržaškega združenja industrijcev, ureja časnikar Marco Cadelli.
Ob isti priložnosti so tudi povedali, da bo v soboto občni zbor tržaških industrijcev, na katerem bo i-mel obsežno poročilo o tržaških gospodarskih problemih predsednik Paolo Tassi, ki bo predvsem obravnaval področje znanstvenega raziskovanja, možne investicije in olajšave za krepitev dejavnosti. Prvič bo na občnem zboru spregovoril novi generalni ravnatelj «Confindustri-je» dr. Alfredo Solustri, ki se bo občnega zbora udeležil skupaj s podpredsednikom «Confindustrie» in predsednikom tržaške trgovinske zbornice Marcellom Modianom.
bodnik za finance Zanfagnini in odbornik za industrijo De Carli.
Odbornik Coloni je predvsem opozoril, da je odobritev zakonskega osnutka nujno potrebna, saj je družbenogospodarski položaj v deželi že dosegel zaskrbljujočo stopnjo, odbornik za industrijo De Carli pa je zavdnil vse kritike, ki so bile izrečene med razpravo na račun zakonskega predloga in jih je označil le kot strumentalizacijo.
Še o ropotu v tovarni GMT
Moškemu, ki je lani umoril ženo iz opuba nad njeno boleznijo, je včeraj sodilo tržaško porotno sodišče in ga obsodilo na 9 let in 4 mesece zapora.
V noči med 9 in 10. avgustom la-n: je 35-lctni Salvatore Corallo z najlonsko nogavico umoril 33-letno ženo, Mario Roso Biraghi, za katero je mislil, da je neozdravljivo brina. Morilec, ki je po rodu Sicilijanec, je kot mnogi fantje iz njegovih krajev, pristopil h karabinjerjem. Premestili so ga v tržaško pokrajino in tu je spoznal Mario Roso Biraghi, s katero se je pred trinajstimi leti poročil in najprej živel na Kontovelu, kjer je imel čevljarsko delavnico, potem pa se je vselil z družino v novo hišo na Proseški ulici 8. Kmalu zbolela na dva dni ležala doma, kjer ji je mož potrpežljivo stregel, a je kmalu o-bupal in jo umoril; dan po umoru se je sam predal karabinjerjem.
Včeraj se je proti njemu, kot rečeno, začel pred porotnim sodiščem proces, kateremu je predsedoval dr. Lugnani, stranski sodnik je bi!
Esti, javni tožilec dr. Brenči, zapisnikar Tomizza, branilec pa je bil dr. Sergio Costoris. Prisotnih je bilo tudi šest ljudskih sodnikov. Dr. Brenči je za Coralla zahteval 14 let ječe.
Sodišče pa ga je obsodilo na 9 let in 4 mesece zapora, od katerih bo moral tri leta prebiti v psihiatrični bolnišnici.
Branilec Kostoris je obtoženca o-značil kot umsko nesposobnega in zahteval splošne olajševalne okoliščine. Sodišče pa je Coralla spoznalo za umsko nestabilnega in olajševalne okoliščine le delno upoštevalo. Ker v italijanskem zakoniku evtanazija ni predvidena, je bil Corallo obtožen namernega umora že-
__... . . .__ne. Zdravniki so pri obdukciji u-
alu po vse ltvi je zena j g0toVili, da je imela Maria Rosa
SttZIZTStJi Bir.ew to-onlM tKp.UU, i„ d« * bila alkoholik.
Tončka smo pospremili na zadnjo pot
Našega delovnega tovariša je včeraj sprejela vase rdeča kraška zemlja in v njenem objemu mineva njegov zadnji, večni počitek.
Nepregledna množica iz skoraj vseh vasi tržaške okolice je včeraj popoldne prihitela na zadnjo pot Tončka Kalca ir. plemenitemu rojaku izkazala zadnje, najbolj občuteno in najbolj ganjeno spoštovanje. Po obredu, ki ga je v bazovski cerkvi daroval g. Živec in potem, ko je izzvenela pesem domačega zbora Lipa in TPPZ, so se za krsto zvrstili svojci in znanci, Bazov-ci, Kraševci in Brežani, katerim so se pridružili predstavniki zamejskega političnega in kulturnega življenja ter Tončkovi tovariši iz kolektiva Založništva tržaškega tiska.
Dolga, nepregledna vrsta je šla nemo v sprevodu in težko se je bilo sprijazniti z mislijo, da spremljamo na bazovsko pokopališče tistegf. Tončka, ki je še pred tednom dni živahno dežural v stavbi Primor skega dnevnika.
Ob odprtem grobu je najprej spregovoril Karlo Ražem v imenu PD Lipa; »Neprijetni in težki so občutki v trenutku, ko se za vedno poslavljamo od iskrenega, poštenega in plemenitega človeka in vaščana, kakršen si bil. Prerano si nas za justil in v času, ko bi te še kako
potrebovali*, je dejal.
V imenu TPPZ pa se je poslovil pevovodja Oskar Kjuder in med drugim dejal: «Mi, pevci in godbe niki partizanskega zbora se bomo vedno spominjali, kako si s svojim lepim glasom obogatil barvitost naših tenorjev.* V imenu ZTT pa se je od Tončka poslovil direktor Sergij Lipovec. Nato se je pokojnemu poklonil še društveni prapor, potem pa se je množica začela s tesnim srcem razhajati.
Dragi Tonček, prijatelj, aktivist, pevec in delovni tovariš — ostal nem boš v tramem spominu.
Tržaški gradbinci prekrižali roke
V okviru 24-urne deželne stavke gradbincev bodo danes prekrižali roke tudi uslužbenci tržaških obrtniških, zadružnih ter industrijskih gradbenih podjetij; mednje sodijo izrecno še pleskarji. Sindikat FLC in prizadeto delavstvo hočeta tako protestirati zoper odklonilno stališče delodajalcev do zahtev, ki jih vsebuje deželna dopolnilna platforma k osnutku nove delovne pogodbe; te zahteve so bile predložene gradbenikom že skoraj pred 20 dnevi, oni pa pravijo, da se bodo o njih pogajali v velikošmarnskem času!
Delavci zahtevajo med drugim pravico za vsakogar, da se okoristijo delavske menze, nadalje, da gradbincu podjetje vnaprej izplača bolezensko doklado (sicer mora nanjo čakati v nedogled) in nazadnje, da se podjetnikom prepreči nadaljnje kršenje vsedržavne delovne pogodbe tam, kjer ta prepoveduje od-daianie del ljudem od zunaj. Vse
pogosteje se namreč dogaja, da podjetja odpuščajo delovno silo in najemajo protizakonito druge gradbince za izvrševanje določenih del, tako da v bistvu lahko že govorimo o «6rnem delu*.
Ju^ri in v soboto srečanje o gledališču v naši deželi
Deželni odbor CGIL in FILS organizirata jutri, 27. in v soboto 28. junija v Kulturnem domu srečanje na temo Gledališče v deželi Frur-laniji - Julijski krajini. O problematiki italijanskega gledališča v naši deželi bo spregovoril C. Martelli. o problematiki Slovenskega stalnega gledališča pa bo govoril Mario Uršič. G. Latargia bo govoril o decentralizaciji gledaliških dejavnosti, o položaju gledališča v državi pa bo spregovoril P. Morroni. Srečanje bo začelo ob 9.30, ob 15.30 pa bo sledila razprava.
Ob priliki letošnjega tržaškega velesejma je še bolj kot v preteklosti prišla do izraza potreba po smotrnejši časovni vskladitvi tovrstnih prireditev na ozemljih treh sosednih dežel Italije, Avstrije in Jugoslavije. Obenem je bila nakazana nujnost po globljem sodelovanju med posameznimi sejemskimi upravami, tako tudi glede prirejanja specializiranih razstav.
To izhaja iz pozdravnega nagovora tajnika tržaške velesejemske ustanove Tamara med včerajšnjo dopoldansko tiskovno konferenco, ki je bila posvečena predstavitvi 29. lesnega sejma v Celovcu (od 9. do 17. avgusta).
Predsednik celovškega lesnega sejma Dermuth je slednjega označil kot izredno pomembnega tako za samo Avstrijo, kjer je v lesni industriji zaposlenih kar četrt milijona delovnih moči, kot za Italijo, ki krije 70 od sto notranjega povpraševanja po surovem lesu z uvozom — v dokajšnji meri seveda tudi avstrijske surovine. Dermuth je sicer pripomnil, da se italijanska lesna industrija zadnje čase naglo vzpenja in da so Avstrijci pripravljeni uvažati pomembne količine italijanskih končnih izdelkov, v prvi vrsti pohištva in lesene opreme sploh. Z druge strani si Dermuth ni mogel kaj, da ne bi opozoril na počasnost carinskih formalnosti na italijanski strani meje, ki pomenijo znatno breme za avstrijsko gospodarstvo:
Predstavništvo lesnega sejma je navzočim (italijanskim, pa tudi avstrijskim časnikarjem, krajevnim lesnim operaterjem, špediterjem ter zastopnikom trgovinske zbornice, lesnega združenja, pristaniške ustanove, tržaške občinske in pa deželne uprave) predstavil avstrijski generalni konzul pri nas Pernegger v spremstvu trgovinskega svetnika Leitnerja. Značilnosti lesnega sejma je orisal prav Leitner,
Na površini 103.000 kvadratnih metrov (pretežno na pokritem) bo razstavljalo okrog 1600 podjetij, od tega 47 od sto inozemskih, Italijo bo zastopalo kar 89 podjetij. Z lastnim paviljonom bo navzoča tudi dežela Furlanija - Julijska krajina, ki bo prikazovala končne proizvode.
Med obrobnimi prireditvami velja omeniti 12. zasedanje o italijansko-avstrijski lesni trgovini, na katerem bo govor o trgovanju s to dragoceno surovino na Sredozemlju. V o-kviru teženj po tesnejšem sodelovanju med tržaškim in celovškim
ZANIMIVA PREDSTAVA V DOMU PRISTANIŠKIH DELAVCEV
VZNEMIRLJIVA PRIKAZEN F. GOYE V DELU SKUPINE DOMUS DE JANAS
Danes, 26. in jutri, 27. junija, bo v Domu pristaniških delavcev na Trgu Duca degli Abruzzi 3 nastopila mednarodna gledališka skupina Domus de Janas in predstavno igro «E! Entierro de la sardina»• Mladi igralci iz raznih evropskih držav so več mesecev pripravljati to igro v San Sebastianu, Barceloni in Madridu. Skupina že 4 leta potuje po Evropi in je doslej gostovala v enajstih državah.
Vsebina igre ni vezana, sestavljajo jo podobe in situacije, ki povzemajo slikarstvo Goye, dela > osebnosti iz ruske literature in spo min na Charentonsko norišnico, K je med drugim navdihnila retr Weissa za znano gledališko de «Marat Sade». Ta obravnava t-matiko norosti in je v nekater trenutkih precej slična predsta skupine Domus de Janas.
Vsekakor ne moremo govoritj ® dobesedni interpretaciji gledala ga teksta. Pred začetkom prea-s ve pride publika v stik z iQra‘ ’ ki so realne osebe današnjega sa. Z razpletom zgodbe pa se javijo situacije, ki so slične dog kom v rMarat Sadeu». Posripo ' ko gledalec spoznava jedro Pr stave, se sooča z vznemirljivo P kaznijo Goye, ki ne sprejema zumne razlage dejstev, ki ustvaL pošasti, privide in blodnje, amP“ zahteva totalno svobodo, tako •» loško kot duševno.
I Igra «El entierro de la saTi'e. je torej podobna eni izmed vih zadnjih, tako imenovanih črnih slik. To so slike mrzljive gr ze, ki upodabljajo najsilovitejso sodbo španskega ljudstva Pr°t}. silni nadvladi španske monarlHJe njenim inkvizicijskim sodiščem-Član skupine Domus de dnnhs . tudi Tržačan Diego Furlan, 2° ki se že pet let ukvarja s to aep nostjo.	. gb
Predstava se bo pričela 21.30. Obvezno se je treba PTI-’ ,c na telefonsko številko 743700 od do 18. ure.
Dolinski župan Edvin Švab je včeraj obiskal predsednika družbe Velikih motorjev inž. Lippija ter ga seznanil z nezadovoljstvom občanov, zlasti iz Boršta, zaradi ropota, ki prihaja iz tovarne. Inž. Lippi je zagotovil, da bo ropot prenehal v nedeljo, ko bo poteklo petsto ur, koli-kod traja test novih motorjev.
PESTER SPORED OBROBNIH PRIREDITEV NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
Predstavitev 29. lesnega sejma v Celovcu Danes «dan Avstrije» in srečanje o turizmu
Potreba po smotrnejšem sodelovanju med sejmi sosednih dežel - Pred zagonom lesnega prometa v tržaški luki? - Odpraviti težave pri carinjenju avstrijskih pošiljk
sejmom bodo v prihodnje to zasedanje prirejali izmenično pri nas in v Celovcu.
Popoldne so si gostje ogledali tržaško lesno pristanišče. Predsednik združenja lesnih operaterjev Anto-nini je poudaril, da se pretovarjanje lesnih pošiljk odvija vse brže in redneje ter izrazil prepričanje, da bo v dogiednem času zopet mogoče razmahniti pri nas manipuliranje avstrijskega lesa v izvozu proti prekomorskim deželam, ki se danes v dobršni meri usmerja na jugoslovanske luke. Pozneje so se predstavniki celovškega sejma sešli na trgovinski zbornici s tukajšnjimi les-
nimi trgovci.
Včerajšnja snidenja so bila značilen uvod k današnjemu «dnevu Avstrije*, ki bo v zamenju prizadevanj za pospešitev in raztegnitev sodelovanja med Furlanijo - Julijsko krajino, Korošico, Štajersko, Salzburgom in Dunajem na turističnem področju, O tem bo govor od 9.30 naprej na trgovinski zbornici v navzočnosti pristojnega deželnega odbornika Bombena. S sadovi tega srečanja bodo seznanili predstavnike tiska in drugih sredstev javnega obveščanja med tiskovno konferenco, ki bo ob 12. uri v avstrijskem paviljonu na sejmišču, (dg)
MLADINSKI ZBOR GLASBENE MATICE NAVDUŠIL OBČINSTVO V GRADIŠČU
Skupno s pevskimi zbori iz, Gradišča je nastopil koncertu, ki ga je priredil krožek Zn rut ti
na
Mladinski pevski zbor Glasbene matice, ki ga vodi Stojan Kuret, se vse bolj uveljavlja ne le v naših ožjih mejah, temveč tudi daleč naokrog. V zadnjem času smo imeli že večkrat priložnost poročati o njegovih uspehih. Vsemu temu velja dodati še uspeh, ki ga je požel prejšnjo soboto v Gradišču ob Soči na koncertu, ki ga je priredil kulturni krožek P. Zorutti skupno s pevskimi zbori iz Gradišča. Nastop je bil predviden na dvorišču pred občinsko palačo, zaradi slabega vremena pa so ga prenesli v občinsko gledališče.
Spored je bil raznoličen in pester, saj sta poleg tržaškega zbora nastopila dva krajevna pevska zbora in Vox Julia iz Ronk. Koncert se je pričel z nastopom mladinskega pevskega zbora iz Gradišča, nato je bil na vrsti mladinski zbor Glasbene Matiče, ki je zapel Kogojevo «Zvončki», nato pa Sofiano-pulovo «GIi uccelli attendono l’in-verno dinanzi alla finestra* in Gab-bianijevo «Le stelle*. Sledili sta Vrabčeva «čuk st je oženil* in pe sem «Turot eszikany» madžarskega skladatelja Z. KodMyja. Občinstvo je z navdušenjem sprejelo mlade pevce in z burnim ploskanjem nagradilo njihov trud.
Po mladinskem zboru GM sta nastopila mešani zbor iz Gradišča
UHlIlllllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIMMIIIIIllllllMIIIIIIIIIHUlllllllllllllMIIIMIKIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMMIItllMIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIHHIIHIIIIIMIIIIIIII*
OB POMANJKLJIVOSTI JAVNE PREVOZNE SLUŽBE
Zakaj bi se znašali nad vozniki?
Karlo Ražem se v Imenu PD Lipa poslavlja od Antona Kalca
Marsikdaj je slišati opazke in celo ostre pripombe na račun mestnih avtobusov. Zaradi gneče je precej hude krvi in največkrat ljudje znašajo svoje negodovanje nad avtobusnimi šoferji ali nad sopotniki. Kaj se pravzaprav dogaja z mestnimi avtobusi? Je res potrebno, da se vsakokrat prerivamo s komolci na prepoln avtobus, da nam ne bi bilo treba čakati na naslednjega, ki bo prav tako poln do zadnjega kotička?
Mestni konzorcij za prevoze je v hudi stiski. To je splošno znano. Kaj pa je uprava do sedaj storila, da bi kljubovala pomanjkljivi službi, nevšečnostim in kritikam, ki letijo nanjo?
V operativnem centru konzorcija sta nam Sergio Vignoli in Sergio Ro-dinis, ki koordinirata avtobusni promet in od katerih je drugi tudi zastopnik enotne sindikalne zveze CG 1L - C1SL - VIL, govorila o raznoraznih problemih, ki pestijo podjetje.
Prav uslužbenci konzorcija so prvi, ki trdijo, da je javna služba nezadostna in neustrezna. Naleteli I smo na precejšen pesimizem, saj j se prav tu najbolj zavedajo, kako je delo težavno, ko pa še zdaleč ni ’ dovolj ljudi, to se pravi, da še
zdaleč ni dovolj šoferjev, ki bi z avtobusi ustrezno pokrivali mestno področje in predmestja.
Uprava seveda tega ni sama kriva. Včasih so težave, da bi dobili nove ljudi, ki bi jih izšolali za šoferje, malodane nepremostljive. Le redkokdo se danes odloči za ta poklic. Če je pred dvajsetimi leti predstavljala šoferska služba stabilnost in je bila skoraj privilegij, tudi po zaslugi dobre penzije, ki so jo po odsluženih letih dela prejemali, danes ni več tako. Plača je za nove razmere precej nizka: 520.000 lir čistega mesečnega prejemka namreč ne odtehta napora, odgovornosti, ki jo ima šofer pri prevažanju Ijuai in ne odtehta niti tako pogostih de lovnih večerov in pa nedelj. Da niso torej povezave v mestu ohromljene, odvisi le od dobre volje voznikov, ki so svoje že opravili in delajo v nadurah. Na 4s linijah bi moralo delati okrog 480 šoferjev, zaradi dopustov, bolezni in drugega pa jih ostaja samo okrog 300, ki so vsekakor preobremenjeni.
Sicer so bili v tej smeri že storjeni koraki. Pravkar se odvija tečaj, na katerem pripravljajo 18 novih voznikov — smešno število, če pomislimo, da bi jih potrebovali vsaj 100. V programu so zato tudi
drugi tečaji poklicnega usposablja nja, toda to ni dovolj, da bi pritegnili predvsem mlade. V vzpodbudo je treba nuditi nekaj več, drugače bo ljudi še naprej primanjkovalo. In ko smo že pri tem, naj omenimo, da so tečaji odprti tudi ženskam, od katerih pa se do sedaj še ni prijavila niti ena.
Resnega problema se bo treba lotiti z več strani. Enotna sindikalna zveza CGIL CISL - VIL, v katero je Včlanjenih okrog 85 odstotkov vseh uslužbencev, se bori za boljše delovne pogoje, to se pravi za izboljšanje delovnih urnikov in plač. Tudi politične sile se bodo morale zavzeti, saj ni mogoče tve-: gati, da se bo situacija s časom še poslabšala. Če so do sedaj nekatere mestne linije včasih okrnjene, in si cer tiste, na katerih vozi največ avtobusov, zgubijo ob stiski osebja po eno javno vozilo, je treba pre-, prečiti, da se to zgodi tudi z lini-; jami, ki povezujejo mesto s predmestji.
Prav je, da je javnost o tem seznanjena in kakor sta Vignoli in Rodinis izrecno poudarila, prav je, da ljudje vedo in se ne znašajo zaradi pomanjkljive in slabe službe nad šoferji, ki niso ničesar krivi.
(dn)
in zbor Vox Julia iz Ronk. Mladinski zbor GM je skupno z mladinskim pevskim zborom iz Gradišča zapel še Sofianopulovo pesem «La rana che vuol farsi grassa come il bove», nato pa ;e predsednik kulturnega krožka Gaetano Ballaben podelil pevcem plakete v spomin na to srečanje. S tem je bil uradni del programa pri koncu, podeljevanju plaket pa je sledila še zakuska, (cs)
Zborovanji KPI v Križu in na Pončani
Danes, ob 20.30, v Ljudskem domu v Križu, bo na sporedu javno zborovanje, na katerem bodo proučil' nedavne volilne rezultate. Prisoten bo Miloš Budin.
Podobno zborovanje bo tudi v Ljudskem domu na Pončani, kjer bo ob 20.30 govoril član pokrajinskega tajništva Ugo Poli.
Sovjetski mornarji gostje mladinskega krožka Prosek-KontovcI
Mladinski krožek s Proseka in Kontovela je v torek popoldne gostil posadko sovjetske ribiške ladje, ki je zasidrana v tržaškem pristanišču. Srečanja se je udeležilo 25 sovjetskih pomorščakov in nad 100 domačinov. člani posadke so najprej položili venec h kontovelskemu spomeniku padlim, nato pa so odigrali odbojkarsko tok mo z domačini, ki se je seveda odvijala v prijateljskem vzdušju.
Po tekmi so vse pogostili s čevapčiči in domačim vinom. Mladinci so nameravali prisotne postreči z ribami, ki pa jih zaradi slabega vremena niso dobili. V imenu prijateljstva in v upanju, da bo prišlo do nadaljnjih stikov, so člani Mladinskega krožka dali gostom člansko izkaznico.
Rajonski sveti
Danes, 26. junija, ob 20. uri se sestal svetoivanski rajonski sve ■ Danes, 26. junija, ob 20.30 se sestal rajonski svet za Sv. vit Staro mesto.	, ug
Danes, 26. junija, ob 18. uri se sestal rajonski svet za Rojan, “ to in Barkovlje.	,e
Jutri, 27. junija, ob 1®- !”tonj bo sestal rajonski svet za Skea in Čarbolo.	,n oj
V ponedeljek, 30. junija, ob *to0 se bo sestal rajonski svet za N mesto - Novo mitnico.
• Zaradi 13. razstave domačih pičnih vin v Križu bo v dneh 28. in 29. junija v vasi veljal8 P^_ polna prepoved avtomobilskega P meta od 12. do 24. ure.
VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Kmečka zveza ponovno obveš^jj vse zainteresirane, da zapade v v boto, 28. junija, rok za predsta'’ prošenj za dosego posojil v sk> z zakonom številka 457/78. Ta kon predvideva finansiranje .P°Vj§, vil že obstoječih stanovanjskih ^ Posojila znašajo lahko največ milijonov lir. Vabimo torej vse interesirane, da se zglasijo v jn. dih Kmečke zveze za nadaljnje i
formacije ter izpolnjevanje Pr0 (i-samih. Opozarjamo zlasti vse .j. ste, ki so v januarju 1979 že P ^ stavili prošnjo za dosego posaJI en. skladu z zakonom številka 45”. ij dar so jim pristojne deželne °D v prošnjo zavrnile, da ponovno zaP sijo za posojilo.
Tajništvo
V	spomin na Draga Pahorje j, ruje Emil Furlan 5.000 lir za
van "Grbec v Skednju.
Namesto cvetja na grob dr*8 Tončku Kalcu daruje Edo ZuP , z družino 10.000 lir za Skupn°st žina Opčine.
Namesto cvetja na grob draP z Tončku Kalcu daruje Eda Kajru-družino 10.000 lir za Skupn°st žina Opčine.	T nčk»
V	spomin na bratranca * jrU'
Kalca daruje Marija Stoper z jjn« žino 20.000 lir za Skupnost ,lr Opčine.	. ton»
Namesto cvetja na Srob (to. |jr Kalca daruje Franc Brus 5-v^1 za TPPZ.	Milič
V	spomin na drago Marijo jo
vd. Kapun daruje Ivanka Do1®jjjfk tisoč lir za pevski zbor VasiUJ. v*-in 10.000 lir za Zvezo vojnih hdov.	daru-
V	spomin na Draga Pahorja g-je Albina Bavčar 10.000 snovno šolo Ivan Grbec v ®ltei pj-all*
Namesto cvetja na grob ^cflOO Pahorja daruje Ida Kufersin lir za RMV.
Nepričakovano nas šča in nona
je zapustila naša dobra mama, ^
ALOJZIJA RAVBAR vd. PURIČ
Pogreb drage pokojnice bo danes, 26. junija, ob 17. uri lz hiše žalosti v Repnu, št. 8.
Žalostno vest sporočajo; hči Ivank* i družino, nevesta Miranda, vnuki, Pr*' vnukinja in drugo sorodstvo
Repen, Prosek, Male Žavlje, 26. junija 1980
Aldebaran 17.00 «Alibi* P. Chenal in 21.15 na Gradu sv. Justa »Sinfo-j nia nuziale*. Erich von Stroheim. j (V primeru slabega vremena bo film v kinodvorani Aldebaran.) Nazionale 15.45 «La clinica delle su-persex». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ariston 21.30 «11 pianeta delle scim-j mie». C. Heston, L. Harrison. Barvni film za vsakogar.
Ritz 18.00 «La figlia del diavolo». Barvni film.
Eden 18.00—22.15 «Yupidu*. A. Ce-lentano, C. Mori. Barvni film. Excelsior 17.30 «Una donna di not-I te*. Barvni film. Prepovedan mla-| dini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30—22.15 «Coma pro-• fondo». G. Bujold, M. Douglas. I Barvni film za vsakogar.
Eeniee 17.00 «Bruce Lee - supercam-pione». Barvni film.
Mignon 16.30 «11 gatto venuto dallo i spazio*. Barvni film. Eilodrammatico 15.30—22.00 «Eros love*. Prepovedan mladini pod 18. j letom.
I Cristallo 16.30 «Hard love - le porno j adolescenti*. Barvni film. Prepo-j vedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Good bye Bruce Lee». Barvni film za vsakogar. Aurora 15.45 «Provaci ancora Sam*.
W. Allen. Barvni film.
Eapitol Zaprto
Vittorio Veneto 16.30 «Napoli si ri-bella». Barvni film.
Izleti
SPDT obvešča, da je odhod avtobusa za tridnevni izlet za srednješolce jutri, 27. junija, ob 6. uri tePred sodnijske palače (Foro Ulpia-Uo) oziroma cb 7. uri v Sežani pred železniško postajo.
SPDT priredi v nedeljo,' 6. julija Avtobusni izlet v dolino Trente z °Sledom izvira Soče in doline Zadaje Trente. Za trenirane planince le predviden vzpon na Rombon. Vpijanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11 do vključno srede, 2' julija 1980.
f Čestitke
Učno in neučno osebje Državnega Pekljenega zavoda čestita prof. MILENI MUŽINI za uspešno opravku diplomski izpit na videmski fakulteti tujih jezikov in književnosti.
Danes praznuje rojstni dan naš Predsednik LJUBO KOŠUTA. Vse Uajboljše mu vošči odbor KD Vesna.
S |> 1)
TABOR
OPČIN It
V Prosvetnem domu na Opčinah od danes,
26. junija do 6. julija
VI. bienale
UMETNIKOV - AMATERJEV
Odprtje danes, 26. junija, ob 20.30.
Uvodna beseda: Andrej Medved - kustos obalnih galerij Piran.
Zapel bo otroški pevski zbor Vesela pomlad z Opčin pod vodstvom Franca Pohajača.
TPPZ
TPPZ sporoča celotnemu ansamblu, da bo jutri, 27. junija, koncert v ladjedelnici San Marco
Zbrali se bomo pri vhodu ladjedelnice ob 19.45. Pevci naj pridejo v uniformah
Zveza slovenskih kulturnih društev Trst - Gorica - Čedad
obvešča, da bo seja glavnega odbora, jutri, 27. junija ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Dnevni red:
1.	Izvolitev predsedstva
2.	Porazdelitev funkcij
3.	Razno
Razna obvestila
Sindikat slovenske Šole - tajništvo Trst sklicuje za jutri, 27. junija, redno sejo odbora. Seja bo ob 16. uri na sedežu SSŠ. Prosimo za polnoštevilno udeležbo.
Slovenska gobarska družina - Trst priredi jutri, 27. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predavanje z diapozitivi in razstavo gobarskih knjig. Vljudno vabljeni.
V smislu odredbe pokrajinskega živinozdravnika o obveznem cepljenju psov proti steklini za leto 1980, tržaški občinski živinozdravnik javlja, da bo le-to brezplačno vsak ponedeljek in petek od 10. do 12. ure na dvorišču klavnice na Proseku nasproti Elio mobili ter vsak dan od 9. do 11. ure v občinskem pesjaku v Ul. Orsera 79 do vključno 31. avgusta.
KD Vesna prireja v soboto, 28. junija v okviru razstave domačih vin v Križu slikarski ex tempore za o-troke, ki obiskujejo vrtec ter osnovno in nižjo srednjo šolo. Zbirališče ob 15. uri na razstavnem prostoru.
Šolske vesti
Šola Glasbene matice - Trst Obveščamo gojence, da morajo potrditi vpis za šolsko leto 1980/81 do vključno 30. junija od 9. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, Ul. Ruggero Manna 29, telefon 418-605.
Odprto je tudi vpisovanje za nove gojence.
NA VČERAJŠNJI SEJ! OBČINSKEGA SVETA
Maria Lavrenčiča so izvolili za novega župana v Doberdobu
Odbornika sta Jožef Ferfolju in Karel Černič, namestnika pa Dario Legiša in Bruno Šuligoj - Besede župana in Maksa Gergoleta
ŠZ GAJA
priredi 28., 29. in 30. t.m.
Š A G R O
V GROPADI
Za ples bo igral ansambel TAIMS
Te dni je na videmski univerzi diplomirala
NADJA PAHOR - VERRI *
K odličnemu uspehu ji čestita
teta Draga Pahor
Kmečka zveza in jusarski odbor sklicujeta za danes zvečer ob 21 .uri v Bazoviškem domu
JAVNI SESTANEK v zvezi z domnevnim nameravanim odprtjem kamnolomov v Bazovici.
Razstave
V	prostorih Turistične in letovi-ščarske ustanove v Sesljanu je odprta razstava lesenih soh in kipcev Bogomile Doljak.
V	galeriji D Mandracchio je odprl razstavo svojih del Ferfoglia. Razstava bo trajala do 27. junija.
Na pomorski postaji v Trstu bodo v soboto, 28. junija, ob 18. uri odprli razstavo znanega slikarja Gian-nina Marchiga.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Išče se slovenska družina za dolgotrajen rejniški odnos za dva otroka -(6 in 7 leti-stara bratca). Interesenti se za vse podrobnosti lahko obrnejo na naše hife^lhfštS)of*t)h Mttntečchi 6 (tel. 794672).
,n,mlunin, m n itn,iiiiiiilimitiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiii,mumn,
Včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 26> junija I .	GRUDA
"W>ce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.41 — Lu-aa vzide ob 18.59 in zatone ob 3.59.
Jutri, PETEK, 27. junija EMA
Vreme včeraj: na j višja tempera tu-23,4 stopinje, najnižja 17 stopinj, 18. uri 19,8 stopinje, zračni tlak j008 mb pada, veter 18 km na uro ^žni, vlaga 62-odstotna, nebo potlačeno. morje rahlo razgibano, ^hiperatura morja 20,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
HODILI SO SE: Erič Bon, Fran-resco Pesaresi, Bianca Schettino, ^arco Ghersinich, Catarina Vremec.
UMRLI SO:	53-letni Salvatore
"lello, 84-letna Lucia Kosoveu vd.
atti, 20-letna, Sara Bellio, 49-letni :	Kalc, 60-letna Margherita
"(gante vd. Roppa, 84-letna Maria fjarec vd. Caterni 58-letni Bruno “tontagna, 71-letna Anna Rojac vd.
Udovič, 69-letni Mario Vascotto, 79-letna Anna Venturin vd. Fonda.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1, Ul. dei Soncini 179, Ul. Re-voltella 41.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2.
Novi župan občine Doberdob je Mario Lavrenčič. Izvolili so ga na sinočnji seji občinskega sveta z glasovi svetovalcev Liste občinske e-notnosti. Občinski svetovalci (včeraj jih je bilo prisotnih 14) so za odbornika izvolili Jožefa Ferfoljo in Karla Černiča, za namestnika pa Daria Legišo in Bruna Šuligoja.
Še pred sejo so morali svetovalci, tako zahteva italijanski zakon, podpisati izjavo, da znajo pisati in brati. Na sami seji pa so brez pripomb potrdili izvolitev občinskega sveta. Zakon namreč daje izvoljenemu pravico, da nasprotuje izvolitvi svetovalca, če je v tesni sorodstveni zvezi z drugim svetovalcem. Volitve župana in odbornikov so izvedli s skrutinatorji Brankom Peričem, Romanom Jarcem in Anito De-vetta.
Ob izvolitvi se je župan Mario Lavrenčič v imenu vseh izvoljenih svetovalcev zahvalil občanom, da so v tolikšnem številu šli na volitve in izvolili svoje zastopnike, kar je dokaz njihove visoke stopnje zrelosti. Še posebej se je Lavrenčič zahvalil volivcem, ki so ponovno in tako plebiscitarno glasovali za Li-
iilBilliillBiiilliill
nija izvoljenega občinskega sveta. Na dnevnem redu je potrditev izvoljenih svetovalcev, izvolitev župana, dveh odbornikov in dveh namestnikov odbornikov. V Sovodnjah je z veliko večino glasov zmagala lista občinske enotnosti, na kateri so komunisti, socialisti in neodvisni, v opoziciji pa je Slovenska skupnost.
Goveje meso proste cone
Goriška trgovinska zbornica ob vešča prebivalstvo, da bodo dobili goveje meso z nakaznicami proste cone (po znižanih cenah) za mesec junij z naslednjimi odrezki: štev. 3 bele barve za Gorico in Sovodnje, štev. 3 zelene barve z rdečo črto za števerjan in štev. 2 zelene barve za vse druge občine v pokrajini. Prebivalci morajo u-strezne odrezke izročiti mesarjem do ponedeljka, 30. junija.
Za julij pa bodo prebivalci ome njenih občin morali izročiti mesar-
jem odrezke z naslednjimi številkami (4 za Gorico, Sovodnje in Števerjan, 3 za druge občine).
Mesarji pa morajo junijske bone izročiti trgovinski zbornici do 5. julija.
Včeraj popoldne je po Carducci-jevi ulici vozil s svojim motorjem guzzi 350 Maurizio Brusovin iz U1. Garzaroli 42. Da bi se izognil avtomobilu, ki je zapuščal parkirišče, je zašel na levo stran ceste in trčil ob zid goriške hranilnice. Ima precej poškodb. Odpeljali so ga v go riško bolnišnico, ozdravel bo v 30 dneh.
• Jutri bo v prosvetni dvorani v Pevmi brigadirski večer. Vabljeni so predvsem mladi, ki si želijo neposredno spoznati brigadirsko življenje. Pričetek ob 21. uri.
IE V DRUGO, VČERAJ ZJUTRAJ
PRED TRŽIŠKIMI TOVARNAMI LETAKI ^PROLETARSKIH BR!GAD»
V njih je polno obtožb na račun sindikalnih organizacij v krajevnem merilu
Na križišču Korza Italia in Ulice Bosizio je 12-letna Paola Sciortino, ki se je vozila s kolesom, padla na tla potem ko je trčila v avtomobil. Ima nekaj prask in udarcev, ozdravela bo v sedmih dneh.
Vhod v tržiško tovarno Ansaldo
LKKARNF V OKOLIC)
Bol junec: tel 228-124, Bazovica tel 226165; Opčine: tol. 2110(11, Prosek: tel 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596, Nabrežina: tel 206121; Sesljan: tel. ?09 197, Zavije: tel. 213 137; Milio: tel. 271 124
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8 ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od *. do 20 ire tel 68441
Cene na občinski tržnici na debelo
(CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA)
25. JUNIJA 1980
Povrtnina 'lin Česen	1500
Hadič zelen domač	2200
Cikorija
, catalogna 400 čebula bela Sparglji
Solata domača Melancane Krompir bintje Paprika zelena Paradižniki
za solato Peteršilj Zelena Buče Bučice
250
1200
575
200
460
518
800
400
173
400
Maks.
2800
2600
600
400
2500
2000
805
280
920
633
1000
650
288
700
Prevl
2400
2400
500
350
2000
690
260
690
575
900
550
230
600
Sadje Min Marelice I. 1495 Ananas Banane Češnje I.
Jagode debele
Jabolka jonathan I. 460
Hruške
williams 1200 Hruške passa
935
1320
1150
1210
Maks.
2300
1000
1375
1380
1980
575
1600
Prevl
1725
935
1375
1265
1650
518
1300
grassana	575	748	633
Breskve I.	920	1495	1150
Pomaranče jajčaste	1380	1725	1495
Limone I.	575	633	610
Grenivke	770	990	825
URADNICA nujno išče v najem stanovanje za tričlansko družino, po možnosti v devinsko - nabrežinski občini. Telefon. 200-142 ali 200-127.
AMERIŠKA družba ponuja 1 kvalificiranim osebam pokrajinske koncesije. Zahteva se minimalni kapital in takojšnja razpoložljivost. Telefon 06-8319320.
KUPIM otroški voziček. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 213-410.
LJUBITELJE pristne domače kapljice vabimb ■ k' Čečevim v Doberdob, kjer so odprli osmico z belim in črnim. vipom.
OSMICO je odprl Karlo Škabar v Repnu štev. 23. Toči teran.
OSMICO sta odprla Marcel in Berta Nadlišek na Katinari. Točimo črno in belo vino.
AVTO FIAT 600 poceni kupim. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. pod šifro «Dobro ohranjen*.
ODDAJAM stare strešnike (kuope). Zainteresirani lahko telefonirajo vsak dan do 8. ure zjutraj ali v večernih urah na 228524 ali 942547 Lahko se oglasite tudi osebno ob delovnih urah v Dolini nasproti mlekarne.
ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni nošene in vlečne traktorske atomizerje od 200, 300 in 600 litrov, freze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše oremera cr centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica. Carduccijeva ulica 33, tel 2758.
OSMICO je odprl Ivan Terčon -Mavhinje 42. Toči belo in črno domače vino.
OSMICO je odprl Josip Lavriha (Dolina 233). Toči belo in črno vipo.
KUPIM hišo ali stanovanje z vrtom in garažo, v okolici Ulice Rossetti ali na Škorklji. Telefonirati na številko 61-369. oa 8.30 do 12.30 a.’ od 15.30 do 19.30.
.. >,,	i!)0Sr3
BANGA Dl GREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
,	. S. PA.
rnsT - ulica ki pilimo, - '	61-mikici
SKEDNJI TEČAJ BANKOVCEV 25. 6. 1980
Ameriški dolai	835.—
Funt šterling	1950,—
Irski funt šterling	1770.—r
Švicarski -frank	510,—
Francoski frank	202.—
Belgijski frank	29.—
Nemška marka	470,—
Avstrijski šiling	66,—
Kanadski dolar	725.—
Holandski flnrint	430.—
Danska krona	150.—
Švedska kron'	199.—
NorveSka krona	171.—
Drahma	20.—
Mali dinar	29,50
Veliki dinar	29,50
MENJALNICA
vseh tujih valut



ev


A9&0
6®
vsS*

\°'7>

SODNA OBRAVNAVA BO 9. JULIJA
Spet govor o petoveljskem atentatu pred prizivnim sodiščem v Benetkah
Govor bo o lanski obtožbi generala Mingarellija in oprostitvah Chirica, Farra in Pascolija Pred nekaj dnevi so sodniki obtožili fašista Cicuttinija kraje avtomobila v Ul. Brolo v Gorici
9. julija se bodo pred prizivnim sodiščem v Benetkah spet znašli sedaj že upokojeni general karabinjerjev Mingarelli, podpolkovnik Far-ro, major Chirico in goriški državni pravdnik Pascoli. Kot se bodo naši bralci spomnili, je beneško sodišče lani 19. marca obsodilo na deset mesecev zapora pogojno takrat službujočega generala Mingarellija, oprostilo ostale tri osebe, dva karabinjerska častnika in gori-škega sodnika. Po lanski razsodbi so prizive vložili tako civilna stranka, kot obramba in tudi sam beneški državni pravdnik. Vsakomur se je zdela razsodba, seveda z različnih- zornih, kotav.. nepravilna.
Namestnik beneškega državnega pravdnika La Monaca je poslal pred dnevi branilcu videmskega fašista Cicuttinija, odvetniku Alberiniju v Benetkah, obtožnico, s katero beneški sodnik obtožuje znanega fašističnega prvaka, da je ukradel na predvečer, 31. maja 1972, v Ulici del Bralo v Gorici, goriškemu delavcu Brescii avto fiat 500, ki je potem eksplodiral v Petovljah. Pri eksploziji so bili ubiti, kot je znano, trije karabinjerji. Zakaj je prišlo do te druge obtožnice? Odvetniki v Gorici, ki so sodelovali in sodelujejo v zadevah okrog petovelj-skega atentata, si tega ne znajo razlagati. Lani je namreč Cicutti-nijev branilec (Cicuttini se nahaja neznano kje, najbrž v Španiji) dobil od namestnika državnega pravdnika dr. Fortune že prvo obtožnico, ki je bila sicer splošnega značaja, V njej je sodnik obtoževal Cicuttinija celotnega postopka pri petoveljskem atentatu. Zdi se, da je v sedanji obtožnici dan poseben poudarek kraji avta.
Najbrž bo o petoveljskem atentatu še precej govora pred raznimi sodišči, čeprav je od tega atentata minilo že nekaj več kot osem let. Romano Resen, Annamaria Scopazzi, Giorgio Budicin, Furio La Rocca, Gianni Mezzorana, Maria Mezzorana in Enzo Badin so bili na dolgi sodni razpravi v Trstu nekaj let po atentatu oproščeni, zatem so bili dokončno oproščeni tudi na prizivni razpravi. Takrat so vložili prijavo proti tistim karabinjerskim častnikom in sodnikom, ki so jih
po krivem obtožili in dali precej časa zapreti. Na njihovem prizivnem procesu v Benetkah je bilo prebrano pismo ene izmed italijanskih tajnih služb v katerem je rečeno, da je za atentat pri Petovljah kriv nekdanji tajnik fašistične sekcije v San Giovanni al Nati-sone, Carlo Cicuttini, ki je zbežal iz Italije neznano kam po neuspeli ugrabitvi letala na ronskem letališču, kjer je bil v streljanju s policijo ubit njegov pajdaš Ivano Boc-caccio.
General Mingarelli je bil lani v Benetkah obsojen na deset mesecev zapora pogojno in je potem tudi zapustil akjivnp slijižbg^mec^ tem ko so bili podpolkovnik Farro, major Chirico in sodnik Pascoli oproščeni.
Novi doberdobski župan Mario Lavrenčič
sto občinske enotnosti. Lavrenčič se je zahvalil tudi občinskim svetovalcem, ker so ga izvolili, ter dodal, da bo v sodelovanju z odborniki storil vse, da bo opravičil izkazano zaupanje.
Naslednje besede je Lavrenčič namenil svojemu predhodniku, dolgoletnemu županu Andreju Jarcu, ki je v skoraj 25 letih svojega županovanja veliko storil, da se je spremenilo obličje občine. Svetovalci in tudi številno občinstvo so Jarcu, kfje prisostvoval seji, dali priznanje s ploskanjem,
,pptgpJt.V,je;,.Lavrenčič v kratkih besedah opisal program občinske uprave. Dejal je, da bodo z večjo informiranostjo o delu uprave spod bujali občane k sodelovanju. Vso pozornost bodo posvečali predlogom SSk. ki jo je župan povabil k aktivnemu in konkretnemu sodelovanju. Pospeševali bodo konzor cialno politiko ter posvetili poglavitno skrb ohranitvi narodnostnega značaja občine. Vzpostavili bodo stike z ostalimi slovenskimi občina mi, poglobili sodelovanje z obči nami in krajevnimi skupnostmi v matični domovini ter pri svojem delu čuvali vrednote NOB ter se bojevali za globalni zaščiti zakon.
Predstavnik SSk Maks Gergulet se je zahvalil volivcem za izkazano zaupanje. Izrazil je pripravljenost pomagati občinski upravi, da prebrodi težavne probleme. Kar zade va stike z drugimi občinami, je potrebno dajati prednost stikom s slovenskima goriškima občinama.
Dodal je, da je pogled SSk uprt v matično domovino, brez katere ne bi mogli obstajati, njena podpora za globalno zaščito pa je v sedanjem trenutku zelo važna.
Ob koncu je predlagal, naj bi bile občinske seje v slovenščini, in naj bi zato tudi občinski tajnik obvladal slovenski jezik.
Drevi v Sovodnjah seja občinskega sveta
V Sovodnjah bo drevi ob 20. uri prva seja na volitvah 8. in 9. ju-
HiiiinHiiiiiMiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiimiiMiviiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiii.iiiiiiiimimmmiiimmiiiimnmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimuiii
PRED ZAPORO TRŽAŠKE CESTE
Civilno stranko bodo tudi na procesu čez petnajst dni zastopali odvetniki De Luca, Maniacco in Bat-tello.
Praznik Unita pri Sv. Ani
V naselju Sv. Ane v Gorici bo od jutrišnjega večera do ponedelj ka praznik komunističnega tiska U-nita. Na sporedu imajo običajne rekreacijske zabave in ples. V nedeljo zvečer, ob 21. uri, bo na sporedu razprava o gospodarski bo-‘docrmsti Gorice/ Svoje “'posege sta obljubila dr. Antonio Scarano in Silvino Poletto.
iHiuiiimiufiiiiiiimiutiiiiiiiimtiiiiiiiimitiiiiitiiitiiiiiivmnmiiiiiiuiMimiiiniiiiiMiiiiiiitiiiittuuitiiiiin
NA POZIV ENOTNE FEDERACIJE FLC
Danes celodnevna stavka delavcev gradbene stroke
Gradbeni delavci zahtevajo obnovitev dopolnilne pogodbe
«Rdeče brigade*, pravzaprav so tokrat «proletarske brigade*, so se po skoro dveh mesecih molka ponovno oglasile včeraj zjutraj pred nekaterimi tržiškimi tovarnami z dolgim eiklostiliranim letakom. Tekst je podpisala «tržiška kolona proletarskih brigad 'Piero Panzarelli'*.
V	njem je polno obtožb tako splošnega, kot specifično tržiškega značaja proti sindikalnemu gibanju. Gre predvsem za napad na sindikalne svete v tržiški ladjedelnici, v tovarni Ansaldo in še v drugih tovarnah. Vidi se, da poznajo še-stavljalci letaka od blizu probleme, ki tarejo tržiško delavstvo, saj so v letaku omenjeni nekateri aspekti notranjih sporazumov v teh trži-ških tovarnah. Sindikaliste v letaku obtožujejo, da so se prodali gospodarju in direkciji, in da ne upoštevajo pravičnih zahtev delavstva.
V	letaku je napad tudi na «berlin-guerjevce*.
Kot smo omenili, so nekaj podobnega trosili neznanci pred tržiškimi tovarnami dan pred prvomajskim praznikom in takrat so to akcijo obsodili tako sindikalni tovarniški sveti, kot govorniki na prvomajski manifestaciji.
Letake sn v velikem številu raz-strosili pred tržiškimi tovarnami včeraj zjutraj, skoro gotovo med 6. in 7. uro. Našli so jih delavci, ki so parkirali avtomobile ali kolesa in ki so šli v tovarno ob 7. uri* Niso pa letakov dobili tisti delavci, ki gredo v tovarno že ob 5.30. Iz tovarn so takoj poklicali policijo, ki je letake zaplenila. Treba jih je namreč izročiti policijski oblasti, kajti držati jih pri sebi, je kaznivo dejanje.
Izleti
Danes bodo ves dan, osem ur, stavkali gradbeni delavci. Stavko je federacija gradbenih delavcev oklicala zato, ker delodajalci niso sprejeli njenih zahtev za obnovitev pokrajinske dopolnilne delovne pogodbe. Zaradi tega bo 2.500 delavcev danes prekinilo delo. Ni mogoče napovedovati, kako se bo njihova agitacija zaključila. Skoraj gotovo se ne bo ustavila pri tej stavki, ampak bodo sledile še druge.
Kakor izhaja iz tiskovnega sporočila, enotna federacija gradbenih delavcev (FLC) še vedno ni prejela odgovora na pred časom poslano zahtevo, da se pričnejo pogajanja za obnovitev pogodbe. Medtem ko so se vse delodajalske skupine zavile v popoln molk, pa so se delodajalci sestali ter o vsebini svojega sestanka objavili sporočilo, v katerem izražajo ogorčenje zaradi
Gradbena dela na cestnem vozlišču pri glavnem pokopališču so tako napredovala, da je potrebno zapreti Tržaško cesto, če hočejo z deli nadaljevati. Po novem bodo promet med Trstom in Gorico (po Dolu) v Gabrjah preusmerili v Sovodnje. Tako bodo tudi v krajih ob tej cesti imeli gostejši promet. Boljše čase nam obetajo na jesen, ko bi morali prometni vozel dograditi
vsebine zahtev, ki jih je sindikat opredelil v svoji ponudbi za obnovitev pokrajinske dopolnilne pogodbe.	\
Federacija gradbenih delavcev s tem v zvezi ugotavlja, da delodajalce ženeta na takšna stališča predvsem špekulacija in dobiček, medtem ko bi se morali zavedati, da predstavlja gradbena dejavnost morda najpomembnejšo gospodar sk0 vejo, ki poganja druge dejavnosti in ki omogoča delovnim ljudem, tistim, ki so brez lastnega stanovanja in ki jih je zelo veliko, da uresničijo svoj sen. Prav zaradi teh okolnosti je federacija za danes proglasila 8-urno stavko, ki bo imela deželni značaj.
Med današnjo stavko je federacija sklicala v Gradišču skupščino gradbenih delavcev, med katero bodo ocenili razvoj dogodkov ter se dogovorili za nove oblike boja.
Manj turistov v juniju v Lignanu
Vreme ni letos v skladu z letnim časom. Pisali smo že o nenehnem skoro vsakdanjem dsžju in tudi o nevihtah. Videmski radio je včeraj poročal, da je včeraj ponoči na vrhovih nad 2000 metrov celo sne žilo.
Najbolj občutijo to zakasnitev po letja v obmorskih letoviščili v Lignanu in Gradežu, od keder so nekateri turisti že »zbežali*, in odšli na izlete v znana turistična mesta severne Italije. V Lignanu se hotelirji in gostinci nasplošno pritožujejo, da so v letošnjem juniju doslej zabeležili točno polovico prihodov in prisotnosti turistov v primerjavi z lanskim junijem. To velja tako za domače kot tuje turiste. Hotelirji pravijo, da bo zanje že uspeh, če jim bo v juniju uspelo plačati režijske stroške.
Zaradi tega razne agencije ponujajo po znižani ceni stanovanja za turiste, tako v Lignanu, kot v Gradežu, tako za preostale dni junija kot tudi za prvo polovico julija. Se morda obeta, tako zaradi vremena kot zaradi denarnih težav,, revno turistično poletje? Ali gre za navadne, protidavčne pritožbe gostincev?
SPD Gorica priredi v nedeljo, 29. junija, vzpon na Zermulo v Kamiji. Odhod ob 5.30 s Travnika z lastnimi sredstvi. Izlet vodi Ivo Berdon.
Slovensko planinsko društvo - Gorica sporoča, udeležencem potovanja v Beograd 28. junija, da bo avtobus vozil po sledečem urniku: iz Gorice - Travnik ob 4. zjutraj, pri spomeniku v Pevmi ob 4.05, iz Štan-dreža ob 4.10, iz Sovodenj ob 4.15, Prosimo točnost.
Razna obvestila
Boberdobska občinska uprava vabi domače srednješolce naj vrnejo knjige, ki so jih med šolskim letom dobili na posodo. Vrnejo naj jih v občinski knjižnici.
Na županstvu v Sovodnjah bodo v torek, 1. julija, pobirali davke, od 9. do 11. ure.
Ženski iniciativni odbor v Doberdobu priredi v nedeljo, 29. junija, družinski izlet na Vrh, združen z obiskom podzemske kraške jame »Kraljica Krasa*.
Koncerti
V Gradišču ob boči do jutri, v petek, ob 21. uri drugi koncert serije «koncerti v gradovih*, k’ jih prirejajo pod pokroviteljstvom dežele v raznih krajih Furlanije - Julijske krajine. Koncert bo na dvorišču palače Tomani, nastopi orkester »Tit-ta Marzuttini*, vodi ga Angelo Prenna.
Kino
DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
Gorica
VERDI 18.00-21.30 «11 padrino*. M. Brando in J. Kaan. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «American graf-fitti*. R. Hovard. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «La vera gola profonda*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
7 rži d
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «Pomo chok*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Cambio di sesso*.
/V« ivi Gorivu in okolica
SOČA lu.00—20.00 »Karate Johns*. Hongkonški film.
SVOBODA 18.00—20.00 »Amazonke*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Casanova*. Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽI« Danes ves dan in ponoči je Tržiču dežurna lekarna S. Nico Ul. 1. maggio, tel. 73-328.
NA NEDELJSKI ŠOLSKI PRIREDITVI V EROPADI
Prisrčna poslovitev od Božice in Nedi
Otroci, starši in drugi vaščani Padrič in Eropade so se ganjeni zahvalili učiteljicama, ki odhajata v pokoj
Slovenska imena naših krajev
Gropajsko padriška osnovna šola Karel Destovnik - Kajuh je v nedeljo vabila starše in vse vaščane na zaključno prireditev. Otroci in učiteljice so pripravili razstavo in nekaj programa, matere so spekle marsikaj dobrega in očetje so pripeljali tudi nekaj žlahtne kapljice; Napovedovalo se je torej prisrčno, veselo in razigrano srečanje, kakršnih je veliko na tej šoli, ki jo lahko po pravici postavimo za zgled pestrega sodelovanja med vsemi komponentami šolskega in izven-šolskega družbenega življenja teh dveh krajevnih skupnosti. Vendar srečanje le ni bilo tako veselo. Nasprotno že dolgo nismo videli toliko solza na obrazih prisotnih. Že res, da niso bile solze žalosti in tegobe, ki spremljajo velike nesreče, a bile so nič manj pristne in občutene, kot so vselej pristne solze slovesa od drage osebe.
Gropajski in padriški otroci, njihovi starši, nekdanji šolarji in vsi drugi, ki so se nedeljske šolske slovesnosti udeležili, so se poslovili kar od dveh dragih o-seb: učiteljic Božice Čuk in Nedi Prešel, ki odhajata v pokoj. Čestitke, zahvale, priznanja, darila, obljube in vse kar spada še zraven k takim poslovilnim slovesnostim. so bile samo zunanji, čeprav prisrčen in ganljiv videz ločitve. Prava ganjenost je bila v srcih, kajti Božica in Nedi sta bili res eno s šolo in šola je bila ped pjunirp skrbnim vodstvom e-no z' vaškima skupnostima. Šola K. D. Kajuh si je pridobila ugled v naši šolski stvarnosti, ker je bila nenavadno živa. nenavadno pozorna na utrip naše , širdke stvarnosti, nenavadno odprta. In dobršen del zaslug nosita tudi Božica in Nedi, ki sta ena- -iB,- druga pa 13 let ljubeče razdajali svoje znanje, izkušnje in duševno bogastvo padriškim in gropajskim malčkom.
V slovo so jima spregovorili ravnatelja Strnad in Kralj, predstavnici staršev Sonja Gornik in Lidija Kralj, duhovnik Živec in predstavnik prosvetnega društva Slovan Rafael Grgič, najbolj pristno in hvaležno pa so se jima poklonili otroci vrtca in osnovne šole z besedo in pesmijo, kot jo znajo le oni posredovati.
HLOCJE, LESA
Hlocje je sprva skupno ime s pripono —je iz samostalnika hlod, ki v nadiškem narečju pomeni tudi les. Nekoč so namreč drevesne hlode s Kolovrata spravljali v dolino in po Kozici splavili mimo Hlocja do naslednje vasi Les, kjer so hlode natovarjali in jih peljali po kopnem naprej. Obe vasi dolgujeta svoje ime- ti obrti, obe sta imeli sprva edninsko obliko (Hlocje, —o in Lesa, —e), slednja ima danes množinsko obliko Lesa, z Les, ria Lesa, na Lesah.
Clodig, it. ime vasi, je le pisna prilagoditev sl. manjšalnice hlo-dič. odtod priimek Clodig, Klodič. Pridevnik: hlocjanski, prebivalci: m. Hlocjdn, ž. Hlocjanka.
It. ime Les je Liessa: dejansko je to sl. narečna oblika (Liesa, ne, kakor pišejo naši časopisi, Liesa, zakaj ta zapis zahteva drugačno izgovarjavo začetnega Ij!) s hiperkorigirano genimato. Pridevnik: leski; prebivalci: m. Le-šan, ž. Lešanka.
VLOGA OTROŠKIH VRTCEV V DRUŽBI
Predšolska vzgoja otroka pomemben uvod v življenje
V Čamporah «eksperimentalni vrtec»
Kulturni dogodki v slikah
* *	A*, ms * v
V teku stoletij se je svet civiliziral in moderniziral. Tehnika dela se stalno dopolnjuje, industrija se pa neprestano širi. Ogromne palače in številne tovarne rastejo iz dneva v dan na travnikih, po katerih bi se lahko otroci prosto in razigrano potepali.
Otrok se stalno igra, ker je to njegov način življenja. Z ropotanjem, kričanjem, tekanjem in skakanjem izraža svoja čustva in težnje. Na razvoj inteligence in umskih sposobnosti vpliva pri o-troku tudi razvoj telesnih spretnosti in sposobnosti. Pomisliti moramo v tem trenutku na otroke, ki se skeptično in brez večjega gibanja igrajo v omejenih, zaprtih orosterih današnjih stanovanj. Velikokrat se pa še zgodi, da so starši prezaposleni in otroke prepuščajo drugim osebam. Takim o-trokom, ki poleg prostega gibanja - izražanja primanjkuje še starševa ljubezen, se s časom pojavljajo težave in problemi. Tri leta star otrok vstopi v vrtec, da se nauči novih načinov de’a in različnega obnašanja, od tistega ki ga je bil navajen doma. Bogatil in širil si bo izkušnje, znanje, navajal se bo popolne samostojnosti in skupinskega dela. V vrtcu nadomešča starše vzgojiteljica, ki otroke navaja in spodbuja da rišejo, pojejo, telovadijo, ustvarjajo ter podrobneje spoznavajo stvari, ki so jih prej samo mimogrede opazili. Kot srno prej omenili, otroci, katerim starši niso posvetili zadosti ljubezni, se stalno ljubkujejo pri vzgojiteljici. Otroci v takih stiskah se smilijo, toda način za rešiti ta problem je, da se posvetimo vsakemu posamezniku v enaki meri.
MHiniiiMimiuiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiumiiiiMiiikiMiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtittMHimiimiiimii
Filatelistična novost
I ■ H «
l7#$fclA
Osrednji filatelistični urad ministrstva za pošte in telekomunikacije je posredoval fotografske o-snutke dveh znamk v vrednosti 170 lir, ki bosta izdani prihodnjega 2. julija ter bosta posvečeni razstavi «Firence in medicejska Toskana v Evropi 500». Obe znam-
ki pripadata seriji »Italijanska u-metniška in kulturna zakladnica*.
Znamki bo izdelal državni poligrafski inštitut in tiskal v štirih barvah. Tiskali ju bodo v nakladi 8 milijonov primerkov za vsako in sicer v formatu 26X36 mm.
Za dobro počutje v novem o-kolju in družbi ni odvisna količina iger in igrač, saj imajo te tudi doma na razpolago. Vrtec bi moral nuditi to kar doma nimajo. V tem primeru potrebujejo večje in svobodnejše prostore v katerih bi se razigrali.
Idealen in praktičen vrtec naj bi sestavljala igralnica z raznimi kotički kot so kuhinja, frizerski salon, delavnica z raznim o-rodjem in igrače, ki služijo vsem otrokom kot so kocke, lego, žebljički. Za dobro in zdravo rast predšolskega otroka je pomembna telovadnica z orodjem, ki služi izključno za vadbene ure, preko katerih si bodo otroci krepili mišice, okostje istočasno pa se bodo tudi sprostili.
Izredne važnosti za sprostitev je dvorišče, na katerem bi lahko bil tudi peskovnik, da bi v sončnih dneh otroci krepili kreativnost. Tudi opazovanje narave in živali pripomore večkrat rešiti nekatere težnje, ki tarejo in strašijo otroke.
Na Tržaškem je vrtec s tako preurejenimi prostori samo v čamporah. Imenujejo ga »eksperimentalen vrtec», ker so uvedli nov način dela, preko katerega preučujejo, če se z naravnejšim potekom dela otrok boljše razvija. Izredno pozitivno je, da pri tem novem načinu izobraževanja sodelujejo tudi starši. Saj vemo, da je stik z odraslimi koristen, predvsem pa vzgojen, ker se otrok ne čuti samo igračka temveč o-sebnost.
Za igro imajo na razpolago več različno opremljenih prostorov, po katerih se lahko prosto in svobodno premikajo. Katerokoli igro si otroci želijo, na primer igranje z vodo, lahko brez nobenih kompi-kacij in težav izvršijo. Navajeni so tudi, da ko se naveličajo katerekoli igre, sami vse spravijo in v primeru, če je to potrebno, tudi počistijo.
Dvorišče je opremljeno s peskovnikom in stvarmi kot so avtomobilska kolesa, prazni sodi, ter z drugi predmeti, ki jih otrok pozna iz vsakdanjega življenja. Po želji staršev ta eksperimentalen vrtec deluje tudi poleti v obliki poletnega centra, zato nudi otrokom tudi sprostitev pri morju.
Ostali vrtci pa so v dokaj kritičnem stanju. Nekateri vaški vrtci lahko nudijo poleg potrebnih prostorov kot so jedilnica in soba, ki bo uporabna kot igralnica in učilnica skupaj, tudi dvorišče. Ostali vrtci, ki so razpršeni v centru mesta, pa nudijo otrokom en sam prostor. V tem omejenem prostoru morajo izvrševati vse dejavnosti, kot so telovadba, petje, risanje, preko katerih bi otroci
marali izražati svoja čustva. S tem da bodo otroci preživljali dneve v zaprtih, omejenih sobah, ne bodo izražali svoja čustva, toda težnje, ki se bodo iz dneva v dan večale.
Te težnje bomo otroku obsojali kot trmo in neubogljivost. V takih primerih mu bomo morali takoj pomagati, tako da ga peljemo na široke travnike in skupaj z njim tekamo, da se lahko sprosti. Kajti težave, ki jih otrok ne odpravi v predšolski dobi, lahko občuti pozneje v šoli.
Za zaključek sezone so v soboto zvečer pevci PD Igo Gruden iz Nabrežine priredili celovečerni koncert. Nastopili so dekliški, moški in mešani zbori
Ob 10-letnici delovanja meškega zbora PD Tabor
V Skednju so v nedeljo, 15. junija 1986, priredili kulturni program na trgu. Nastopila je folklorna skupina slovenske osnovne šole «Ivan Grbec«
iiiiiiiiimiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiitiiiiimmiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
Patronat KZ - INAC svetuje
JUGOSLOVANSKE POKOJNINE PO NEDAVNI DEVALVACIJI
Vpr.: «V tej vaši zanimivi rubriki odgovarjate na razna vprašanja ‘Ut"dajete' koristne nasvete v zvezi s pokojninami. Jaz sem že upokojen in prejemam pokojnino deloma v Italiji in deloma v Jugoslaviji. Živim ne v izobilju, vendar pa sem doslej z obema sicer precej nizkima pokojninama še nekako shajal. Sedaj pa mi dela precej preglavic dejstvo, da bo verjetno moja jugoslovanska pokojnina precej nižja zaradi devalvacije dinarja. Po mojem ni pravilno, da bom prejemal za tretjino manjši Znesek u lirah. Mislim, da bi nam morali izplačevati inozemske pokojnine po fiksnem tečaju, ne da pride do sprememb od meseca do meseca, kar se bo najbolj občutilo prav v tem specifičnem slučaju. Je možno kaj storiti, da bi zaščitili vrednost naših dosedanjih pokojnin?»
S.	A.
Sprememoa tečaja dinarja je seveda od blizu prizadela tiste jugoslovanske upokojence, ki živite v tujini. Po mednarodnih predpisih izplačuje jugoslovanski pokojninski zaved preko banke vedno enake zneske v dinarjih, banka pa mora uživalcem izplačevati pokojnine v tisti valuti, kakršno je njihovo državljanstvo. Za mesec julij so tako že odposlali izplačilne naloge in tako vi kot toliko drugih upokojencev, ki prejemate sorazmerni del ali pa samostojno jugoslovansko pokojnino, boste dejansko nekoliko prikrajšani, ne da bi se lahko kakorkoli izognili učinkom nedavnega stabilizacijskega ukrepa.
Vendar pa obstajajo dobre možnosti, da se bo to kočljivo vpraša-
nje. ki je morda življenjske važnosti za marsikaterega upokojenca, v kratkem ugodno rešilb. Ko: likor nam je znano, je Društvo slovenskih upokojencev v Trstu že ustno in pismeno posredovalo na pristojnih mestih, da bi s posebnim zakonom zagotovili uživalcem jugoslovanske pokojnine, ki živijo v inozemstvu, po vrednosti enake pokojninske zneske kot pred spremembo tečaja dinarja. V tem smislu je pred 15 leti že bil v veljavi poseben zakon, zato vam ne preostaja drugega, kot da pričakujete na podoben zakonski predpis z zmernim optimizmom.
# # *
POVIŠKI POKOJNIN S 1. JULIJEM
Vpr.: «če se ne motim, bi morali s 1. julijem prejeti vsi upokojenci povišek na pokojninah. Se že ve, koliko več bomo dobili?»
E. F.
Gotovo tu mislite na novo zakonsko določilo, ki predstavlja pomembno pridobitev za vse upokojence, in sicer da so pokojnine deležne poviška vsakih šest mesecev na podlagi porasta življenjskih stroškov v šestmesečnem obdobju. Po neuradnih podatkih bo ta povišek znašal 30.000 lir.
Krajevni praznik v. Krnicah in Masorah
Prebivalci Idrijskih Krnic in Masor so v nedeljo slavili svoj krajevni praznik v trajni spomin na grozodejstva okupatorja, ki jih
jfe izvršil 10. iri 11. junija 1944. Takrat so pripadniki g5 bataljona za obrambo Kraša in Gradiške u-jeli tri borce Vojkove brigade. Blizu domačije pri Sedeju so dva mučili, ju oslepili in jima nato na tnalu odsekali glavi. Pri tem »junaškem* podvigu so se. celo fotografirali!
10. in 11. junija 1944 so Nemci v Idrijskih Krnicah in v Masorah požgali nad. trideset domačij in gospodarskih poslopij
Prebivalci Idrijskih Krnic in Masor so veliko prispevali med NOB. Na pobudo znanega organizatorja primorske partizanske sanitete dr. Aleksandra Galeja - dr. Petra je bila pod kmetijo «Na hribu* od 2. aprila 1943 do kapitulacije Italije sanitetna postaja št. 2, ki jo je zgradil in oskrboval Janez Magajna - Klemen. Na pobudo dr. Petra so novembra 1943 ustanovili okrevališče š 2,
16. junija 1944 je izdajalec pripeljal Nemce iz Idrije prav do okrevališča. Strel, ki je ubil stražarja Pavleta Tušarja, je opozoril ranjence in osebje, da so se še pravočasno umaknili, razen obveščevrlke Anice Prebil, ki so jo Nemci ujeli. Ujetnico so peljali k Erjavčevim v Masore, kjer so jo grozovito mučili in nato umorili. Svoj bes so znesli tudi nad družino Erjavec. Ženo Angelo, moža Matevža ter Alojza Štucina in Franca Carlija so zaprli v hlev in ga zažgali. Požgali so tudi domačo hišo.
Med zadnjo ofenzivo so Nemci in domobranci 20. marca 1945 postrelili v hiši štev. 57 štiri člane družine Močnik
J. O.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja
13.00	Posebna oddaja Dnevnika 1 13.25 Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu 14.10 TV film iz serije:
Legenda Jesseja Jamesa
17.00	Družina Mezilovih Risanka
17.50	Dogodivščine medvedka Ruperta, risanka
18.00	Šolska vzgoja
18.30	Dama iz Monsoreaua,
2.	in zadnje nadaljevanje
19.00	Dnevnik 1 — Kronike 19.20 Ljubezen na podstrešju,
TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK 20.40 Variety
21.45	Posebna oddaja Dnevnika 1 22.35 «Arriva l’elicottero»,
TV film
Ob koncu DNEVNIK, danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Posebna oddaja Dnevnika 2 — tednik dopisovanja
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Šolska vzgoja
14.00	30 minut za mlade Oddaja za mladino
17.00	Saturnino Farandola
17.30	Šest izrednih otrok.
TV film
18.00	šolska vzgoja
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 — Športne vesti
18.50	Dober večer z. . .
Mariom Carotenutom Vremenske razmere
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40 Posebna oddaja XXIII. festivala dveh svetov
21.00	«L’ispettore Derrick»,
TV film
22.05	Sindikalna tribuna
23.05	16 in 35 petnajstdnevnik o kinu
Ob koncu DNEVNIK 2 -
' ZADNJE VESTI vmes Turin: LAHKA ATLETIKA
Tretji kanal
18.30	šolska vzgoja
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Dnevnik 3 — Deželne vesti
20.00	Gianni in Pinotto
20.05	XII. festival klasične glasbe
21.15	Dnevnik 3 - Tedenska rubrika
21.45	DNEVNIK 3
22.15	Gianni in Pinotto (ponovitev)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.55	Dediščina za prihodnost, dokumentarna serija
18.45	Odprava zelenega znanja. Rešitev — mladinska nadaljevanka
19.15	OBZORNIK 19.25 Mladi za mlade:
Edina tema je neznanje 20.10 Risanka 20.24 Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
20.55	Vukovar:	,
Slavnostna seja CK ZKJ 0,5 60-letnici KPJ - prenos
22.05	Srečanje v studiu, glasbena oddaja TV Sarajevo
22.55	V znamenju
Koper
19.20 Politična tribuna
19.50	Otroški kotiček
20.15	Stičišče
20.30	Risanke
20.45	TV DNEVNIK
21.00	TUJEC — film
22.30	Vaterpolo:
JUGOSLAVIJA . NDR
Zagreb
19.15	Dan zmage, otroška nadaljevanka
19.45	Spominski muzeji v Vuko-varu. reportaža
20.30	TV DNEVNIK
20.55	Vukovar:	,
Slavnostna seja CK ZKJ 00 60-letnici KPJ
22.05	Kviz
TRSTA
7.00, 8.00.	10.00, 13.00,	14.C0,
17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Človek v sodobni družbi; 9.00 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.lq Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Naša pristna vina kje in kako; 12.08 Mikrofon v razredu; 12.30 Jugoslovanski pevci; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroško okence: «Tomi na obisku*; 14.30 Mladi pisci; 14.45 Odmevi iz Dalmacije; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino: Najnovejša izdaja plošč; »Mesečnik*, variete, ki ga pripravljajo člani Slovenskega-stalnega gledališča v Trstu (ponovitev); Filmska glasba: 17.10 V našem ‘prostoru:' Miu in glasba: Skladbe slovenskih avtorjev; Kulturni dogodki; Četrtova srečanja; Priljubljeni motivi KOPER
(Italijanski program)
8.30, 9.30,	10.30,	11.30,	12.30,
13.30,	14.30,	15.30,	16.30,	17.30,
18.30 19.30 Poročila; 8.00 Glasba dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki;	10.00 Z	nami	je...;	10.15
Organist Andreas Hartmann; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.03 Glasbeni trenutek; 11.10 Leteči zmaj; 11.32 Kirn,	svet mladih;	12.05 Glasba
po željah; 13.40 Controluce; 14.00 Lucianovi dopisniki; 14.33 Italijanski zbori; 15.33 Glasba; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Leteči zmaj (ponovitev); 16 45 Mini juke box;
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKVV - Koper	89,3 MHz
UKW - Nanos	101,0 MHz
17.00	Veliki orkestri lahke glasbe; 17.32 Crash; 17.55 Knjige v izložbi; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 19.15 Poje Lucio Battisti;
20.00	Lirični glasovi.
KOPER
(Slovenski program)
7.00 Glasba za dobro jutro;
7.05	Koledar; 7.30 Poročila; 7.37 Objave kino-spored; 9.00 Val 202;
14.05	Popevke se vrstijo; 14.40 Mladi izvajalci; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.40 Glasbeni no-
tes; 16.00 Dogodki in odmevi:
16.30	Glasba po željah; 17.00 Mladinska oddaja;' 17.10 Vaš telefon-naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic — 25-888
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11-00. 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 17.00.
19.00	Poročila; 6.00 - 8.45 Glasba za dobro jutro; 9.02 Glasbeno-govorni program; 11.03 Glasbeno-govorni program; 13.25 Poštna kočija; 13.30 Pogovor s poslušalci-14.03 Radijska priredba; H-*™ Glasbeno-govorni program; m. Rally; 15.25 Popoldanska srečanja; 17.03 Patchwork: 18.35 Glas-
Kba ,za vsakogar; 19.30 Radijska priredba
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12-30-13.55, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Glasbeno prebujanje; 9.05 Radi-ska priredba-
9.32	- 10.12 Radio 2 - 3131; ll-3f Tisoč popevk; 12.50 Glasbena od daja; 13.35 Filmska glasba:
15.00	. 15.42 Radio 2 - 3131-
16.32	Pop-rock koncert; 1'-^ Radijska priredba; 18.00 Glasbe ni program; 18.32 Radijska Prl' redba
LJUBLJANA
7 00, 8.00, 9.00, 10.00, H-00' 12.C0, 13.00, 15.00 , 20.00 Poročila:
6.30	Jutranja kronika; 7.20 Re kreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v deber dan; 9.30 Mladina poje; 10.05 Z radiom na poti:
10.45	Turistični napotki; 11.05 Re-
zervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubiieno; 13.10 Znane melodije; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Od vasi do vasi: 14.00 Danes do 14. ure; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Mehurčki; 15-2U Koncert za mlade poslušalce Mozart, Beethoven, Britten; D-’” Jezikovni pogovori; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Vrtil.iak»; 18.00 Studio ob 18. uri; 19.00 Vsa zemlja 150 z nami zapela. ..; 19.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo-19.35 Iz klavirske literature Anto-nina Dvoraka; 20.35 Lahko noc. otroci!; 20.45 Minute z ansam blom Jožeta Kamnica: 21.00 Četrt kov večer domačih pesmi in napevov:	22 05 Literarni večer-.
22.45	Lepe melodije; 23.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov. 1.05 - 5.30 Nočni program
DUŠAN ŽELJEZNOV
DIVJALI SO
MED VOJNO
PO PRIMORSKI
Nemški general Ludvvig Kiibler
Preiskovalec: Vaše podrejene enote?
Kiibler: 71. divizija — približno do konca januarja 1944.
188. divizija, v začetku njeni deli, celotna marca 1944.
162. Turkestanska divizija, ki je bila sestavljena iz Rusov, in sicer od zime 1943 do spomladi 1944, razporejena v glavnem ob celotni obali.
Začasno nekatere divizi je zaradi izpopolnitve, v glavnem so bile v provinci Udine (Videm).
237. nepremična divizija v Istri od poletja, to je od julija 1944, general von Gravvenitz.
Nekaj zaščitnih bataljonov in nekatere manjše italijanske formacije.
Preiskovalec: Kaj vam je znanega o četnikih?
Kiibler: Četniki so prišli januarja 1945. in so bili razporejeni od Postojne do Vipavske doline, srbski prostovoljski korpus pa od Postojne ob železniški progi do Matulj
pri Opatiji. Jaz z njimi nisem imel posla, ker so bili podrejeni višjemu SS in policijskemu vodji Globocnigu.
Srbski prostovoljski korpus je moral prevzeti zaščito železniške proge od Postojne do Matulj in naravno tudi borbo proti partizanom. Omenjeni korpus je maja 1945. severno od Snežnika razbila IV. jugoslovanska armada. Ni mi znano, kakšno nalogo je dal Globocnig četnikom, vendar sem mnenja, da jim druge naloge ni mogel dati kot borbo proti partizanom.
Turkestanske enote so nameravali na območju Udin (Vidma) in severno od njih naseliti in sicer za stalno.
Pod domobranci razumem takšne enote, ki so sestavljene iz domačega prebivalstva in jim je dana dolžnost «zaščite» prebivalstva pred partizani. Domobranstvo ni zavzelo tako velikega razmaha kot se je želelo. Domobranstvo jp bilo podrejeno Globocnigu.
Preiskovalec: Kakšne predpise ste izdali za borbo proti partizanom?
Kiibler: Radi borbe proti partizanom sem izdal februarja 1944. korpusno povelje.
Preiskovalec: Je bilo vse storjeno tako, kot ste določili v predpisih?
Kiibler: Po mojem mnenju da.
Preiskovalec: Ali ste izdali še kakšne zadevne predpise?
Kiibler: Ne spominjam se, da bi izdal še kakšne druge slične predpise.
Preiskovalec: Ali so vaši podrejeni storili kaj proti tem predpisom?
Kiibler: Ne verjamem v to. Neznano mi je, da bi e-den od mojih podrejenih izvršil dejanje, ki bi bilo proti tem predpisom.
Preiskovalec: Smatrate za možno, da so vaši podrejeni organi delali proti tem predpisom?
Kiibler: Smatram za možno.
Preiskovalec: Kdo je smel odrediti kolektivne kazenske mere?
Kiibler: Samo jaz.
Preiskovalec: Katere kolektivne kazenske mere ste odredili?
Kiibler: Jaz nisem odredil nobenih kazenskih mer.
Preiskovalec: Kaj je potem požig vasi Čepovan, Lokve, Lokavec in Lažna?
Kiibler: Ta požig ni bila kolektivna kazenska mera, ampak vojaška mera proti štabu IX. korpusa, ki se je zadrževal v teh vaseh.
Preiskovalec: So bila izvršena umorstva, rušenja in požiganja vasi?
Kiibler: Smatram za možno, da so se zgodili takšni slučaji, ampak meni niso poznani.
Preiskovalec: Kaj boste rekli k temu, da je 188. divizija izvrševala zločine in požige ter rušenje vasi?
Kiibler: Jaz za to nisem vedel ter obžalujem, kar je bilo storjenega.
Preiskovalec: Kaj boste rekli k temu, da so oficirji 237. divizije izvrševali zločine?
Kiibler: To mi ni znano.
Preiskovalec: Za katera dejanja, izvršena proti predpisom in vašemu korpusnemu povelju, vas je general Hosslin ustmeno ali pismeno obvestil?
Kiibler: Na cesti proti Kobaridu je bilo med dvema vasema napadenih od partizanov in ubitih pet ali šest nemških vojakov, ki so spremljali prevoz mleka. Nemški kra-
jevni komandant polkovnik Schultze je dal naslednik® dne ustreliti štiri ali pet civilnih oseb. Polkovnik Schultz0 je bil komandant polka v 188. diviziji. General Hosslin nh je to pripovedoval, na mojo zahtevo pa tudi poslal pisme" no poročilo. Polkovniku Schultzeju sem poslal pismeni u* kor. Hosslin je bil tedaj pri meni samo zaradi tega slučaj®-
Preiskovalec: Zakaj vam je general Hosslin povedal za ta slučaj?
Kiibler: Ker je mislil, da bom to zvedel po kakšni d1*11" gi poti.
Preiskovalec: Zakaj ste mi v prejšnjem zaslišanju to zamolčali?
Kiibler: V tistem trenutku se nisem spomnil tega slu* čaja.
Preiskovalec: So vam znana še kakšna taka dejanj®?
Kiibler- Ne.
Preiskovalec: Kdaj ste prvič slišali o domobrancih?
Kiibler: Ne morem navesti točnega datuma, vendar mj slim, da je bilo to takoj spomladi leta 1944. Govor je bil o domobrancih pri Gauleiterju Rainerju, ki je izjavil, d® gre organiziranje domobranstva na območju Globocnig® počasneje naprej kot bi to želel. Slišal sem, da je organ1' ziranje domobranstva v provinci Ljubljana hitreje nap1”0 dovalo.
Največja naloga domobranstva je bila borba proti Par' tizanom.
Kolikor jaz vem, ni Globocnig nikoli zahteval, da bi nemška vojska neposredno sodelovala z domobranstvom-kajti domobranstvo je bilo podrejeno Globocnigu, imelo P® je tudi že svojega nadrejenega.

KOLESARSTVO
PO JUGOSLAVIJI
Ropret vztraja na prvem mestu
Včerajšnjo etapo je osvojil Francoz Castaeng
PRIBOJ — Čeprav je bila 5. eta-P? 36. mednarodne amaterske ko-ksarske dirke «Po Jugoslaviji* razmeroma dolga, ni prinesla bistvenih •Premem!) na skupni lestvici. Še ^prej vodi Jugoslovan Bojan Roleta. Na progi od Bajine Bašte je Poskušalo pobegniti več kolesarjev, 'oda glavnina je vedno pravočasno Negirala in tako že v kali prepreda vsako presenečenje, tako da je J Priboj privozilo skupaj kar 34 •olesarjev. Tudi to pot je bil naj-Jitrejši Francoz in sicer Castaeng, •i je bil dan prej v Bajini Bašti drugi, za rojakom Larpejem. Odlita drugi je bil Jugoslovan Polonce, nato Italijan Baldoni in vsi o-ttali.
Prvi gorski cilj na Kadinjači je Jsvojil Francoz Le Bris, na Zlatita” pa je privozil kot prvi njegov [“jak Madiot, kar pomeni, da so “ili tokrat kolesarji iz te države *lo dobro razpoloženi.
Rezultati 5. etape od Bajine Bašte Priboja so bili taki:
'• Castaeng (Fr.), ki je prevozil 157 km v 4.24T6” s poprečno hitrostjo 35,600 km na uro J' Polončič (Jug. A)
3- Baldoni (It.)
•	Okolelov (SZ)
\ Stejskal (ČSSR)
;■ Vasile (Rom.)
'■ Frelih (Jug. A)
, Vrstni red po 5. etapi J- Ropret (Jug. A)	11.6'23”
*■ Anisimov (S) zaost.	30"
3 Vedemikov (SZ)	1’07”
•	Velics (ČSSR)	114”
;■ Janešek (ČSSR)	116”
*■ Stejskal (ČSSR)	1’18”
V ekipni konkurenci vodi še na-Ptoj SZ, pred ČSSR in Jugoslavijo.
JADRANJE
V BAKROVLJ AH
Tečaj za jadralce na optimistih uspešen
v nedeljo je prva skupina mladincev zaključila tečaj jadranja, ki *a je TPK Sirena, v sodelovanju s 'portno šolo, prvič organiziral na ®vnjem sedežu, s svojo opremo.
, 2al, je vreme precej nagajalo, •ljub temu pa je tečaj zelo dobro tael. štirinajst mladincev, starih 'd devet do petnajst let, se je nabilo osnovnih prijemov jadranja, »koda je le, da je zaradi razburkala morja odpadla v nedeljo zaključna regata, kjer bi lahko vsak Rajnik pokazal, kaj se je v tem Nnu naučil. Na vsak način, pa 7 klub poskrbel, da ta prva sku-Pjna ne bo prikrajšana za regato, J* jo bodo opravili drugič. Točen taum bo pravočasno objavljen. .Tečaj je vodila skupina odbomi-taf Sirene, ob pomoči trenerjev koškega Jadra in izolske Burje.
Kot že omenjeno, vetra ni bilo ta teden veliko in tudi dež je kar f8Prej nagajal. Na srečo je v so-ta0 zapihala burja in so mladi te-dajniki ugotovili, potem ko so pre-tagali prvi strah, da je jadranje tali užitek.	■	.
Ta teden sta začeli tečaj drugi ta skupini, ena dopoldne in dru-38 popoldne, prihodnji teden pa bo-ta na vrsti še dve skupini. Vsega * v tečaj vpisanih okoli petinsedem-taet mladincev in mladink, ki so taen iz Barkoveli, Kontovela in 'riža tudi iz mesta in okolice. .Vzporedno s tečajem narašča tudi •tavilo članov, posebno pa število ■olnov, spravljenih na društvenem tastoru, tako da je redaj dobesedno natrpan z manjšimi jadrnicami, Fišerji in gumijastimi motornimi i()lni ter postaja vprašanje prostora Vedno bolj pereče: vendar bo klub tail tudi ta problem, tako kot je tail že veliko hujših vprašanj.
m. p.
tenis
V VVIMBLEDONU
Barazzutti
in Panatta v 2. kolu
Na včerajšnjem mednarodnem te takem tekmovanju v Wimbledonu ta se oba Italijana uvrstila v viš-* kolo: Panatta je premagal Ame-
V ostalih včerajšnjih srečanjih do večjih presenečenj ni prišlo.
NOGOMET
»Kupoprodaja* nogometašev bo kmalu pri koncu. Današnji položaj najvidnejših prvoligaških ekip je sledeč:
INTER je kupil avstrijskega veznega igralca Prohasko.
JUVENTUS je v dogovoru z najvidnejšim argentinskim nogometašem Maradono (in z izključenim Paolom Rossijem).
LAZIO je okrepil predvsem napad in sredino igrišča. Kupil je milani-sta Bigona in Chiodija, Agostinelli-ja, Moscatellija ter Mastropasquo. Zagotovil si je tudi Nizozemca Re-nea Van de Kerkhofa. Prodal pa je Giordana, Tassottija (Milanu) in Budonija.
PERUGIA je kupila, Južnoameri-čana Fortunata ter De Roso.
FIORENTINA je kupila napadalca Bertonija od španske ekipe Seville.
TORINO je prodal Vulla, Pileggi-ja in Carrero. Okrepil pa je obrambo z Nizozemcem, ki je član nizozemske reprezentance, Van de Kor-putom.
ATLETIKA
Nehemiah 13"26 na 110 m ovire
EUGENE — Svetovni rekorder v teku na 110 m z ovirami Nehemiah je dosegel letošnji najboljši čas na svoji specialni progi (13”26). Prej je imel najboljši letošnji čas njegov rojak Foster s 13”26. Na istem tekmovanju je olimpijska zmagovalka iz leta 1968, Madaline Manning, pretekla 800 m v 1'58”30.
LONDON — Atletska reprezentanca Velike Britanije bo štela 67 a-tletov. Svetovni rekorder Sebastian Coe in Steve Ovett bosta nastopila tako v teku na 800, kot tudi na 1500 m
KOŠARKA
Meneghin in tovariši
v Rimu
RIM — Italijanska košarkarska zveza je objavila seznam košarkarjev, ki se morajo zbrati v ponedeljek v Rimu. Zvezni trener Alessan-dro .Gapiba ,je,izbral naslednje igralce: Bonamico (Billy Milano),.Bo-selli (Billy Milano), Brunamonti (Arrigoni Rleti), Della-Fiori (Canon Benetke), Generali (Sinudyne Bologna), Giraldi (Acqua Fiabia Rim), Marzorati (Gabetti Cantu), Meneghin (Emerson Varese), Ricci (Acqua Fabia Rim), Sacchetti (Gri-maldi Turin), Sylvester (Billy Milano), Solfrini (Pinti Inox Brescia), Vecchiato (Šarila Rimini), Villalta (Sinudyne Bologna) in Zampolini (Šarila Rimini).

	 	
-t
Iz planinskega sveta
V torek je posadka sovjetske ribišKe iadje ,ki je zasidrana v tržaškem pristanišču, bila gost Mladinskega krožka Prosek - Kontovel. Gostitelji so proti gostom odigrali prijateljsko košarkarsko tekmo, pred tem pa so gostje počastili spom in padlim borcem in položili na kontovelski spomenik cvetje
■IIIHII...Milim............................■MMIIIMM...IMIMIIMII.......................................................................................................
Bližnje delovanje SPDT
Vse je pripravljeno za tridnevni izlet SPDT za srednješolsko mladino, ki bo potekal konec tega tedna po slovenski transverzali, od Vogla preko Rodice in Črne prsti do Bohinjske Bistrice. Zbirališče bo jutri ob 6. uri na Trgu Ulpiano (pred sodnijo ali ob 7. uri pred železniško postajo v Sežani (za tiste, ki imajo težave z mejnim dokumentom). Na izlet se je vpisalo idealno število udeležencev, tako da skupno z nekaj izkušenimi vodiči SPDT napolnijo avtobus. Sedaj pa
je treba upati le na dobro vreme! * * *
SPDT prireja v nedeljo, 6. junija, avtobusni izlet v dolino Trente. Izlet je primeren za vse, saj si bodo lahko izletniki ogledali izvir Soče, botanični vrt «Alpinetum Juliano» ter druge zanimivosti Zadnje Trente. Vpisovanje na sedežu ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20/2) vsak dan od 11. do 12. ure (tel. 767304), Vabljeni vsi!
« • •
Da bi preprečili «scene panike» zadnjega dne pred odhodom na izlet v hribe (*Oh, nisem obnovil(a) planinske izkaznice za letošnje le-
Tudi športniki na M DA 80!
Tudi letos poteka v Sloveniji vrsta mladinskih delovnih akcij (MDA), na katerih bodo lahko sodelovali tudi mladi iz zamejstva. Mladi s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije se bodo lahko udeležili naslednjih delovnih akcij in to v okviru brigad štirih obmejnih OK ZSMS (Tolmin, Nova Gorica, Sežana in Koper):
a)	Slovenske gorice (od 22.6. do 13.7.);
b)	Bela krajina (od 13.7. do 3.8.);
c)	Goričko (od 13.7. do 3.8.); č) Posočje (od 3.8. do 24.8.).
Posebna zvezna akcija, na kateri bodo lahko sodelovali tudi mladi iz zamejstva, pa je MDA Ibar - Lepenac 80 na Kosovem, ki bo trajala od 6.7. do 3.8.80.
Mladi iz zamejstva, ki se nameravajo udeležiti delovnih akcij v enem izmed zgoraj navedenih krajev, dobijo vse potrebne informacije v uradih Mladinskega odbora SKGZ (Trst, Ulica sv. Frančiška 20, telefon 744-249; in v Gorici, Ulica Malta 2, telefon 24-95). Opozarjamo, da obstaja tudi možnost, da se zamejski mladinci udeležijo MDA le za določen čas (teden, 10 dni in podobno). K udeležbi na letošnjih MDA vabimo tudi naše zamejske športnike, saj je v matični domovini že ustaljena praksa neposredna vključitev raznih športnikov v posamezne akcije. Zainteresirani športniki se lahko javijo pri lastnem matičnem društvu ali pa tudi na uradih ZSŠDl v Trstu in Gorici.
ATLETIKA
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Irena Tavčar presenetila
Pietro Mennea v odlični formi - Dva nova državna ženska rekorda
TURIN — Italijansko atletsko prvenstvo prva dva dni ni prineslo nobenih presenečenj: V vseh disciplinah so zmagali bolj ali manj favoriti. Dosežena sta bila tudi dva državna rekorda.
V	teku na 100 m je Marisa Ma-sullo izboljšala lastni državni rekord za 14 stotink in znaša sedaj 11”29.
V	metu kopja pa je Fausta Quin-tavalla premaknila državni rekord od 59.14 na 63,92 m. Svetovni rekorder v teku na 200 m Pietro Men nea pa je že prvi dan .»prvenstva dokazal, da je v odlični formi Pre močno je zmagal v teku na 100 m s četrtim letošnjem časom na svb-tu 10'’19.
Prvi dan prvenstva je poskrbela za veliko prijetno presenečenje tudi članica ŠZ Bor Irena Tavčar, ki je bila v metu krogle več kot odlična druga. Tavčarjeva je že pretekli teden na deželnem pr ven, stvu v Trstu metala odlično, saj je kar trikrat zapored izboljšala svoj osebni rekord. V Turinu pa je bila še boljša in je kroglo zalučata kar 13,99 ter spet izboljšala svoj osebni rekard za 27 cm. Omeniti velja, da je Tavčarjeva dosegla največ kar se je dalo, saj je Pc truccijeva v tej disciplini daleč najboljša v Italiji in brez prave konkurence. Bronasto kolajno je osvojila Chiumariello, ki je bila za 11 centimetrov slabša od slovenske metalke.
.....................................................iiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiii»»nniiiiimimiii*
4. REKREACIJSKI TEDEN ŠK KRAS V ZGONIKU
PRILOŽNOST ZA DRUŽABNOST IN UTRDITEV PRIJATELJSTVA
Spored tekmovanj bo zelo pester ■ Prireditev bodo zaključili 6. julija
Rekreacijsko Igranje
košarke pri ŠZ Dom
Športno združenje Dom iz Gorice, tudi letos, kot v prejšnjih Istih, prireja v poletnem času rekreacijsko igranje košarke.
Trenutno so treningi le enkrat na teden in sicer ob sredah od 20.30 do 22. ure na odprtem igrišču Slov. dijaškega doma «Simon Gregorčič* (Ul. Montesanto 84).
V	primeru, da bo zanimanje rečje bo organizator poskrbel, da bodo treningi tudi večkrat ledensko.
V	primeru slabega vremena Pa trening odpade.
Zainteresirani se lahko za rekreacijsko igranje košarke prijavijo ob sredah zvečer na I-Srišču Dijaškega doma. Vse o-riale informacije pa zainteresirani lahko dobijo na sedežu ®Z Dom (Gorica) v Ul. Malta Gorica, telefon 26-44.
5^*na Van Dillena s 3:6, 2:6, 7:6, 9:7, Barazzutti pa je odpravil rtaričana Davisa s 5:7, 6:4, 6:2
V: 3-
ta naslednjem kolu se bo Panatta tačal prav z Barazzuttijem.
Športni krožek Kras bo letos že četrtič zapored organiziral v Zgoniku rekreacijski teden za svoje člane in članice, ki se bo pričel že to soboto. Ta pobuda teži za tem, da bi čimbolj valorizirali vrednost in pomembnost rekreacije za sodobnega človeka, ki je vse bolj potreben psihofizične sprostitve. To pa t je tudi lepa priložnost za krepitev družabnosti in utrjevanja prijateljstva.
Spored tekmovanj na posameznih panogah, na katerih lahko nastopajo le člani Krasa, je naslednji:
Sobota, 28. t.m., ob 20.30 nočni tek na progi Zgonik - Salež - Gabrovec • Zgonik.
Nedelja, 29. t.m., ob 17. uri balinanje za dvojice.
Ponedeljek, 30. t.m., ob 20.30 turnir v malem nogometu na odboj karskem igrišču za štiričlanske e-kipe.
Torek, 1. julija, ob 20.30 badminton za dvojice.
Sreda, 2. julija, ob 20 30 bližanje za dvojice in rusko kegljanje.
Četrtek, 3. julija, ob 20.30 počasni tenis posamezno.
Petek, 4. julija, ob 20.30 finalna tekmovanja.
Sohota, 5. julija, ob 20.30 srečanje v moški in ženski odbojki.
Nedelja, 6. julija, družabnost za vse nastopajoče in rekreacijsko srečanje z ekipami Radia - televizije Koper v raznih panogah.
Splošni pravilnik rekreacijskega tedna je naslednji:
1.	tekmovanja organizira ŠK Kras in udeležijo se na lahko le njegovi člani, oziroma članice, ki so redno poravnali članarino.
2.	tekmovanje bo potekalo v naslednjih panogah, ki pridejo v po štev za sestavo skupne lestvice, brez omejitev glede na spol ali starost: nočni tek, balinanje, bad minton. mali nogomet, bližanje. rusko kegljanje in počasni tenis. Pravico do nastopa ima le tisti, ki ni v letošnji sezoni uradno nastopal v prvenstvu v določeni panogi in ga zato lahko imamo za rekreativca, z izjemo malega nogometa.
3.	v vseh panogah bo organizator razglasil pravilnik, šest prvouvr-
ščenih pa bo točkoval po nasled njem ključu:
a)	prvo mesto 9 točk,
b)	drugo mesto 6
c)	tretje mesto 4
č) četrto mesto 3
d)	peto mesto 2
e)	šesto mesto 1 točko.
V primeru da je nižje število nastopajočih, se število točk za vsako uvrstitev zmanjša za toliko točk, kolikor ihanj je uvrščenih.
4.	izdelali bodo tudi skupno lestvico v moški in ženski konkurenci, ki bo upoštevala uvrstitve v posa meznih panogah na osnovi zgoraj navedenega točkovanja. Trije pr-Vouvrščeni v posameznih panogah in na skupni lestvici bodo primerno nagrajeni.
5 vpisovanje bo eno uro pred pričetkom vsakega tekmovanja. Vpisnina pa znaša 1500 lir za posameznika in 3000 za dvojico in 6000 za četverico.
6.	organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe med tekmo vanji.
7.	organizator si pridržuje pra vico. da pravila spremeni po svoji uvidevnosti, kolikor bi to narekovale specifične okoliščine.
Vpisovanje ekip za turnir v malem nogometu se zaključi v soboto zvečer. Prijave sprejema Ljubo Milič.
BS.
BOKS
V soboto Antuofermo
GENOVA -
- Minter
Italijanski boksar Vito Antuofermo je včeraj v tem mestu končal s pripravami in bo danes odpotoval v London, kjer se bo v soboto zvečer boril za svetovni naslov v srednji kategoriji proti Angležu Alanu Minterju.
Antuofermo je namreč ta na slov izgubil po točkah, prav s tem boksarjem, v ameriškem mestu Las Vegas pred tremi meseci.
Za dvoboj na Welbleyu se je Antuofermo temeljito pripravil in po njfegovem mnenju mu zmaga ne
more uiti. Spremljevalci italijanskega boksarja so mnenja, da je Vito v Las Vegasu izgubil naslov samo zaradi sodnika, ki ga je zelo oškodoval.
V soboto bomo torej videli, če je sodnik res odločil o premoči Minterja nad italijanskim boksar jem.
MOTOCIKLIZEM
ASSEN — V soboto bo v Assnu 4. preizkušnja za svetovno prvenstvo v motociklizmu. Američan Kenny Roberts je favorit tekme v kategorij 500 ccm. Lucchinelli in Rossi bosta branila italijanske barve tudi na Nizozemskem. Ferrari, ki je prav v tej tekmi lansko leto zmagal in pokazal svojo spretnost z motornim kolesom, je začasno ostal brez svojega vozila.
DALECIN - Italijan Rinaldi je na motorju TGM, v osmi preizkušnji svetovnega prvenstva v motokrosu, pristal v prvi vožnji na tretjem mestu, v drugi pa na šestem mestu.
Rinaldi je doslej vodil na skupni lestvici.
MINIBASKET
Bor — Infer Milje 18:148
BOR: Burolo, Lippolis P. 4, Lippo-lis L. 2, Kovačič 8, Mosetti 2, Možina 2, Sedmak.
SODNIK: A. Pegan
V prijateljski tekmi so najmlajši Borovi minikošarkarji bili poraženi. Inter Milje, ki je stopil na igrišče s standardno postavo, je bil nedvomno boljši od mladih in neizkušenih Borovih igralcev. Tekma je bila praktično enosmerna, s hitrimi protinapadi gostov, ki so brez težav zadevali. Naši so dobro igrali v obrambi, saj so bili vsi vsaj 10 ali celo 20 cm nižji od nasprotnikov.
Med posamezniki sta presenetila brata Pavel in Luciano Lippolis, ki sta res dobro igrala; zanesljiv je bil tudi Dario Kovačič, čeprav bi Ighko igral tudi bolje.
Max
Med ostalimi boljšimi dosežki moramo omeniti 76,52 m Urlanda v metu kladiva. Dobri so bili tudi veteran v teku na 400 m z ovirami Ballati (50”62), rekorderka na 800 m Dorio (2'00’75) in Grippo na isti progi (1’47”20).
NA PROGI VIDEM - TRST
Sardoč na cilju
Deževno vreme je precej oviralo rekreativni, netekmovalni drugi pohod treh pokrajin, od Vidma do Trsta, ki je bil na sporedu v soboto in nedeljo. Iz’ Vidma je v soboto 'ob 17. uri startalo 419 tekmovalcev, med katerimi je bilo tudi precej Francozov, Avstrijcev, Švicarjev in Jugoslovanov. Pohoda, ki je, kot smo poročali v soboto, meril 106 kilometrov, so se udeležili tudi trije naši tekači in sicer Ivan Sardoč s Proseka, Alfred Škerlavaj z Opčin in Franco Valentino od Bajte. Na cilj je prišlo 217 tekačev (ne smemo pozabiti, da je v soboto zvečer in ponoči, močno deževalo in to je^v-glavnem botrovalo mnogim odstopom) .
Zmagal je Loris Gennari iz Mo-dene, ki je ~.rogo pretekel v 7.35’ s poprečno hitrostjo 15 kilometrov na uro.
Od naših je na cilj prišel le Sardoč, ki je tekel in pešačil od Vidma do Trsta v 14.50'. škerlavaj in Valentino pa sta odstopila v Gorici. Sardoč nam je povedal, da je bila proga v glavnem položna, a zelo naporna, saj je nepretrgoma deževalo in je bil dež večji nasprotnik od kilometrov samih
ODBOJKA
NA OBČNEM ZBORU FIPAV
Pokrajinski odbor za tvorne odnose
Predsednik PO dr. Jacolino ima velike zasluge za zelo dobre odnose med odbojkarji obeh narodov na našem področju
Na sedežu odbojkarske zveze I-talije je bil v minulih dneh občni zbor pokrajinskega odbora FIPAV. V svojem predsedniškem poročilu je dr. Domenico Jacolino izčrpno in vestno, kot je v njegovi navadi, prikazal delovanje pokrajinskega .odbora. Priznati moramo, da (čeprav z nekaterimi nebistvenimi spodrsljaji) je dosedanji predsednik znal izredno voditi delovanje zveze. S svojim požrtvovalnim delom in priljubljenostjo je prav gotovo eden izmed velikih pobudnikov sodelovanja večinskega naroda z našo manjšino. Razumevanje, ki ga je (in ne samo Jacolino) pokazal do naših klubov, je privedlo do takih prijateljskih stikov, da jih bo verjetno le težko skrhati. To pa je v svojem posegu dejal tudi predstavnik ZSŠDl, novoizvoljeni tajnik prof. I-
van Peterlin, ki je v imenu vseh slovenskih društev, včlanjenih v odbojkarsko zvezo, dal popolno podporo delovanju pokrajinskega odbora, dr. Jacolinu pa zaupnico za nadaljnje delovanje. S tem pa je bilo praktično preskočeno glasovanje kajti strnjenost vseh slovenskih društev in nekaterih italijanskih je preprečila, da bi prevladalo nazadnjaško mišljenje določenih krogov, ki so se pred občnim zborom trudili, da bi izglasovali nezaupnico dosedanjemu predsedniku, ker je «preveč naklonjen slovenskim društvom*.
V nadaljevanju občnega zbora je sledilo nagrajevanje vseh društev, ki so osvojile razna pokrajinska prvenstva. Med slovenskimi društvi sta bila nagrajena Sloga in Bor.
Občni zbor se je zaključil s posegom prof. Silvana Pipana, ki je prisotnim še enkrat poudaril voljo do sodelovanja med večinskim narodom in manjšino ter na koncu še prikazal, kako bodo letos potekala razna prvenstva, glede na dejstvo, da je prišlo do nekaterih tehftiČnih sprememb.
M. Šušteršič
ODBOJKA
VARŠAVA — Italijanska odbojkarska državna reprezentanca je na predolimpijskem mednarodnem turnirju na Poljskem osvojila pred zadnje mesto.
Prvo mesto je osvojila SZ pred Poljsko.
to, kaj naj naredim?» itd. itd.) SPDT poziva svoje člane, da na ta problem pomislijo že sedaj in ne sredi julija, ko je planinska sezona na višku. Kdor hoče torej plačati redno letno članarino SPDT, lahko to stori v Tržaški knjigarni vsak dan, ali pa ng sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/3, tel. 744249) vsak torek od 20; do 21. ure.
Društveni prapor
Čeprav je Slovensko planinsko društvo iz Trsta eno najstarejših slovenskih zamejskih društev v Italiji, saj je bilo ustanovljeno že daljnega 1904, v tem času pa je razen prisilnih prekinitev delovalo nepretrgoma,- žal še nima svojega društvenega prapora, ki naj bi idealno simboliziral in predstavljal naše društvo. Zato so odborniki društva odločili, da napolnijo to vrzel in so dali izdelati prapor. To je še precej draga zadeva, zato so razposlali- vsem slovenskim društvom, pa tudi posameznikom, prošnjo za denarno podporo. Ta je lahko dvojna: ali prispevek spominskega traka v višini 2000 N din ali «ponikla-na lipica» v višini 500 N din. S takimi ali podobnimi prispevki lahko, oziroma zaželeno je, da sodelujejo tudi posamezniki, ki jim je razvoj našega društva, pa tudi planinstva nasploh pri srcu. Za Slovenijo je žiro račun, na katerega se lahko nakaže prispevke, naslednji: št. 51420 ,- 679 - 94199 PD Sežana. Napisati je treba namen nakazila in sicer: Prispevek za prapor SPDT.
Prapor bo društvo razvilo na krajši slovesnosti, ki bo na planini Jezero oktobra letos ob priliki drugega važnega dogodka: pobratenja našega društva s PD SAP-Viator iz Ljubljane, s katerim je SPDT že mnogo časa v tesnem sodelovanju. Prispevek, seveda, pomeni tudi avtomatično vabilo na to planinsko slavje.
Planinstvo kot diplomska
naloga
Znani slovenski alpinist Vtki Grošelj je ta mesec diplomiral na Visoki šoli za telesno kulturo, v Ljubljani z diplomsko nalogo «Sistem alpinistične vzgoje». V 40 strani dolgi nalogi, s katero je dosegel odliko, Grošelj okvirno ugotavlja, da pri nas vzgoja zaostaja za hitrim razvojem alpinizma. Nesluten razvoj le-tega na Slovenskem je v zadnjih letih izredno pomnožil vrste alpinistov, z uspehi, ki jih ti dosegajo, pa sega slovenski alpinizem v sam svetovni vrh; žal, pri vsem tem alpinistična vzgoja popolnoma in daleč zaostaja. Tako številne nesreče, predvsem začetnikov, na naših gorah terjajo, da se je treba z vso resnostjo in zagonom pbsvetiti vzgoji 'in izobraževanju bodočih planincev.
V, poglavju , Zgodovinski pregled alpinistične vzgojne dejavnosti na Slovenskem je Grošelj prikazal vse pomembnejše faze, od prvega plezalnega tečaja leta 1921 na Tumcu, do danes, kar ni do sedaj storil še nihče. Seveda je orisal tudi sedanji sistem celotne planinske vzgoie v našem planinstvu ter opozoril na napake, ki jih je ugotovil kot vzgojitelj in med svojo alpinistično ak-
tivnostjo. Jedro njegove diplomske naloge pa je v opisu poletnega alpinističnega tečaja. V tem okviru je Grošelj predlagal marsikatere inovacije, predvsem pa predlagal več vaj in več strokovne priprave bodočim alpinistom.	'
Nov vodnik po slovenskih
gorah
Pred kratkim je v Mariboru izšel novi Vodnik po severovzhodni Sloveniji, ki so ga planinci na tistem koncu prav gotovo zelo pogrešali. Avtor je Peter Ficko, ki ga planinci poznajo že po vodniku Kamniške in Savinjske Alpe. Tokrat je opisano področje razdelil predgledno v pet skupin, in sicer: podaljšek Karavank, Pohorje s Strojno, Koban-sko ali Dravski Kozjak, Slovenske gorice in pa Goriško in Lendavske gorice. Skupine so nato razdeljene še m podskupine, v posebnem poglavju pa so opisane doline in naselja. V vodnikii, žal, ni zemljevidov, ker bi jih bilo, zaradi prevelikega obravnavanega področja, preveč.
Messner že odpotoval
Messnerja ni treba posebej predstavljati, saj je prav gotovo najbolj znani živeči alpinist, verjetno pa tudi najbolje psihofizično pripravljen, saj je osvojil že celo vrsto osemtisočakov, nekatere celo brez kisikove maske. Že ob otvoritvi svoje športne trgovine v Meranu je napovedal, da se bo to poletje snet podal na Everest, pred nekaj dnevi pa je končno res odšel. Najprej se je odpravil v Peking, nato pa še v glavno mesto Nepala, Lhaso. Tu se bo koTnaj začela prava alpinistična avantura. Napovedani vzpon naj bi 34-letni Reinhold Messner opravil sam in brez kisika ter po kitaiski smeri preko Severnega sedla. Spet moramo za Messnerje iskati nove superlative, vendar pa se pri tem vsiljuje nadležno vprašanje, ali si jih ta alpinist ne išče sam lastno propagando in za lastno slavo? Mimo tega bo tako Messner, če v svojem namenu seveda uspe, prvi Evropejec, ji je bil dvakrat na Everestu in to z obeh strani. Pred niim je to uspelo le Javovcu Jasuo Kati (šerpa Navang Gombu je bil na vrhu leta 1963 in 1965, vendar obakrat po normalni smeri, nepozabni in nesrečni Ang Phu pa leta 1978, in leta 1979 z Jugoslovani, ko pa se je pri sestopu smrtno ponesrečil).
D. J.
KOŠARKA
NA ENOTEDENSKE PRIPRAVE
Borovi najmlajši prispeli na Zlatibor
Najmlajši Borovi košarkarji, ki so odšli na skupne priprave v Srbijo, na Zlatibor, so včeraj srečno prispeli na cilj.
Sporočili so nam, da se vsi dobro počutijo in so že kar takoj začeli s prvimi pripravami. Bivajo v hotelu Golija, kjer bodo ostali do konca svojih priprav.
OBVESTILA
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča odbornike, da je za danes določena seja prenesena na prihodnji teden in bo torej na sporedu 3. julija ob 20. uri.
* * *
ŠZ Bor
obvešča člane glavnega odbora, da bo redna odborova seja v petek, 27. t.m., ob 19.30 na stadionu «1. maj* v Trstu.
• • «
SPK ČUPA iz Sesljana prireja teoretično-praktični tečaj o regatni tehniki, ki ga ho vodil jugoslovanski jadralec Dušan Puh. Teoretično predavanje bo v petek, 27. t.m., ob 20.00 uri v dvorani gostilne Silvester v Nabrežini, praktične vaje pa v soboto v Sesljan-skem zalivu. Vabljeni vsi jadralci, ki želijo izpolniti svoje znanje.
• • •
ŠZ Sloga - planinski odsek
vabi svoje člane dne 29. t.m. na družinski izlet z osebnimi avtomobili v bolnico Franjo in na Blegoš. Zbirališče v Trebčah o*1 6. url (zjutraj).
PRED LETOŠNJIMI LETNIMI IGRAMI V MOSKVI
Spartakiada je v Sovjetski zvezi zelo podobna olimpijskim igram
Lanska spartakiada bila v bistvu le generalka za letošnje igre
Že ob določitvi Moskve za sedež 22. olimpijskih iger so si bili vsi edini, da bi iz zgolj športnega vidika sovjetska prestolnica lahko gostila tako veliko športno prire ditev že od naslednjega dne naprej. športnih naprav ji res ni manjkalo in tudi velika tekmovanja je že prirejala, celo taka kot so olimpijske igre same, glede na številčnost udeležencev.
Mislimo na spartakiado narodov SZ, ki spada med velika področna tekmovanja, kot so afriške in azij ske igre. igre britanskega Com monwealtha, vseameriške igre, sredozemske igre in druge, ki polnijo triletne praznine med enimi in drugimi OI.
Spartakiada je lani dosegla sedmo izvedbo, imamo pa v sovjetski športni zgodovini tudi izdajo iz prvih let po oktobrski revoluciji, ki sicer ni nosila naziv spartakiada je pa postavljena na isto idealno raven.
Spartakiade so od obdobja do obdobja rasle tako organizacijsko kot športno in večkrat dosegle izredne serije rekordov in drugih odličnih rezultatov. Po tradiciji in iz logističnih razlogov se osrednji del spartakiade odvija v Moskvi, čeprav so v nekaterih zadnjih izved bah del tekmovanj preusmerili tudi na druga glavna mesta sovjetskih republik.
Kratka zgodovina Spartakiad nam nudi naslednje osnovne vesti;
1928
Sovjetska zveza je prebrodila najtežjo dobo. Športne igre, ki še niso bile uradno spartakiada, so spadale v program intenzivne telesne vzgoje, ki je imela prvenstveno nalogo preventivne skrbi za splošno zdravstvo. V Moskvi se je tedaj zbralo 7.125 sovjetskih športnikov ter 612 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Nemčije, Norveške, Poljske, Urugvaja, Francije, Finske, Švedske in Švice, v glavnem delavcev iz komunističnih športnih društev.
Tekmovali so v atletiki, plavanju, telovadbi, veslanju, boksu, rokoborbi, košarki, dviganju uteži, kolesar-
stvu, streljanju in nogometu. Med domačimi udeleženci je bil junak i-ger plavalec Aleksander Šumin iz Leningrada, ki je zmagal kar v o-smih panogah. Od tujcev je do zmage v rokoborki prišel Nemec Wer-ner Seelenbinder, kasneje znan antifašist in žrtev nacističnega mučenja.
1956
Na še sveže zgrajenem stadionu Lenin se je za prvo spartakiado zbralo 9.244 udeležencev, ki so izhajali iz 23 milijonske množice, ki je nastopala na krajevnih, področnih in republiških tekmovanjih. Med atletskimi zmagovalci je bil tudi legendarni Vladimir Kuc, ki je na
10.000	m postavil svetovni rekord s časom 28’30"4. Kolesarsko dirko so izvedli etapno na progi Moskva -Harkov - Kijev - Minsk - Moskva na skupno 2662 km, zmagal pa je Viktor Kapitanov, kasneje tudi o-limpijski prvak.
1959
Na drugi spartakiadi so poleg večine olimpijskih športov igrali tudi namizni tenis in šah. Nastopilo je 8452 športnikov. V dviganju uteži sta v srednji kategoriji rudar Rudolf Pljukfelder in Vjačeslav Pegov v par minutah dvakrat popravila svetovni rekord.
V	ločenih konkurencah so tekmovali tudi delavski športni klubi, ki so ponekod dosegli zelo kakovostne rezultate.
1963
V	22 športnih panogah je moči merilo 7518 tekmovalcev. V končne lestvice so vključili tudi finalna tekmovanja iz 10 panog mladinske spartakiade.
Na mladinskih tekmovanjih so odlične rezultate dosegli v prvi vrsti plavalci in pirvo mesto v hrbtnem slogu je pripadlo 16-letnemu Viktorju Mazanovu ne pa državnemu prvaku Barbieru. Mazanov se je kasneje razvil v plavalca svetovnega razreda.
1967
V	četrto spartakiado, ki je sovpadala tudi s 50-letnico oktobrske revolucije, so vključili kar 39 pa-
nog, med temi tudi nekaj ne izrazita športnih, ter ločene konkurence za študente, delavske klube in ostale športnike. Na finalnih tekmovanjih se je tako zbralo kar 16.354 udeležencev. Postavljenih je bilo 32 evropskih in 6 svetovnih rekordov. Sprinterka Bolšova, dvigalec uteži Talts ter plavalci Iličev, Belits-Geiman in Dunajev so bili med glavnimi junaki teh iger.
1971
Program je bil izrazito športen in je zbral 7382 udeležencev. V tekmovanje so vključili lokostrelstvo in rokomet. Tehnično so bili najboljši dvigalci uteži, ki so postavili kar 17 novih svetovnih rekordov. Samo Vasilij Aleksejev je v enem samem večeru popravil sedem svetovnih znamk.
1975
šesta spartakiada se je začela že v začetku maja in je obsegala 27 različnih panog. Tekmovanja so se nadaljevala kar štiri mesece in se odvijala tudi po drugih večjih mestih SZ.
1979
Lanskoletne igre so bile v vsem generalka za 22. olimpijske igre in se ob zelo številni mednarodni udeležbi odvijale na prizoriščih bližnjih olimpijskih tekmovanj ter v Misnku, Leningradu, Kijevu in Tailinnu. Kljub obilici izrednih športnih rezultatov je šla vsa pozornost organizaciji. V glavnem je tekmovanje potekalo brez zapletov in domači or» ganizatorji so (na predlog predvsem tujih gostov) vključili v spisek »popravil* vse nasvete in kritike na račun raznih služb.
BRUNO KRIŽMAN
KAJAK
TACEN — Najboljši jugoslovanski kanuisti in kajakaši so se tri dni na odprtem prvenstvu Jugoslavije borili za naslove državnih prvakov. Prvenstva so se udeležile tudi maloštevilne ekipe iz Avstrije, Avstralije, ČSSR in ZDA od katerih je bilo češkoslovaško zastopstvo še najštevilnejše.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6. PP S58	Tel. (040)	79 46 72 (4 l!n!|e>
Podružnica Gorica, Drevored 24 Moggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 iir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65.00, letno 650.00 din, za organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Itallio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
mm)
Stran 6
26. junija 1980
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 »ADIT* - DZS • 61000 L|ubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., trtS. 43
22.600 lir. Finančni 800. legalni 7C0, osmrtnice 300. sozoHO 400 ilr za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-JuhisK« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih de v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja| in tiska f
IZTT
j Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG
V ZVEZI I NAČRTOM 0 UMIKU DELA VOJSKE SZ IZ AFGANISTANA
Tiskovna agencija «Nova Kitajska» ostro polemizira s sovjetsko vlado
Peking očita Moskvi, da skuša na vse načine ošibiti Carterjevo upravo «Pravda» povzdiguje vlogo Francije in ZRN na nedavnem vrhu v Benetkah Neuradne vesti o novi ofenzivi afganistanskih upornikov
KABUL — Iz Pakistana se je izvedelo, da so včeraj enote islamskih upornikov na severu Afganistana v bližini meje s Sovjetsko zvezo napadle oklopno enoto sovjetskih in vladnih oboroženih sil. Glasnik odporništva je izjavil, da so rodoljubi uničili 40 sovjetskih tankov in zajeli nad 200 kabulskih vojakov, poleg velike količine orožja in raz streliva. O tej vojaški akciji ni bi-
Krcpitev sodelovanja med llalijo in Irakom
BAGDAD — Med uradnim o-biskom delegacije italijanskega državnega petrolejskega koncerna ENI, ki j0 vodi mini ster za državne udeležbe Gian-ni De Michelis, so podpisali sporazum o nadaljnjem razvoju vza jemnega sodelovanja med I talijo in Irakom. Z iraškim rr.i nistrom za petrolej Karimom so posebej podpisali pogodbo, po kateri bo AGIP 'agotavijala 1-raškemu državnemu podjetju za petrolej strokovno in inženirsko konzulenco ter tehnično pomoč pri izkoriščanju novega pomembnega ležišča nafte na jugu države.
Italijansko podjetje poudarja novo vsebino teh sporazumov, ki utrjuje vezi sodelovanja med obema državnima petrolejskima družbama in med obema državama. Med pogovori s pristojnimi ministrstvi so obrav navali tudi vprašanje petrolej skih dobav Italiji ter poglobili možnosti za razširitev sodelo vanja na industrijskem področju tudi z drugimi italijanskimi podjetji z državno soudeležbo, kot sta IRI in EFIM.
lišča. Romunija, je rečeno v članku pozdravlja načrt o sovjetskem umiku in meni, da je to prvi korak na poti normalizacije odnosov v Afganistanu.
Izpustili so novinarja Guglielma Ouagliarottija
RIM — Novinarja dnevnika Vita sera Guglielma Quagliarottija so včeraj izpustili na začasno svobo do. Aretirali so ga v ponedeljek zaradi žalitve javnega funkcionar ja. Quagliotti se je takrat hotel približati kraju, kjer so fašistični teroristi ubili sodnika Maria Ama ta, a je naletel na mestne redarje ki so mu (po njihovi verziji) vele-
li. naj umakne svoje vozilo iz prepovedanega parkiranega prostora. Ker tega ni hotel storiti in jih je še žalil, so ga prijeli. Quagliarot-tijeva verzija je drugačna: po njegovem je le skušal razložiti redar jem zahteve svojega poklica.
LIZBONA — Fronta Polisario v Zahodni Afriki je sporočila, da so njeni vojaki med spopadi v mestu Guelta, ki so se odvijali preteklo soboto, ubili 127 maroških vojakov, 54 ranili, 13 pa ujeli. Portugalska tiskovna agencija tudi poroča, da bo Angola podprla vključitev Poli-saria v Organizacijo afriške enot nosti, o kateri se bo govorilo na prihodnjem kongresu organizacije, ki bo prihodnji mesec v Freetovvnu, v Sierri Leone.
VESTI Z OBALE
Skupnost Italijanov v Kopru pripravlja «teden» kulture
Prireditev bo prikaz kulturne dejavnosti Italijanov Slovenskega primorja
KOPER — Vodstvo skupnosti Italijanov iz Kopra v teh dneh proučuje zanimivo pobudo, ki bi omogočila nadaljnji kulturno-umetniški razvoj vse italijanske skupnosti v Jugoslaviji. Ob koncu zadnje razprave so sklenili, da zamisel uresničijo. Tako bo v prihodnjih mesecih v Kopru »teden*, ki bo posvečen kulturni skupnosti Italijanov slovenskega Primorja.
V okvirnem načrtu, ki ga je o-brazložil predsednik skupnosti Italijanov iz Kopra Giovanni Miglio-ranza, bo manifestacija tradicionalna in jo bodo v prihodnjih letih ponavljali v Kopru, ali pa po dogovoru v obeh preostalih mestecih Primorja, Izoli in Piranu. Po zamisli skupnosti Italijanov bodo k pobudi pristopili tudi vsi družbenopolitični faktorji tako koprske občine kot vse obalne regije. Marsikatero predstavo in prireditev pa
bodo ponovili tudi v posameznih delovnih kolektivih, da tako čimbolj približajo kulturo manjšine večinskemu narodu.
Pripravljalni odbor je sklenil, naj manifestacija zaobjame vso italijansko skupnost v Jugoslaviji. V sklopu prireditve bo poleg predstav in razstav tudi okrogla miza o kakem problemu ali vlogi italijanske manjšine.
V prihodnjih letih bo prireditev najbrž kak mesec prej (letošnja bo po vsej verjetnosti novembra), da bi se tudi tuji turisti seznanili z nacionalno problematiko in se obenem na lastne oči prepričali o skrbi, ki jo jugoslovanska družba posveča narodnostnim skupnostim. Poletni meseci bi tudi omogočili večjo prisotnost predstavnikov večinskega naroda, kar je eden izmed glavnih ciljev skupnosti Italijanov.
E. OPASSI
lo govora v Kabulu, kjer se po neuradnih informacijah še vedno nadaljuje splošna stavka trgovcev in študentov. Iz glavnega mesta pa prihajajo vesti o dejstvu, da je v zadnjem času dezertiralo nad 2000 vladnih vojakov, večina katerih se je nato pridružila upornikom. Omeniti moramo ponovno, da gre za zelo neuradne in večkrat tudi malo verodostojne informacije, saj Kar-malova vlada v uradnih poročilih skoraj nikoli ne omenja vojaških zadev.
O dogodkih v Afganistanu in o znanem sovjetskem načrtu za u-m’k 10 tisočih vojakov iz te države obširno poroča včeraj tiskovna agencija «Nova Kitajska*, ki po dolgem času spet zelo ostro napada moskovsko vlado. V Pekingu so namreč prepričani, da gre za zgolj propagandistično akcijo, katere glavni cilj je ošibiti politično vlogo predsednika ZDA Carterja. Sovjetska agencija posredno ostro napada tudi vse tiste države, ki niso še priznale politično vlogo islam skih upornikov v Afganistanu. »Nova Kitajska* poroča tudi o vzdušju, ki vlada med sovjetskimi vojaki v tej državi in izrecno govori o slabi morali predvsem mladih vojakov, ki kljub veliki propagandi si ne znajo opravičiti vdor v Afganistan. Tudi te izjave je treba zelo previdno ocenjevati, saj tudi Peking v zadnjih tednih ne štedi s skrajno propagandističnimi razglasi.
O dogodkih v tej azijski državi poroča včeraj tudi moskovska Pravda, ki obtožuje Belo hišo, da stalno izkorišča dogodke v Afganistanu. Ugledni sovjetski časopis očita Carterju, da sploh ni vzel v poštev »znake dobre volje*, ki jih v zadnjih dneh prikazuje Kremelj kar zadeva politično rešitev afganistanske krize. V ta namen sovjetski ča-s-pis hvali vlogo Francije in ZRN, »ki nista klonili ameriškim pritiskom* na vrhu industrializiranih držav v Benetkah.
O sovjetskem postopnem umiku iz Afganistana je včeraj pisal tudi romunski komunistični časopis »Scin-teia», ki v bistvu odraža vladna sta-
■iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirAtiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VLADA BO IZGNALA ŠEST TISOČ NAVAJOV IZ NJIHOVIH REZERVATOV
Uranovi rudniki - nova nevarnost za obstoj ameriških Indijancev
Zaradi radioaktivnosti, ki jo povzročajo odpadki uranove rude, vedno več rakastih obolenj med Indijanci
PADOVA — Prejšnji teden sta v Padovi in Firencah predavali Su-san Williams in Annie Homes o kritičnem položaju indijanskega prebivalstva v jugozahodnem delu ZDA. Obe Indijanki, prva je iz plemena Sioux, druga pa je Navajo, prihajata iz največjega rezervata v ZDA, v katerem živita dve plemeni, Navajo in Hopi. Največja nesreča teh plemen je, da imata poleg drugih 23 manjših plemen več kot polovico ameriških nahajališč uranove rude, 16 odstotkov premoga in 3 odstotke nafte in naravnih plinov.
Ameriške transnacionalne organi-
zacije s podporo in pokroviteljstvom ameriške vlade že od leta 1940 izkoriščajo ta naravna bogastva. Vdor na indijansko ozemlje jim je omogočila vlada s tem, da je vsilila tamkajšnjim plemenom ustanovitev »plemenskih svetov*, ki so edini pra-vomočni in jih ameriška vlada priznava. Indijansko prebivalstvo jih pa ne upošteva in voli jih le minimalno število. Ti nlemenski sveti so tako rekoč odpravili tradicionalne plemenske vlade. Zemljo so si prilastili tudi tako, da so jo odkupili, seveda po minimalni ceni, od Indijancev, ki večkrat niso znali dobro
Ogromni kamioni odnašajo premog iz enega od tolikih »odprtih rudnikov*
.......................
BASKOVSKA ORGANIZACIJA ETA SPET NA DELU
ŠPANSKI TURISTIČNI KRAJI TARČA ROURNIH ATENTATOV
MADRID - Včeraj zjutraj je v največjem hotelu <Melia» v Alicanteju na jugovzhodu Španije eksplodirala bomba, ki na srečo ni povzročila žrtev. Gostje so morali čez noč zapustiti prostore hotela, ker je baskovska organizacija ETA sporočila, da bodo v noči med torkom in sredo eksplodirali peklenski stroji v nekaterih restavracijah in hotelih v Alicanteju in Javi.
Grožnja se je uresničila danes zjutraj z eksplozijo dveh bomb v Alicanteju in v bližini Jave. ETA je v torek sporočila, da bodo bombe eksplodirale med polnočjo in osmo uro, objavila je tudi seznam hotelov in restavracij, v katerih bi bila možna eksplozija, tako, da bi gostje lahko pravočasno zapustili prostore. Do eksplozije pa je prišlo ob 9.30, vendar se ne ve, če nalašč, ali po pomoti. Prva bomba je eksplodirala ob 9.30 v hotelu Melia v A-licanteju, druga pa ob 9.50 v vrtu neke vile v o-kolici Jave. Tako hotel Meha kot omenjena vila sta
bila na seznamu, ki ga je posredovala ETA. Na področju Alicanteja so ljudje precej zaskrbljeni, ker varnostni ukrepi niso preprečili eksplozij. Tisto noč se je zbralo v Alicanteju precej ljudi zaradi svetoivanskih kresov, med katerim je bil tudi predsednik ustanove za turizem Luis Gamir, ki je nepremišljeno rekel, da je Španija najprevid-nejša in najcenejša država. Že mnogi turisti s severa so zaradi nevarnosti odpovedali rezervacije za letovanje v Španiji. ETA pa nadaljuje z grožnjami, kar narekuje nadaljnjo previdnost!
ETA je obvestila o eksploziji bomb v Alicanteju in Javi z anonimnim telefonskim pozivom tudi »radio Popular* iz Bilbaa. Toda telefonsko sporočilo je prišlo le nekaj pred polnočjo, da bi bilo nemogoče izprazniti vse prostore in bi eksplozija prav gotovo povzročila žrtve. Ravnotako bi pri šlo do žrtev, če bi se v izpraznjene prostore vrnili takoj po osmi uri.
angleščine in tako niso mogli vedeti, kaj piše na pogodbah.
Do zdaj je zraslo na področju «Four Comers*, ki je sredi navaš-kega rezervata, 33 rudnikov urana,
3	tovarne za predelavo te rude in
4	termične centrale, ki resno ogrožajo ravnotežje v naravi in prebivalstvo tamkajšnjega območja. Načrtujejo pa še 100 rudnikov urana in veliko ležišče za uskladiščevanje radioaktivne žlindre. Zaradi tega je vlada ukazala izgon OOO Navajov in več sto Hopijev, ki se tam ukvarjajo s . pol jedel jstvom(i ovčerejo in konjerejo. Večina Indijancev pa je zato prijela za orožje in vladi ZDA sporočila, da se ne bo nikoli umaknila z ozemlja, na katerem so živeli tisoče let.
Tudi nevarnost urana je ogromna, saj jih je v zadnjih dvajsetih letih od 100 indijanskih rudarjev, ki delajo v rudnikih urana, umrlo 26 zaradi raka na pljučih, veliko drugih pa je obolelo. Tudi zemlja, voda in zrak postajajo radioaktivni; od 500 kg uranove rude pridobijo samo 1 kg uporabnega urana, ostalo pa zdrobijo in ta pesek je 500-krat bolj radioaktiven, kot dopuščajo varnostni ukrepi. V navaškem rezervatu je že 23 nahajališč tega peska, ki je na zraku prepuščen vetrovom, da ga prenašajo po celem območju. Ta sivkasti pesek je uporabilo kot gradbeni material ne samo indijansko prebivalstvo, temveč tudi drugi, ki niso bili obveščeni o nevarnosti; že več kot 5000 zgradb je zgrajenih na radioaktivnih temeljih. Raziskave izvedencev so dokazale, da je ta radioaktivnost kriva, da je vedno več pojavov obolenj za rakom, ki ga indijansko prebivalstvo v takšni meri ni nikoli imelo, in vedno več je novorojenčkov, ki se rode fizično in mentalno prizadeti.
Vlada uporablja večino tega urana za izdelavo jedrskih central in jedrskega orožja, ostalo pa pošilja v Evropo in drugam. Revija Wise piše o radioaktivnem onesnaženju reke Rio Puerco v New Mexicu. Živina in poljedelski pridelki so radioaktivni in veliko navaških družin iz tistega območja je resno ogrože nih. Firma United Nuclear Co., ki je odgovorna za onesnaženje, je namesto čiste vode za živino postavila okoli radioaktivne reke table z o-pozorilom v treh jezikih in je pozabila, da krave in druga živina ne znajo brati.
Tudi z izgorevanjem premoga za pridobivanje električne energije se onesnažuje ozračje in raziskave so pokazale, da se bo v prihodnjih 50 letih zaradi prahu in dima. ki se u-stvarja ob izgorevanju premoga, zelo verjetno spremenila zemeljska klima. Premog kopljejo seveda na indijanskem ozemlju in transnacionalne družbe so odkrile nov, cenejši način izkopavanja: namesto običajnih rudnikov z rovi enostavno minirajo določeno zemljišče, ki ni nikoli majhno, in tako ustvarjajo ogromne »odprte rudnike*.
Proti tem in podobnim zlorabam indijske zemlje se indijansko prebivalstvo brani z raznimi demonstracijami in v ZDA so ustanovili precej ne samo indijanskih organizacij za varstvo okolja, ki pripravljajo dokumentacije o resnični kritični situaciji na indijanski zemlji in o stanju indijanskega prebivalstva, pomislimo le koliko Indijank je dala ameriška vlada do sedaj sterilizirati; tega seveda vlada ZDA ne bo nikoli priznala in o tem ne namerava spregovoriti. Carterjev odnos do človeških pravic takole smeši indijanski časopis Akwesasne notes, katerega je pred enim tednom zasedlo 300 ameriških policajev; »Govoril bom naravnost in odločno vsakokrat kadar bodo ogrožene človeške pravice — ne vedno, ampak kadar mislim, da je to pametno.*
Pametno se mu pa seveda ne bo
nikoli zdelo. Iz tega lahko razberemo, kako dvoumno se zna predstavnik ameriške vlade izražati, če je kaj v njegovem interesu.
KAJETAN KRAVOS

po%wMam polovico.
OD PONEDELJKA DO PETKA
8
Dovolj je en sam telefonski klic, da vprašaš kako gre in da slišiš dragi glas. In če pokličeš od 21.30 do 8. zjutraj od ponedeljka do petka, te medkrajevni telefonski poziv stane polovico. Po vsej Italiji. Nikar ne pozabi na to.
In če telefoniraš v teh urah, ne le da prihraniš na denarju, pač pa nam tudi pomagaš, da linije v ostalih urah niso preobremenjene.
TELEFONSKE TARIFE ZA MEDKRAJEVNE ZVEZE
OB NEDELJAhHNi OB PRAZNIKIH J
Redna
tarifa
9.30 Tarifa ob konicah
13,00
Redna
tarifa
OB SOBOTAH
8
Redna
tarifa
Da zveš kaj več o tarifah medkrajevnih pozivov, poglej na prve strani telefonskega imenika.
19,30 Znižana večerna tarifa
Znižana tarifa -ponoči in ob 8 praznikih 8
14,30	'Znižana tarifa
ponoči in .. ob praznikih
Znižana tarifa <
h/AnnFi in
Lvoj
SAN SALVADOR — Salvadorska policija poroča, da so varnostne sile v zadnjih štirindvajsetih urah v spopadih ubile dvajset oseb, od katerih je bilo petnajst gverilcev in pet mladeničev, ki so umrli v spopadu v bližini univerze.
■lll(ll(llll■■ll■lllllllt■lllllll■llllI■llllllllll(lIl■(lllll(llUl■llll(llllllll■ll■lll(■lllll■lll■lllllI■(tll■ll■llll■ll■llll■t■llllllllll■lmlll^lllll1lHlll(lllltll^lt■lllllllllllllll■llllllllll■llll»*(l■tlll■l(llllllll■l■((llIllllllltilllllt■■■■■<il,,,,,>1>>
VOZNI RED VLAKOV
Veljaven od 1. junija 1980 do 30. maja 1981
TRST - BENETKE - BOLOGNA - RIM - REGGIO CA-LABRIA - CATANIA - SIRA-KUZE - PALERMO - MILAN - TURIN - GENOVA -VENTIMIGLIA
Odhodi
4.25 D Benetke
5.50	R Milan - Genova Brignole
(preko Mester) (*)
6.00 R Benetke - Bologna - Firence (preko Benetke) (*) 6.22 L Portogruaro (1) (2)
6.42 D Benetke - Rim - Turin (preko Mester - Milana). Spalni vagoni Moskva -Rim (3); 1. in 2. razred Zagreb - Benetke, Budimpešta - Rim in Zagreb -Rim; spalni vagoni Moskva - Turin (samo ob petkih od 6.6. do 26.9.) -pogradi 2. razred Varšava - Rim (ponedeljek, četrtek in sobota od 5.6. do 27.9.)
8.02 E Benetke
8.50	R Benetke - Rim (*)
8.55 E (Benetke Express) Benetke 10.14 L Portogruaro
12.35	E Benetke - Bologna - Fi-
rence - Rim - Termini -Neapelj - Catania - Sira-kuze - Palermo - Reggio Calabria (pogradi 1. in 2. razred) Palermo - Catania - Reggio Calabria 13.23 D Benetke - Milan • Turin 13.40 L Portogruaro 14.30 F. Benetke
17.12 R Mestre (brez vmesnih postaj) - Milan - Genova • Brignole (*)
17.18 D Benetke - Bologna - Bari
-	Lecce (spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst -Lecce)
17.35	L Benetke 18.05 L Portogruaro
19.08 E (Simplon express) Benetke - Rim Milan Lam-brate • Domodossola -Pariz (pogradi 1. in 2. razred Trst - Pariz) spal ni vagoni Benetke - Pariz; (pogradi 2. razred Beograd • Pariz, Zagreb
-	Pariz, Benetke Pariz) Portogruaro
19.23 L 20.28 D Benetke 22.10 D Benetke Genova
Milan - Turin • Ventimiglia -Marseille (pogradi 1. in 2. razred Trst Turin; spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst • Genova) 22.20 E Mestre Bologna Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Trst - Rim)
Prihodi
2.17 D Benetke
6.12 L Portogruaro (2)
7.10 L Portogruaro
7.26 D Marseille - Ventimiglia -Genova - Turin - Milan -Mestre (spalni vagoni in pogradi 2. razred Genova
-	Trst; pogradi 1. in 2. razred Turin - Trst)
7.48 E Rim - Bologna • Mestre (spalni vagoni in pogradi
1.	in 2. razred Rim - Trst) 9.30 D Benetke
10.01 E (Simplon express) Pariz
-	Domodossola - Milan Lambrate - Benetke - Mestre (pogradi 1. in 2. razred Pariz - Trst; pogradi
2.	razred Pariz - Zagreb in Pariz ■ Beograd)
10.25 E Lecce • Bari ■ Bologna • Benetke (spalni vagoni in pogradi 2. razred Lecce • Trst)
10.40 E Ženeva • Ziirich - Domodossola - Milan - Mestre (ob sobotah od 28. 6. do 2.8.) — (pogradi 2. razred Ženeva • Trst)
13.05	D Benetke
14.27	D Milan • Benetke 15.22 D Benetke
17.05	E Palermo • Sirakuze - Ca-
tania Reggio Calabria
-	Neapelj - Rim Triburti-na Firence - Bologna -Benetke (pogradi 1. in 2. razred Reggio Calabria • Trst; Palermo - Trst in Catania - Trst)
17.52 D Turin • Milan - Benetke 18.42 R Firence - Bologna • Benetke (*)
19.10	D (Benetke express) Benet-
ke (spalni vagoni Benetke
-	Beograd; Benetke A-tene samo ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9., pogradi 2. razred Benetke Istanbul, Benetke -Skopje, Benetke • Beograd in Benetke -Atene) (razen ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.)
19.20	L Portogruaro
20.10	D Benetke - Portogruaro 20.49 R Rim - Mestre (*)
21.20	R Genova Brignole - Milan
(preko Mester) (*)
23.13 L Benetke
23.27	E Turin Milan - Rim -
Benetke (spalni vagoni Rim ■ Moskva (4); spalni vagoni Turin Moskva • (samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.)
(*) samo 1. razred in obvezna re-rezervacija.
(1)	nadaljuje do San Dona del Piave od 2. do 14. 6., od 15. 9. do 23. 12., od 5.1. do 16. 4. in od 22. 4. do 30. 5.
(2)	ne vozi ob praznikih
(3)	ne vbzj ob petkih (od 1. 6. do
24.	9.) in ob sredah in petkih od 25. 9.
(4)	ne vozi ob sobotah (od 1.6. do
25.	9.) in ob četrtkih in sobo tah (od 26.9.).
TRST - OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - SOFIJA - A-TENE - ISTANBUL -MOSKVA Odhodi
10.21 E (Simplon express) Opčine Ljubljana Zagreb -Beograd (pogradi 2. razred Pariz - Zagreb in Pariz • Beograd)
13.48	L Opčine - Ljubljana (1) (3)
14.48	L Opčine - Ljubljana (2) (3)
15.02 D Opčine - Ljubljana Zagreb - Subotica Novi Sad (pogradi 2. razred Trst Subotica, pogradi
1.	razred Trst - Novi Sad) (vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah — ne vozi od 15.8. do 1. 11., 25. in 26. 12.. 25.4. in 1.5.)
16.48	D Opčine • Ljubljana (1) (3)
17.48	D Opčine - Ljubljana (1) (3)
18.30	Opčine • Ljubljana (1) (3)
18.56 D Opčine - Ljubljana Zagreb - Beograd (pogradi
2.	razred Trst - Beograd) (4)
19.50 Opčine - Ljubljana (2) (3)
20.08 E (Benetke express) Opči ne Ljubljana Beograd - Skopje, Atene Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razred Benetke Beograd; pogradi 2. razred Benetke Skopje in Benetke Istanbul; pogradi 2. razred Benetke Atene (razen ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.), spalni vagoni Benetke Atene samo ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do
28.9.	)
20.20 L Opčine
23.52 D Opčine ■ Ljubljana Zagreb Budimpešta Varšava (pograd: 2. razred Rim Varšava samo ob torkih, petkih in nedeljah od 6.6. do 26.9 ), spalni vagoni Rim Moskva (5), spalni vagoni Turin Moskva (samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.) Prihodi
5.01 D Budimpešta - Zagreb
Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva ■ Turin samo ob petkih od 6.6. do
26.9.	), spalni vagoni Moskva - Rim (6)
5.30	D Novi Sad Subotica - Za-
greb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razred Subotica - Trst; pogradi 1. razred Novi Sad Trst) (vozi samo ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah, ne vozi 15.8., L 11., 25. in 26. 12., od 1.1. do 25.4., 1.5.)
9.17 D Ljubljana Opčine (1) (3)
10.17 D Ljubljana • Opčine (2) (3)
13.35	L Ljubljana • Opčine (1) (3)
14.35	L Ljubljana • Opčin (2) (3)
16.38	D Ljubljana - Opčine (Ji j?,}
17.38	D Ljubljana Opčine 18.48 E (Simplon express)
grad Zagreb - LjuDU, na - Opčine (pogradi^ razred Beograd -in Zagreb - Pariz)
21.30 L Opčine
(1)	vozi od 28. 9.
(2)	vozi od 2. 6. do 27. 9.
(3)	ne vozi ob praznikih
(4)	vozi ob torkih, sredah, -kih, petkih in sobotah. Ne „
zi 15. 8., 1. 11., 25. in od 25.4. do 1.5.
(5)	ne vozi ob sobotah (od
do 25. 9.), ob četrtkih >n botah od 26. 9	. - d«
24. 9.) in ob sredah in P6*'
četrt' Je 'f 26-12”
1.6-
LHJUill UU 6U. V.
(6) ne vozi ob petkih (od L
itkif
punal
od l-“'
Trbiž
Karniia
Trbiž
Benetke (D
od 25.9.
TRST - VIDEM - TRBI* DUNAJ - SALZBURG MUNCHEN
Odhodi
5.20 L Videm 0.1()D Videm Trbiž 6.16 L Videm
7	15 D Videm Trbiž
Munchen (samo do 27. 9.)
9.52 L	Videm
12.22 D	Videm
13.10	L	Videm
14.00	D	Videm
14.35	L	Videm
16.55	L	Videm
17.43	D	Videm
18.00	L	Videm
19.18	D	Videm
20 02 L	Videm	p*.
20.42	D	(Italien	Osterreich	p'.
press) Videm	Tr;,,g-
Dunnj	Munchen	.
di 1 in 2. razred Dunaj)
23.00	L Videm
Prihodi
0.56 L	Videm
6.35	L	Videm (1)
7.18	L	Videm
7.57 D	Benetke	Videm	(D
8	46 L	Videm	e,-
9.00	D	(Osterreich Italien	iaj
press) Munch, n	v
Trbiž Videm '
1. in 2. razred Trst)
10.10	D Videm
11.44	L Videm 11.57 R Milan - Vicenza
so Videm 14.20 D Videm 15.15 L Videm
16.43	D Videm 18.03 L Videm
19.30	L Videm
19.55	E Trbiž Videm 20.54 L Videm
22.30	L Videm 22.50 D Munchen (samo
do 27. 9.) Dunaj ■
Videm
(poKf?
DunaJ
od
Trto*
(1) ne vozi ob praznikih