2f>0. številka
Ljubljana, v ponedeljek 13. novembra.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dnn iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., sa jeden mesec l gld. 40 kr. — Z.i   <jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poailj.mje nn dom nutinn se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrl leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCuje se od četiristopne petit-rrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veC.krat tiska. Dopisi naj se izvole frank irati.       Rokopisi se ne vraCajo. — DredniStvo in upravnifitvo je ▼ Ljubljani v Frana Kolmana bifii T01edaliska stolba*. U pravni 6tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe adinuiitiirutivue stvari.
Iz delegacij.
V Hud i m peM i 10. novembra. Kdor je od delegacij pričakoval razkritja veli kib političnih tajnostij ali vsaj kaj bolj zanimljivega, varal se je, ker izjave ministra vrtanjih zadev grofa Kalnoky-ja nijmajo več, nego navadno formalno važnost. Jednakih besed čuti je skoro vsakokrat v delegacijah, letos kakor lani poudarjalo se je tesno prijateljstvo mej avstrijskim in nemškim cesarstvom, spojeno po vkupnosti velikih interesov, in nnglašale so se izvrstne razmere vsem vlastim nasproti, kar pa nikakor ne opovira, da se vse države, napenjajo vse fizične in denarstvene sile, oborožujejo, kakor še nikoli, menda po pregovoru: »Si vis pacem, para bellum".
Izjava Kaluoky-ja tedaj nij bila izredne važnosti, mnogo bolj pa je nas in z nami menda vse državljane zanimalo to, kar je povedal vkupni finančni minister Kallav v davčnem odseku ogerske delegacije o naših deželah, o Bosni in Hercegovini, kateri dunajski časnikarji kaj radi nazivi jejo: navstrij-sko Irsko".
Vsakemu, ki se le malo pazljivo peča z dogodki naše avstrijske politike, bode še v dobrem spominu, kak vriš je zagnalo oficijo/no in židovsko-nemško Časopisje, ko je Kallav prevzel vodstvo uprave v teh dveh deželah in koliko se je obetavalo in oblju-bovalo o poboljšanji in prennredbah v upravi, kako jasna bodočnost se je slikala prebivalcem Bosne in Hercegovine na steno, da smo jim mi uže skoro bili zavidni. A da se nij veliko obrnilo na bolje, vidno je iz Kallay-jevih izjav. Sploh n'j povedal kaj poseb nega, glavnemu tako zvanemu agrarnemu vprašanju pa je šel kar naravnost s pota in še le, ko ga je ogerski delegat Szilagyi k temu prisilil, odgovoril je nevoljno, da agrarno vprašanje nijma nikakega upliva na ustanek. Je li to zares Kallay-jevo prepričanje, kdo to ve? mi vsaj pa bi o tem močno dvo-
LISTEK.
Carstvovanje Ane Ivanovne. (1730—1740.)
Po Solovjevu in drugih spisal J. Sto k lasa. (Konec.)
Sredstva k prosveti so se malo po malo po-veeavala, ali vendar ne v takej meri, da bi se posledice tega mogle očutiti v občinstvu. Zunaj je bilo mnogo leska, razkošja, ali pod leto zuuanjo glad-Čino je bilo še mnogo nravstvene surovosti. Mogočnost takega značaja, kakoršnega je bil Volin-skij, mogočnost njegovega postopka s Tredjakovskim nam pred vsem obražuje občinstvo. Poluobrazova-uost se je pokazivala najbolj v strasti za bedaki, katerih so bili polni dvorci in hiše velmož, v strasti za zadovoljstvi najprostejimi, za budalaščine, kakoršna je bila na primer znamenita ledena hiša, narejena v hudej zimi 1. 1740 za praznovanje svatbe pridvor-nega bedaka; tudi Tredjakovskij je moral prisostvovati tej bedariji ter sestaviti zanjo slabe, nepristojne
mili  AgrarHO vprašanje je glavni uzrok nezadovolj stva v okupiranih deželah« kajti po tamoSnjih agrarnih razmerah je skoro vse slovansko prebivalstvo pod ložno — da ne rečemo  sužno  —  turškim begom in kljubu vsem prošnjam in molbenicam se to vprašanje vender še nikoli nij v roke vzelo.
Magjarsko-nemška politika pospešuje jedno stransko le interese turških begov in drugih turških podanikov, zato se tubi agrarno vprašanje smatra za postransko. Z nekakšno milostljivostjo pa je zn-gotovljal minister, da v bodoče tega vprašanja ne bode odvračal načeloma; gotovo bnde državi, kakor tudi okupiranima deželama v največO korist, ako se skoraj to vprašanje stavi na dnevni red in reši kakor hitro le možno.
Jako dober utis pa je napravil odgovor delegata in poročevalca Fauderlika pri razpravi o bud-getu za vojskine potrebščine, ko je na dolgotrajne in nič manj nego objektivne ugovore Sturm-ove brr.-nil poročilo budgetnega odseka in teritorijalni sistem. Razvrstitev vojske po vojsk in ih oddelkih (corps), dejal je, nij novotarija, saj je do sedaj bila tudi tako razdeljena in tudi do sedaj moralo se je računiti s prebivalstvom. Namen vsemu temu je v prvej vrsti, da se državljanom, ki morajo opravljati vojno službo, ta dolžnost kolikor možno olajša, in to se tudi zgodi, ker bodo mogli ostati doma. Tudi nezaupnost, ki se kaže zaradi teh dislokacij iz narodnih ozirov, nij utemeljena, ker nikdo nijma pravice, sumničiti to ali drugo narodnost glede domoljubja, požrtvovalnosti in udanosti do cesarja in do monarhije. Nezaupnost se tudi iz tega ne sme izvajati, da pride prebivalstvo v ožjo dotiko z onimi svojih državljanov, ki so vojaki, in jaz mislim, da je le izvor zastarelih nazorov, ako se vojska gleda s tacega stališča, da je kaj pre bivalstvu nasprotnega, ne pa s tacega, da vojska nij nič druzega. nego samo oboroženo prebivalstvo, poklicano v brambo države.
stihe. Tako ulogo je igral akademik v Petrogradu; a kakšno ulogo so igrali nesrečni lečniki v polkih, vemo iz pisma vojaškega glavnega lečnika Fischerja; „Štabski častniki hočejo po svojej volji zapovedati lečnikom, imeti jih za sluge svoje ter jim nalagajo razčesavati vlasulje; a če lekar pred svojim štabnim častnikom noče pokazati prevelike uslužnosti in rob-stva, tedaj ga napadajo, po svojej volji kaznujejo in bezčastito; a kateri lečniki so štabnim častnikom v strahu, te upotrebljujejo za svoje služabnike ; taki tudi ne izpolnujejo svojih dolžnostij nego jih zanemarujejo, k bolnikom ne hodijo, nego žive samo v hišah štabnih častnikov, drugi pa razžaljeni nočejo služiti".
V Malonisiji je na početku carstvovanja Ane Apostel mirno hetmanstvoval do smrti svoje (1, 1734); naslednika mu nijso dali, a uprava je bila izročena kolegiji od šest članov, treh Velikorusov in treh Malorusov.
6. Dela vnanja. Vnanjimi deli je za Ane upravljal Osterman. Avstrija in Franeozka ste neprenehoma iskali zveze z Rusijo; Osterman je caric trdil, da je zveza z Avstrijo mnogo koristneja, ker
Politični razgled.
Noiranj - deželfe,
V Ljubljani 19 novembra.
Budgetui odsek <l«-lnvi I državnega zbora vzprejel je i/.redno vojskino potrebščino 7 '/a milijonov po predlogu vladinem. Mej razgovorom rekel je vojni minister, da obračajo druge države svojo pozornost na upeljavo novih repetirnih pušk, katerih sistem pa nij še doslej nikjer vzprejet. Ako bi pa nekatere velevlasti upeljale ta novi sistem, potem morajo ostale tudi takisto storiti. Utrjeuje Pole je končano, torej se ne zahteva več dotu-uega doneska. Pri točkah, zadevajočih zavarovanje meje južne Tirolske, Krakova in Przemvsla, vzprejme se pokritje carinsko s 14"7 milijoni. — Minister pl. Dunajewski obravnava I ogrsko vlado glede brezcarinskega uvoza žita v Tirole.
Državni zbor avstrijski sešel se bode baje 30. t. m., ko bode prej zboroval še tirolski deželni zbor. Kakor se kaže, imele bodo posamezne stranke drugačno lice ko v prejšnjih sesijah. Najnovejše je, da sta solnograška poslanca dvorni svetnik Lienbacher in dr. Fuchs izstopila iz osrednjega kluba Liechtensteinovega in s tem tudi i/, desnice. Kot glavni razlog tega izstopa se naglasa dolgo ne-oporečena izjava dr. Fisehhofova, da so mej Ne-nemci desnice elementi, ki nijso zadovoljni z nemškimi konservativci ter so preko njenih tflav skušali se združiti z nemško ljudsko stranko. „Politika, pišoč na uvodnem mestu o tem izstopu, pravi, da je ta izstop le prosta posledica secesije z 19. novembra 1881, ko se je ustanovil posebni osredni klub. Lienbacher ne stoji s svojimi političnimi nazori na a v t o n o m i s t n e m stališči, ki je skupna podlaga desnici. On nij bil član stranke prava ustanovljene I. 1871. s federalistnim programom; to ločen je hode pa ostalo osamljeno, kajti sicer bi bil Btopil Lienbacher z vsem svojim klubom iz desnice. Kot uzrok temu izstopu pripoznava n Politik" le ta, da manjka desnici programa; sicer jej je glavni smoter: ohranjenje Avstrije in avtonomija njenih dežel, a pravega, točnega programa v teh treh letih vender le nij še sestavila. Kot glavni prihodnji nalog desnice smatra „PoIitik" torej:   formuliran je  skupnega programa
je Avstrija bliže Rusiji ter jej more pomagati v zadevah poljskih in turških, dočim se od dalnje Francozke ne more pričakovati zdatna pomoč. Na iztoku se je odrekla Rusija od osnove Petra Velikega, odnosno utrjenja na bregovih kaspiskega morja; početkom 1. 1732 so bile povrnene Perziji po Petru osvojene pokrajine, ki so bile vsled svojega nezdravega podnebja, pravo pokopališče za ruske Čete. Sledečega 1. 1733 je umrl August II., kralj poljski; Rusija in Avstrija v zajednici ste hoteli videti za naslednika Avgustovega sina, Avgusta III. izbor-nega kneza saksonskega, ki je obečal ruskej vladi, da hoče ravnati soglasno ž njo glede Kuronsko ter gledati tudi na to, du. se Poljska odreče svojih za-htevanj na L^flandijo. Protivnik Avgustov je bil stari neprijatelj njegovega očeta, Stanislav Leščinski, ki je bil sedaj vsled braka njegove hčeri Marije s francoskim kraljem Ljudevitom XV. podpiran od Francoske. Leščinski je bil proglašen za kralja; ali pri-bližajoča se ruska vojska pod vodstvom Lassijevim ga je prisilila, da se je oddalil iz Varšave v Danzig. S tim se je okoristila saksonska stranka ter proglasila Avgusta za kralja.  Lassi pa je Šel oblegat,
in sporazumljenj e z vlado na njega temelji.
V avstrijskih vladnih "krogih smatra se za gotovo, da so bili dunajski nemiri aranžirani v to smer, da bi se zabrauila izvolitev Krona-wetterjeva. Dokaz temu je pomanjkanje vsacega aktuelnega povoda k izgredom in pa slučaj, da so izgredniki razgrajali brez pravega načrta in smotra ter brez določenih terjatev. Redarstvenim organom se je zaukazalo, da naj se kolikor možno varujejo prelivati krvi, ter da naj ostro pazijo, če je ravno treba pcslužiti se orožja, da ne dovedejo nedolžne v nesrečo.
V petek bila je v Spljetu slovesna instalacija novega mestnega zastopa. Župan dr. Rendič razloži njega program, kojega glavui elementi se tikajo poboljSanja finančnih razmer in ustanovitev miru. Rendič poudarja neomahijivo udanost dalmatinskih Slovanov do habsöurskih vladarjev in koncu s trikratnim nživio !'* na presvitlega eesarja. Dr. 13 u lat izraza svoj gnjev nad poskušanim umorom glavarja Conrada ter mu zagotovlja simpatije svoje in ljudstva. Borčič predlaga, da se to kot sklep mestnega zastopa naznani ministerskemu predsedniku grofu Taaffeju in namestniku baronu J o-vanoviču, kar se jednoghtsno vzprejme. V prvej prihodnjej seji se bode podalo baronu Conradu najbrž častno meščanstvo. — Ko je .šla godba po pred mestjih, pozdravil jo je neki član p r e j-snega razpuščenega mestnega zastopa t f r njega družina s k a m en j i. Žandarmerija je potem zaprla to tredentsko zalego, ko jo je jedva ubranila razkačenemu ljudstvu.
Vranjo <Iržav<-.
Ukaz >><MuarH!H'»a kneza razpisuje volitve za sobranje. Volitve prvega reda prično s 3. decembrom, določilne volitve  pa  bodo 10. decembra.
Iz Petrograda prinaša „Pol. Oorr." dopis, kateri razlaga mnenje riiMiiili diplomatičnih krouov glede bodočnosti Srbije in njenih odnošajev k Av-stro-Ogrskej in Rusiji, nasprotovaje po časnikih raz širjenim trditvam. Napačno je misliti, da je srbska narodna stranka ruska, v diplomatičnem pomenu besede. Rusiji ie bilo vsikdar po volji, ako ste si Srbija in Avstro-Ogrska prijazni, in to jej je tudi sedaj všeč. Ona mora Srbiji le svetovati, kakor je to uže storila nasproti Čruejgori, d* si naj prizadeva ohraniti si najprijaznejše odnošaje s sosednjo velevlastjo, dasi ni treba, da bi bile razmere vazalske. Proti takim razmeram, bodi si z Avstrijo ali Rusijo, bi se pa pač Srbi sami najbolj upirali. Ti odnosaji se z agitacijo katere stranke koli ne dado spremeniti. Prazna stvar je, da bi knez Nikita kandidiral za srbski prestol. Stališče Milanovo da nij omajano in srbski narod bi Nikite ne hotel vz-prejeti za vladarja; to da je prepričanje ruskih diplomatov.
O   I :   „Memorial  Diplomatique" po-
roča, da ne bode lord Dufferin ostal toliko časa v Egiptu, kakor se je početkom mislilo, temveč le kake štiri tedne. Dufferin občeval bode direktno s sultanom, da ga pouči o nameravanih reformah; porta pa se mora obvezati, da ne bode poslala izrednega komisarja v Egipet. G ran vil le zatrdil je Ti s so tu, da bodo poslej francoski funkcijonarji ravno tako lehko nadzorovali egiptski dolg, kakor doslej. — Iz Egipta dohajajo poročila, ki imenujejo sedanje razmere neznosne; nobeden se varnega ne čuti. Pod Ismajlom nazivala se je egiptska vlada despotizmom, olajšanim po konzulih; sedaj pa vlada ondi anarjiha.
Dopisi.
Iz turjaške okolice 11. novembra. [Izv. dop.J Pred malo časom smo v časnikih brali, da jo letos v Avstraliji snežilo, kar se do sedaj še nikdar nij zgodilo, ker ta mali del zemlje skoraj prav ob ravniku leži, kjer nij nikdar mraza. Pa tudi pri nas se nenavadne prikazni čez dalje bolj ponavljajo. Uže dve leti zaporedoma nahajali smo v poznej jeseni, da celo o novem letu mnogo cvetlic. Tudi letos se vidi v našej okolici vse polno cvetlic, češnjeva drevesa in grmovje so v cvetji, videli smo zeleno češ-pljevo vejo in zrele jagode. Nenavadna prikazen zares!
Lani bila je ravno taka jesen, a o vehkej noči bila je potem grozna slana in o sv. Vidu 15. junija gledali smo s snegom pokrite hribe, na jesen letos pa je tako deževalo, da je ljudem skoro vsa otava pognjila in nijso bili v stanu ne poljskih sadežev pospraviti, ne ozimine vsejati. Tudi krompirju škodovala je moča tolikanj, da hoče sedi j ves pognjiti.
To nam ne obeta vesele prihodnjosti, niti živeža za ljudi ne bo veliko, niti krme za živino. Sadje bilo je sicer še precej dobro obrodilo in bo tudi nekoliko zaleglo, napravili so semtertje veliko sadnega mosta, slive pa so ali surove ceno prodali, drugi jih pa v slivovec pokuhali; sedaj hodijo pa v gostilno za drag denar slivovec pit. Z debelimi prašiči je vender dobra kupčija, ker jih v vnanje dežele veliko pokupijo in dobro plačujejo in videti je bilo cele vrste vozov s prašiči obloženih, ki so jih peljali v Ljubljano. Včasih so se kupci kar norca delali iz prašičev in moral je kmetic prodati po naj nižji ceni, a sedaj se uže dobro prodajo.
V tukajšnji okolici so v neki vasi terice imeli, sušilnica bila je ua prostem v bregu, da se nij na jednej strani kar nič videla iz zemlje. Živina se mimo pri-drvi in jeden vol zakadi se vanjo in speče ves, to je bila dosti velika pečenka za terice, ki v jedno mer rade jedo. V drugej vasi borila sta se kraj sušilnice mož in mladenič, a možu spodleti in pade v jamo, ter pri priči umrje. Žalostno, py. resnično!
Iz Ptuja !). novembra. [Izv. dupis.] V našem mestu šteje nemški nSchulverein" za ude gg. Raner-ja, okrajnega šolskega nadzornika, dr. Klein sasser-ja, c. kr. okrajnega zdravnika, Vojsko, Čeh-a in mnogo drugih, kateri nas ne brigajo, ker odpadnik naroda biti sicer nij lepo, ali je v „modiu. Pečati se hočemo samo z g. Raner-jem, in vprašamo : kako se slaga biti šolskim nadzornikom slovenske narodne šole in kot ud nemškega „Schulve-reina" zavezan biti, ne m št v o proti drugim narodnostim ne samo braniti, ampak z vso močjo pospeševati? G. ltauer bode nam dal sledeči sicer nelogičen, ali neizogibljiv odgovor: kot šolski nadzornik slovenščino zanemarjam, kot ud „Schulvereina" nemščino pospešujem. On to tudi vestno stori. Pri šolskem nadzorovanji praša vsikdar učitelje, ako-li šolarji v nemškem pouku napredujejo, za slovenščino se še ne zmeni;  učitelje,  kateri so udi nemškega
„Schulvereina", hvali, če si tudi graje zaslužijo, učitelje narodno čuteče graja,  jim dela vse neprilike in zapreke, jih zatirava, če se tudi k najizvrstnej-šim  učiteljem  okraja štejejo, učiteljem naravnost nalaga, šolski načrt prelomljati, ter jim zapovedava, uže s prvega šolsko deco v nemščini poučevati, kar mu je   bilo dokazano, da je  storil v šoli ptujske okolice in Vurbergu. Ne smemo se tedaj čuditi, če hajdinski nadučitelj in ud nemškega nSchulvereinau g. Kocmut vsaki dan po dve uri nemščino poučuje, da bi s tem pridobil  na jednej  strani dopadajenje gosp. šolskega nadzornika, ob jednem pa se „Schul-vereinu", kakor je sam pravil, tako prikupil, da bi mu dal ta vsako leto se ponavljajočo iskarijotsko nagrado in ne jedenkat za vselej, ali pa samo tu pa tam. Jako zavoljo brezuačjnih in lakotnih učiteljev narodna šola, izobraženje naroda škodo trpi, in to vse z vedenjem šolske in politične oblasti. Kako je mogoče, ka se ¡10(1 jedno in taisto vlado po tako različnih načelih vladati mora? Na Moravskem nij vlada nobenega, šolskega nadzornika namestila, kateri je ud nemškega „Schulvereina" ;  deloma je vlada tudi na Kranjskem iz šolskega nadzorništva najhujše „Schulvereinovce" iztrebila. Na Štajerskem je deželni namestnik pri odgovoru na znano interpelacjo „Schulverein" tako zagovarjal,  da bi se lahko iz tega odgovora sklepalo na neko tajno zvezo vlade z nemškim „Schulvereinom". Pred nekimi dnevi je c. kr. okrajni glavar lipuički pri otvorjenji nemške, od nemškega „Schulvereina" patronizirane šole tako rekoč slavnostni  govor govoril, za hvalo je bil častnim udom izvoljen. Ptujski nemškutarji kličejo proti narodnemu okrajnemu šolskemu  svetu  tukajšnjega  okrajnega glavarja kot njih rešitelja na pomoč in so v „Celjanki" uže dvakrat se s tem tolažili, da jih gosp. Premerstein ne bode zapustil.   Ptujski okrajni šolski svet ima narodno večino s šestimi glasi, ti večini nasproti stoji manjšina z jeduim glasom, t. j. „Schulvereinovca" Ilanerja  samega,  m  vender  je okrajni glavar kot načelnik   proti   vstm   konstitucijonalnim načelom g.  Ranerja za svojega  namestnika odločil  in ne jednega iz večine.   Na mestno šolo prišel je provi-zorično nek trdonemški  učitelj z 22 leti.   Ta je z veliko odkritostjo tukaj pripovedoval, ka mu je deželni šolski nadzornik g. Rožek obljubil,  da bode 8 preziranjem okrajnega šolskega sveta precej defini-tivno na mestnej šoli nameščen; deželni šolski svet pošilja nam učitelje, brez da bi koga vprašal, kdor ima po postavi pravico govoriti, ampak se ve da same Nemce. — Pri nas se germanizira kakor nikdar z vso silo in z vsemi sredstvi,  in kar se protistavi, mora pripogneno biti, kakor prof. Žitek, učitelj Kelc, in drugi, kateri še so proskribirani.   Zadnji čas je, da državni zbor svojo besedo spregovori,  mi bomo mu dali podatke.  Toliko za danes.
Domače stvari.
— (Jour fixe literarnega in zabavnega kluba) preteklo soboto imel je 39 obiskovalcev,  katerim je  predsedoval  g. dr. Blei weis
Danzig, ali ker je imel premalo vojske, nij mogel vspešno proti Leščinskemu delovati. V Rusiji so pro-našli, da obleganje Danziga pod Lassijem kaj počab nagreduje .er so na Lassijevo mesto poslali Miniha. Pa tudi Minih nij mogel s temi sredstvi, kakoršna je imel Lassi, hitro napredovati; ali ko mu je prišla na pomoč vojska in mornarica s proviantom in arti lerijo, pobegnil je Leščinski in Danzig se je predal. Pri tej oblegi, ki je trajala 135 dnij, so izgubili Rusi več nego 8000 tisoč mož. Na skoro pa je nastopil Minih sjajneje poprišče v vojski s Turško, začetej v zvezi z Avstrijo radi krimskih napadov; Lassi je osvojil Azov; 1. 1736 je vzel Minih Perekop ter strašno opustošil vso zapadno stran poluotoka do samega BahČisaraja (poprej stolica krimskih kanov, katerih dvorec se je do dandaues ohranil. Znameniti so v tem dvorcu vodometi od najlepšega marmorja); 1. 1737 pa je pokončal Lassi iztočni del Krima, a Minih je vzel Očakov; I. 1739. je Minih sijajno zmagal pri Sta-vučanab, osvojil Hotin, prešel Prut ter se hvalil, da je neznatni Prut postal slaven; potem pa je namenil udariti še čez Donavo.   Vender pa so bili ti
sijajni vspehi skupoceni: pohodi so bili težavni, stepni a Minih nij znal posebno ljudi varovati. Kako te- ! žavni so bili le-ti stepni pohodi, vidi se iz tega, da so morali vojaki s seboj voziti vodo in drva. V tem času pa, ko je Minih bil zmagonosen nad Turki, pretrpela je Avstrija mnogo nezgod ter je potrebovala miru. Razen vojaških neprilik pa je tudi francosko zlato sklonilo Avstrijo na mir. Zanj ne ravnodušni avstrijski ministri so začeli predstavljati ee-carju Karlu VI., da je ruska vojska, izpovedajoča grško vero, mnogo nevarneja za nasledne zemlje avstrijske države, nego turška, kajti velik del avstrijskih prebivalcev v Erdelju, Ogrskej, Ilrvatskej, Dal maciji in Istri izpoveda isto vero z Rusi. Konečno pa so se tudi evropske države vznemirile, da ne bi Rusi prodrli do Carigrada ter osvojili levantinsko (iztočno) trgovino. Avstrija je sprejela posredovanja francoskega poslanika v Carigradu Villneva; carica Ana je tudi želela mir, ker nij dobila pomoči od zaveznikov, ker je slišala, da so Perzijanci hoteli skleniti mir s Turki in da so gubitki njene vojske velikanski, zapoveduiki pa mej seboj nesložni. Carica
Ana hotela je doseči v tem miru, da se izbrišejo vsaj postidne točke Prutskega mira. Meseca septembra 1. 1739 je bil sklenen mir v Belemgradu. Avstrija je TurŠkej mnogo zemlje odstopila, Rusija pa nij nič dobila razen malega prostora stepe mej Bugom in Dnjeprom, tudi je bilo ustanovljeno, da imajo Turki porušiti Azov do temelja. Tako se je končala vojska, v katerej je palo do 100.000 ruskih vojakov. V tem Času pa, ko je Minih premagoval Turke, postal je Biron brez vsakih zmag vojvoda kurlandski. Leta 1737 je umrl poslednji Ketler Ferdinand. Ko je ruski dvor zvedel o njegovej smrti, zapovedal je ruskej vojski iz Rige vstopiti v Ku-ronsko, da bi podpirala izbor Birona za vojvodo, in Biron je bil izbran z veliko večino glasov kuron-skega dvorjanstva, ki ga poprej nij hotelo priznati za kurouskega dvorjauina.
7. Biron upravitelj in smrt carice Ane. Novi vojvoda nij odšel v Kuronijo, nego je ostal v Rusji, kjer je hotel učvrstiti svojo vlast za bodoče čase. Carica Ana se je odrekla možitve, a radi učvrščenja ruskega prestola v potomstvu carja
▼ i te z Trstemški, g. profesor Wiesthaler pa Čital do sedaj še nikjer objavljeni slovenski pastirski list ljubljanskega škofa Reinolda Scarlichija od leta 1631. To berilo in jako povoljni uvod izvabilo je nenavadno pozornost, kajti omenjeni pastirski list nij samo zanimljiv v jezikoslovnem oziru, ampak tudi v socijilnem in kulturno-historičnem. G. prof. Šuklje podal je kratko oceno g. prof. S. Rut ar j a izvrstne knjige „Zgodovina Tolminskega", katero naj bi si omislil vsak, kdor se briga za domačo zgodovino in za domačo, zlasti pa tako izborno knjigo. Ostali del večera izpolnil se je z istinito dovršenimi produkcijami na glasoviru in goslih, za katere smo gospodom Leden i g, Parma, Janušovski in Rorman prav hvaležni.
— (Si nočna beseda šišenske Čitalnice) v Koslerjevej zimskej pivarni bila je jako mnogobrojno obiskana in program njen vršil se je jako gladko v zadovoljnost vsem navzočnim. Posebno sta nam ugajala mešana zbora „Pred slovesom1' in „Pesen Primork", koja je pelo kakih 16 možkih in na pol toliko ženskih glasov. Čuditi se je krepkim pa gibčnim in milim glasom brhkih Šiškarc; imena-dila nas je preciznost, s katero so se peli zbori; tu se je vse tudi čutilo, kar se je pelo. Ako se pomisli, da je bil le prvoten, nepripravljen, akopram jako pripraven materijal, s kojim je imel opraviti društveni pevovodja g. Justin, ne more se zadnjemu, poleg vse njegove in zborove marljivosti, odrekati še neka posebna spretnost, kajti v primerno kratkem času izuril je Šiški zbor, s katerim se po pravici lehko ponaša. Skrbi se pa tudi za naraščaj, kajti poučuje se, kakor smo zvedeli, še kakih 14 deklet, ki bodo v prihodnjem letu pri slavljenji 600 letnice kranjske dežele lehko nastopile, in to je za Šiško jako mnogo. Naj bi se tudi drugod po mestih in večjih krajih posnemal ta vzgled ! Živo čutimo potrebo narodnega ženstva in pesen je jeden glavnih motorjev, ki vzbujajo narodno zavest in ponos.   — G.  učitelj  Zebre  deklamoval   je „Našo
predsednik Winkler z gospo soprugo, deželni glavar grof Thurn, mestni župan g. Gras se 11 i, mnogo gg. korarj -\.  ljubljanski  župniki, o. frančiškani in veliko gospej.   Dvorana  okrašena je   bila s podobami presvitlega cesarja i cesarice, prestolonaslednika Rudolfa, Štefanije itd. Hišo blagoslovil je knezo-lk< t dr. Pogačar i mnogobrojno duhovsko asistenco. Potem je  govoril   predsednik  Vinceneijeve družbe kanonik dr. G o ga la slavnostni govor, v katerem je razlagal, kako ne je pričelo zidati  novo poslopje in konečno poudarjal,  da   se boilo v tej hiši dečki odgojevall za Boga  cesarja i domovino!  Potem se je zaklicalo „živio!u in „slava" prcsvitiemu cesarju n dečki zapeli so slovenski cesarsko pesen. Za novo hišo in za deške sirote prejelo se je pretočeno leto vkupe   13.087   gld. 31   kr.,   izdate   pa   za zidanje 30.520 gld. 21 kr. ; za notranjo hišno opravo 521 gl. 10 kr., za hrano in posle 1301) gld. 72 kr., skupaj tedaj 32 351 gl. 3 kr., tedaj priniaujkuie še 19.263 gl. 72 kr.   Konferenca sv. Nikolaja imela je z 1. I. za revne dohodkov 1041 gl. 53 kr., stroškov pa 1824 gl. 66 kr , tedaj je ostalo 116 gld. 87 kr. Konferenca sv. Jakoba pa je imela  dohodkov  za revne 1. leta 1368  gld. 61   kr..  stroškov  pa  1207   gld. 7 kr., tedaj je ostalo 161 gld. 54 kr. Potem je imel milostivi g. knezoikof dr. Pogačar daljši novor, v katerem je pohvalil vspešno delovanj« Vinceneijeve družbe, posebno predsednika kanonika (Ira. Gogale in podelil konečno blagoslov. Dečki so bili potem postrežem 3 kavo in poticami.   Petje vršilo se je skoz in skoz slovensko, tudi govori pri   občnem  zboru Vinceneijeve družbe bili so  večinoma slovenski.  Sploh smo opazili, da v tej deškej sirotnišnici nij tistega brezumnega   nemčevanja   ko   v dekliške] sirotuišnici Lichtenthurnovej.
— (Slovenska te dri i ca) nfl slovenskej šoli je boj de ndemonstr»ci|a", — tako neki izustil se je c. kr. nadzornik gosp. Ambrožič slovanskemu učitelju nasproti. No, potem bi bila nemška „Wo-chenbuch" na nemškej soii tudi „demonstracijau, pesen" spretno in dostojno; izgovarjanje bilo je ! in prva štajerska učiteljska konferenca v septembru gladko in modulacija primerna, le glasu bi bili koj ! leta 1874. v Grndci je bila po tem  takem  tudi le
iz početka želeli nekoliko več jakosti. — Jako živahno bil je vzprijet in ponoviti se je moral čve-terospev spodnješišeuskih „Kitajcev", ki se je pel tares — kitajski; drugače sodbe ne moremo izreči, ker nam nijso znane posebne navade cofastih pev cev. Njihovi kostumi in kretanja dali so občinstvu povod obilnega smehu. — Veliko smeha je tudi prouzročil „Krst mošta", katerega je opravljal v imenu Bakusa, očeta vina in sv. Martina z velikim humorjem g. Pelan. — Potem sledil je živahen ples na godbo osmerice domačega Dešpolka.
— (Collegium Mariauum.) Včeraj v nedeljo zvečer ob 1/>5. uri otvorila in blagoslovila se je slovesno no spodnjih Poljanah nova, po prizadevanji Vinceneijeve družbe res lepo in praktično sezidana hiša za deške sirote. Navzočuo bilo je jako mnogo številno in odlično občinstvo, kakor g. deželni
Ivana Aleksejeviča je udala sestrično svojo, princeso meklenburško (hčer vojvode Leopolda in carevne Katarine Ivanovne), za Antona Ulricha, princa Braun-schvveig-LUneburškega; iz tega braka se je narodil v avgustu 1. 1740 sin Ivan, ki je bil precej nazna-čen za naslednika prestolja. Mej tem pa so se pokazali na carici znakovi nevarne bolezni, 5. oktobra jej je bilo posebno slabo. Sedaj se je Biron silno trudil, da bi on bil upravitelj države za malodob-nosti Ivana, pa je našel podpore pri kabinet-mini-strih, knezu Čerkaskem in Bestuževu Rjuminu, potem pri Minihu; posebno pa se je zavzel za Birona Bestužev-Rjumin. Pri posvetovanji, h kateremu so bili razen kabinet-ministrov poklicani tudi druge znamenite osobe, so sklenili, da nij nobenega spo-Bobnejega od Birona za upravljanje države ter zaključili prositi carico, da bi ona željo naroda spol-nila ter zapovedala, da ima vojvoda kuronski upravljati z gosudarstvom do polnoletnosti Ivana t. j. do 17. leta; prošnja je bila uslišana. 17. oktobra leta 1740 je umrla carica, 46 let stara, in vsi so mirno prisegli carju Ivanu in upravitelju vojvodi kuron skemu.
„demonstracija", kali, — kajti ona, zbor najodlič nejših štajerskih pedagogov, je zastran tednice mej drugim sklenila: „Al!e Aufzeiclinungen haben . . . in der Vorlrags*Mr«eIie zu gescuehen" (vse se ima v onem jeziku zaznamovati, v katerem se je prednašalo). (Glej stran 1 1 dotičnega zapisnika od 26. sept. 18741) Pač pa je nekaj več nego „de-monstrac''jau, ako od vlade poslani inšpektor veljavne sklepe ignoruje, ali jim celo nasprotuje. Slovensko učiteljstvo, le možato naprej po postavnej poti! ter v smislu zdrave pedagogike!!
— (Za štu de ntovsko kuhinjo) nabira g. kanonik L. Jeran dobrotnih darov, katere obzna-nja v „Daniei". V zadnjej številki izkazanih je okolu 200 gld. in g. župnik Volčič daroval je sam 100 gl. Tu je gotovo milosrčnost na pravem mestu in želeti bi bilo, da obrodi stoteren sad in da dijaška kuhinja dobi vedno več dobrotnikov.
— (Tržaški „Sokol") dobil je te dni, kakor poroča „Agramer Zeitung", lepo darilo. Zagrebški fabrikant g. Hagenauer daroval mu je namreč vse telovadne priprave in orodja, ki so bila izločena v hrvatskem paviljonu tržaške razstave.
— (Iz Idrije) se nam pišs 10. novembra: Včeraj, ko je pri nas celi dan silno deževalo, je ob V26. uri zvečer voda „Nikova" pri stopah v jamo prodrla in prouzročila rudniku s tem veliko škodo. Delavci v jami, večinoma v smrtni nevarno sti, rešili so se vsi še z zdravo, toda z mokro kožo Neutrudljivej delavnosti in pogumnemu vodstvu se je zahvaliti, da so uže okolu 11. ure derečej vodi strugo ustavili, to je zamašili. Danes hvala Bo^u uže delavci na svojih prostorih zopet delajo. Zadnjo nesrečo prouzročila je voda 1837. 1. v tukajšnjemu rudniku.
— (Duhovske preuiembe v goriške j vladikovini.) Č. gosp. Ililarij Zorn je šel iz Ka-menj na Dunaj v zavod sv. Avguština, da dovrši bogoslovske študije v dosego doktorstva sv. pisma č. g. Andrej Ferfolja je premeščen iz Komna v Kam nje, č g. Alfonz Poljšak iz Šmarij v Komen, č. g. Andrej
Mesar iz Devina v Križ (vipavski), č. g. Franc KodriČ iz Bolca v Devin, č. g. Franc Kranjc serne-mški duhoven je prišel v Boleč; vsi kot kaplani. Č. g. Ivan Jarec, vikar v Trenti, je prestavljen kot tak v Gorenjo Tribnšo; 5. g. Simon Gregorčič, kaplan v Kobaridu, postal je vikar v Trenti; č. gosp. Ivan Murovec semeniški duhoven je prišel v Kobarid, Č. g. Peter Božič pa v Kanal, oba kot kaplana. Č. g. Janez Ev. Kolavčič je nastopil župnijo v Solkanu; č. gosp. Jožef Poljšak, kaplan v Sempa.su, je imenovan župnijski oskrbnik v Pervačini; č. gosp. .Jane/ Kodrič je šel kot kaplan iz Pervačine v Šem-l»as. Č. g. Janez Jug, vikar v Lokavcu, je stopil v začasni pokoj; na njegovo mesto je prišel č. gosp. Tomaž Rut&r iz Gorenje Tribuše. Č. g. Štefan Gor-jup, brat dveh sodnijskih svetovalcev Gorjupov in dekan v Višku, je dobil stalni pokoj; njegov naslednik je č. g. Ferdinand It. Posarelli.
Gospodom poverjenikom in vsem domoljubom, ki nabirajo prostovoljne doneske za zidanje »narodnega doma".*)
Izredni občni zbor, ki je bil dne 5. t. m., naročil je podpisanemu odboru, naj nevtegoma pozove vse one gosjiode, ki nabirajo prostovoljne doneske za zidanje „narodnega, doma", da
a) zneske čez 20 gld. brez odloga odpošljejo,
b) zneske pod 20 gld. pa pošiljajo sproti ali vsaj vsak drugi mesec društvenemu blagajniku g. dr. Josipa Staretu, hišnemu posestniku na Marije Terezije cesti št. 5.
Z ozlrom na ta nalog dovoljuje si podpisani upravni odbor vne gospode, ki imajo kaj denarja nabranega za „uarodni dom"1 najuljudneje prositi, da ga takoj odpošljejo na svoje mesto, v bodoče pa, da se blagovold ravnati  po sklepih občnega zbora.
V Ljubljani, dne 12. novembra 1882. Za upravni odbor društva .Narodni Dom":
Ivan Hribar, dr. Alf. Moscho,
tajnik. predsednik.
*) Ostale slovenske Časopise tujndno prostno, da blagovolijo to ponatisniti.
Narodno-gospodarske stvari.
Narodna razstava 1882 v Moskvi.
i Dalje.)«
Uineteljne cvetlice
razstavljene so na odličen način in smejo se vzpo-rejati v Parizu in na Dunaji izdelovanim. Cene so vseskozi nizke in zadostuje domača produkcija vsej potrebi. Posebno lepe in pristno po naravi posnete cvetlice izgotovlju Mine. Bonrgeat, Noviskaja in žensko učiteljišče v Moskvi itd.
Kakor po predstoječem razvidno, kaže se za vse predmete, za katere sem jaz prevzel poročevanje, zaradi bolj živahne trgovske zveze z rusko državo, večinoma negativen resultat, kajti na jednej strani je ruska obrtnija n. pr. v usnji in v usnjenem blagu na tako visokej stopinji, da zadostuje lastuej potrebi po nizkej ceni, na drugej strani pa je zopet zavarovana s tako visoko carino, da je uvažanje naših fa-brikatov nemogoče. Vender bi se kljubu vsemu temu, mogel doseči v nekaterih predmetih nekak eksport in to /lasti s suhimi kožami in kožicami, z lehko in lino obutvijo, s tenkimi podplati, lehkimi čreveljčeki za dečke, otročjimi solni, črevlji iz klobučine (ha-Ijina) s tenkimi podplati, dalje z lehkim galanterij-nim blagom in portfelji, konečno z finim perilom za dame.
Glavni razlog, da v vseh teh predmetih velika kupčija nij mogoča, leži v tem, da so ruske trgovske hiše navajene n* izredno dolge „respiri", in sicer po večini na 10-12 mesecev in bi se malo avstrijskih lirtn odločilo dati kredit za toliko msa, zlasti, ker so komitenti v prostoru tako oddalji ni in je jako težavno, dobiti točnih informacij o njihovih kreditnih razmerah osobito onih, ki stanujejo v vzhodnih in severno vzhodnih gubernijah.
Na somnje v Nižnem Novgorodu, kjer je vsikdar kolosalen promet blaga — !. 1881 za 270 milijonov rubljev— našim firmam neposredno nikakor ne kaže, kajti oudi treba fabrikate od somnja do somnja, tedaj za 12 mesecev, dati na upanje in to večinoma kupčevalcem, katerih mej tem časom nij dobiti pred oči
V ostalem priporoča se v Rusiji veliko bolj, delovati z narodnimi, nego li z nemškimi firmami, ker na prvih razmere politični odnošaji ne uplivajo toliko, nego na poslednje; dalje priporoča se kupčij-ska  zveza  le v  velika  mesta,  kakor Petrograd,
Moskvo, Varšavo in Odeso in tudi ondi le s prvimi hišami, ker je posredna trgovina nezanesljiva. Sicer pa je Rusija država, v katerej je vsakej obrtniji še mogoče razviti se mogočno in uteguejo avstrijski fabrikantje, ki s pravim razumom in na pravem mestu postavijo poddružnice v Rusiji dobiti izdaten delokrog. Posamični avstrijski veleobrtniki, kakor Haardt in Ditmar, Tho-net, Kohn, so to užc storili in gojimo upanje, da bode kmalu posnemovalcev, da bodemo vsaj na ta način imeli kaj dobička od velikanskega ruskega konsuma, ki vsled razširjenja železnične mreže raste leto za letom. (Dalje priti, i
Umrli so v IJiil»IJ«iiii:
8. novembra: Josip Tnrk, mizarjev sin, 3 mesece, Hrenove nlise št. 1*», za oslabljenjem.
9. novembra: Marija Križaj, kovačeva ndova, 70 let, Dunajska cesta st. 7, za osepnicami.
10. novembra: Ludvik Rihteršič, pekovskega pomočnika sin, 3 mesece, Francovo nabrežje, za vodenico v glavi.
Meteorologično poročilo.
A. V LJubljani:
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v j mm.
10. novembra	Ob 7. tri ijutraj ob 2. uri popolidn« ob 9. ari mitr	729-52 mm. 729-61 mm. 732-59 mm.	■4- 5-6° C + 110° C + 40° C	slaboten Tihod slabotna burja slaboten iihod	deloma jasno j UD« jasno	000 mm. dežja. | - _
1 11. novembra	ob 7. ari ijnlraj «b 2. ari popolaJne ob 9. ari VtitT	734-51 mm. 728-78 mm. 728-56 mm.	+ 2-0° C 4- 6-2° C + 6-2° C	brei-letrij« slaboten jugotahod slaboten iihod	oblačno oblačno oblačno	-- 3-80 mm. 1 dežja, j — . . ■. t
12. novembra	ob 7. uri ijutraj ob 2. uri popoldne ob 9. nri irtier	734- 54 mm. 735- 49 mm. 737-72mm.	+ 20° C + 70" C + 1-8<>C 1	daboten lahod slaboten lahod brei-letrij«	deloma jasno jasno jasno	000 mm. dežja.
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk, v pretočenih dneh vslod izredno močnega juga minimalen vsega leta, so je zadnje dni zopet močno vzdignil, vender ne povsod jednakomerno, tako da je bilo stanje Se vedno ekstremnejo, kot po navadi. Močni vetrovi pretočenih dnij so potihnili in so zasukali proti vzhodu. Temperatura poprej nadnormalna, je za spoznanje pala in postala normalna; razloček mej maksimom in mini-mom se jo zopet povečal. Nebo, poprej nestanovitno, se je zopet ustanovilo in postalo večinoma popolnem ali pa saj deloma jasno; vreme nič več deževn , toda zrak posebno zjutraj in na večer zelo vlažen in mokroten.
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta
Tržne cene v LJubljani
dne 11. novembra t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ ...
Oves, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, . ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol „ .   . .
Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast,   t „      . .
Speh frišen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       „      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštiunovo     „ „
Kokoš........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva     trda, 4 kv. metre .
„    mehka, B   „ „
gld.	kr.
7	80
	04
4	23
2	93
4	55
4	87
6	40
8	—
8	—
9	—
2	68
—	94
—	88
—	80
—	82
—	84
—	3
—	8
—	r,i;
—	50
—	52
—	28
—	35
—	it;
2	hi;
1	h:i
6	80
4	20
IDuL^eösItssL "borza
dne 13. novembra. (Izvirno telegrafično poročilo.)
5% niarcna
Kreditne akcije.....
London . .......
Srebro    ... ...
Napol. .......
C. kr. cekini.......
Nemške marke.....
4°/0 državne srečko iz 1. 1854 Državne arečke iz 1. 1864 . .
250 gld. 100 „
77 gld.	—	kr
77 „	60	n
95 .	30	»
92 „	—	
836 „	—	»
305 „	25	»
119 n	25	T
n 9 .	49	II »
5 *	66	n
58 „	50	n
119 „	—	n
171 m	—	p
» n n      * I*.....•
„ papirna renta 5°/0 . . . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, obHft. . Donava reg. srečke 5°/r . 1<*<> gld. Zuudj. obč. avstr. 4,/»*/i zlati /.nsr. jsti . Prtov, oblig Klizaber ine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandova mt. žH«-/.ince
Kreditne srečke.....100 gld.
Kudolfove srečke..... 10 ,
Akcije anglo-.tvstr. banke .        1S0 „ Trammway-društ. veli. 170 gld. ». v
9'	"t	45	-
119		50	rt
87		05	
85	n	05	n
104	i	—	n
115		75	n
lis		75	*
i»7		90	
105	-	75	
174	n	25	
is		75	
12»> 888	»	75 30	■
Zahvala.
Izrekamo Iisjtrenejo zahvalo za mnogohrojne dokaze iskrenega sočutja mej <lolgo boleznijo in pri smrti svojega goreče ljubljenega soproga, oziroma očeta in tasta, biagorodnega gospoiia
Josipa Sušo,
posistnika, bivšega večletnega trgovca, občinskega ■vetovalca itd.,
kakor za tako častni sprevod do ranjcega hladne gomile, vsem čaatitim gg. c. kr. uradnikom, trža-noin, taranom, prijateljem in znancem, sploh vsem, ki so se udeležili pogreba.
V Senožečah, v 12. novembra 1882. Marija Suša, soproga. Franjo Snša. losi p Saša, Anton Suša sinovi. Marija Prhavec, Ana Piano, Franja Prhavec, Antonija Suša, Jouipina Suša, hčere. Josip Prhavec, posestnik, Josip Piano, posestnik, Ignacij Prhavec, posestnik in trgovec, zetje.
Terezija Suša, sinaha. (722)
Poslano.
(54-41)
GLAVNO SKLADIŠTE
istije Inžne
poznate kas najbolje okrepljujuce piče,
I kas Izksian llek proti trajno« kaalju pluoevine I želadoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru,
u> 'p;rr.h * (PASTI LLEN)
Hinke Mattonija (KjLrlori vari u Č«*koj),
N» etiketo in /hiiihIi,
kakor kaže podoba, H^T~ trebit ostro pačiti.
MATTONI's 6IESSHÜBLER
St. 60.
Poslano.
TRMA uninu LOTERIJA.
Srečkanje 5. januvarja.
1 glavni dobitek gotovih 50.0000 gld.
Dražba.
(715—2)
Dne 1H. novembra* t. 1. ob 10. uri dopoludne bode se vršila v občinskej pisarni v Dolenjem Logatci manjšavna clra/Ka naslednjih mojsterskib del tukajšnje šolske stavbe,
in sicer:
Mizarska dela v fiškalnej ceni . . . 984 gld. — kr. Ključarska      „   „      „ „     .   .   .   1005   „   84 „
Kamnoseška   „    „      „ „     .   .   .   1321   „   39 „
K tej dražbi \;diij<> 10 podvzetniki s pristavkom, da bode moral uložiti vsak dražhenik 10°/,, varščine.
Pogoji dražbe in preudarki zamorejo se pregledati tukaj ob uradnih urah.
Krajni šolski svet v Dol. Logatci,
v 9. dan novembra 1882.
Umetuo
2 glavni dobitek gotovih 20.000 gld.
3 glavni dobitek gotovih 10.000 gld.
Nadalje
1 a gld. 10.000 — 4 a gld. 6000 — 5 a gld. 3000 15 a gld. 1000 — 30 a gld. 500 — 50 a gld. 300 50 a gld. 20O — 100 a gld. 100 — 200 a gld. 50 542 a gld. 25, — skupaj
j 1000 dobitkev iz 213.550 goldinarjev.
Obširni popisi dobitkov so na ogled razpoloženi v vseh prodajalnicah lozov.
Cena jednemu ložu 5 O kr.
Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na (713—1)
loterijski oddelek tržaške razstave
Pittzzu Graudo At. ~ v Trstu.
§l&~ Kdor hoče lože razprodajati, obrne naj se takoj na predstoječo adreso.
Lozl dobivajo se v LJubljani pri slavnej Icraiijskej eskomptnej banki, pri J. C. Luckmannu, Edvard Mahrxi in Jan. Ev. Bučarjevih naslednikih.
(574—22) X
:zobe in zobovja!
postavlja p<> najnovejšem amerikantkem /istemu • J  v v.l »i ii.  > n 11* h n i i u ali celulojidu brez bolečin. if 1'loiulkirn s Alm.im itd.
T      Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
♦ zobni zdravnik A. Paichel,
♦ poleg Hradeckega mostu, v 1. nadstropji. ♦♦♦O♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O♦♦♦♦
Za dojnico
se priporoča 2(J let Btara, krepka in zdrava ženska. Stanuje na MeiitpetvrMkej cesti št. 74. (271)
3F*riwo naravno
pomuhljevo jetrno olje,
pripravljeno po prostem odtoku jedna vrh druge naloženih svežih jeter, ne zamenjati ga s čisčenim aH pa s takim, ki se zadobi iz skisanih jeter. Vspešnejo kot vsaka druga vrsta taeega olja, ki se prodaje v trgovini, se posebno uporablja proti škro-feljem, rahitirii, p I umiri, kroničnim oprham itd. itd. — V steklenicah a 60 kr. (10 steklenic 5 gld., za klgr. 2 gld. ; spojeno z železnim jodiirjem posebno vspešno v steklenicah po 1 gld. dO steklenic 8 gld.) prodaje in razpošilja s poštnim povzetjem
Or. PICCOLI,
lekarnar „pri angel ji" v Ljubljani, Dunajska
Cesta. (696—3)
Marij inceljske kapljice za želodec,
iMpresežno izvrstno zdravilo zopei yse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper noslaat do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihne-nje kislo podiranje, sči-panje, katar v ielodoi, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne "•.>". boli (če izvira bolečina iz žeiodca), zoper krč v Že-lodol, preobložesje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Glavna vsnlojyj,«.s Lekar CJ. Brn«ly9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane .9.5 ki°.
Prave ima sslixxo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunpjskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironeoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Kupferschmied. VKranj: lekar D r a g. Šav ni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. R i t s ch ul. V Cr no m lj i: lekar Ivan B laž ek.
Ker so v zadnjom času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljico za želodec morajo imeti v Bklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobo utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno luamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim zuame-njc m. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—62)
Lzdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".