Št. 50. V Gorißi, v torek dne 21. junija 1904. Letnik VI. _J_________________________________L l/.haja vsa toiM'k iiiHobotoob 11. mi pri'fipokliie /,n mcslo ti'r oi, H. uri fop. za dfžclo. Ako pad<> na la diicva praznik i/.ide dan proj ob H. zvečfr. Staue po poäti prpjeman ali v Gorici na dom pošiljan c(>lolnliio 8 \, pollftno 4 Kin <5«'trtl(>tno 2 K. I'rodajasf* v (lorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih iilicah, Jellprsitz v Niinskih ulica.li in L <>- ban na Verdijevt'in tekaliSču po 8 vin. GORICA (fjutranjtt izriauje.) Ure in upravni&tvo se nahajata v «JS! a r o d n i tiakarni», ulica VcUnrini li. St. 9. Dopisp je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravniälvo >(ioricf»€. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako s»> tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako h»' večkrat tiskajo, raču- nijo He po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruäicj. „Zlata bnjiga" Jalshega Ooma". n. O gmotnem stanju „Šol. Doma" äe par besedij. Potrebščina „Šolbkega Doma" za 1. 1903 brez konečne gotovine v blagajni in med letom naložene glavnice na obresti je znašala 24.81(5 K 27 h, in sicer: plii- čevanje dolga 2002 K 60 h, obresti s pripadki 2f>l4 K 42 h, äolski zavodi 19.095 K 10 h, hišna uprava 958 K 11 h, društvena uprava 256 K 14 h. Ta potrebačina se v bližnji prihod- noati ne zmanjäa, marveč pomnoži vsled novega posojila in vedno večjega razvoja šolskih zavodov. Zmanjäala bi se le v slučaju, da ne bi dobila potrebnega po- kritja. Tedaj bi rnoralo društvo svoje potrebne zavode skrčiti in apraviti jih v soglanje z dohodki. Pri tej priliki bodi povedano, da druslvu ui ~;voli pomanjkovalo otrok, pač pa denara, da v društvenem gospo- darstvu gre denar na stran aktivov, otroci pa na stran pasivov; da najte- žavnejša naloga jo društvu ohraniti rav- notežje med zahtevami, katere atavijo otroci po svoji navzočnosti, in med de- narom, ki dohaja za vzdržavanje potreb- nih zavodov. Pri tej Bvoji težavni nalogi imelo je druätvo pomoči iz raznih alranij. Prvo pomoč je dobivalo iz svojega premoženja in svojega delovanja. Tako je dobilo leta 1903 najemščine in od- Škodnine 3467 K 50 h, äolnine in doliod- kov sole 2687 K 39 h, obrestij od nalo- žene glavrtice 104 K 70 h in raznih do- hodkov 60 K, skupaj 6.319 K 59 h. Te vrste dohodki niso povaem stalni, pa tadi ne menjujejo preveč, tako da ae smejo vpoštevati kakor nekaki stalni dohodki. Druga pomoč so bili prispevki in podpore iz javnih in zasebnih zalogov. Leta 1902 so znaäali 7 910 K, leta 1903 pa že U.Ü60 K (zadnjie je bilo vsled ti- skarske pornote rečeno 17.660 K). Pri- čakovati je, da se ta znesek äe zviäa, in druätvu moramo le čestitati, da si je znalo pr.dobiti stalnih dohodkov v toliki men. To je veliko več vredno, ko kri- čanje in zabavljanje po javnih liatih. Tretja pomoč, ki jo najprva delo- vala in ki je do zdnj vedno dobrohotno spromljala vse druStvono delovanjp, jo „narodni davek", ki se sleka pod naj- različnejaimi irneni in naslovi v druätveno blagajno, kar je gotovo boljäe nego da bi ho stekal v zaseben žep. Hodoljubi tekmujejo med seboj, kdo bi V6Č dal, kdo bi položil večji dar do- movini na altar, ter vzbujajo z bosedo in dejanjem drug drnzega k požrtvoval- nosti za vzgojne in äolsko namene. Vsi, ki so dobrega srca in vneti za napredek milo naše slovenske domovine, ae zbirajo okolo narodnega žrtvenika ter polagajo nanj svoje darove, vsak, kolikor more z ozirorn na svojo imetjo in na svoje po- trebe. Godrnjača ni med njirni, vsak žrt- vuje z ve.solim srcem, z dobrim namenom in z željo, naj bi tudi njegov dar pripo- mog^l k proporodu naäe mladine, naäe občine. Od „narodnega davka", oziroma od požrtvovalnosti in radodarnoati sloven- skih rodoljubov jo odvisno, ali se bo mo- gel „Šolski Dom" ohraniti na Rvoji se- danji vi^ini in razvijati se äe dalje, ali pa bo moral, kar bi bilo obžalovanja vredno, skrčiti svoje sedanje zavode, ki so vsi polrebni in dobro uspevajo. Zato prosimo rodoljube vae vprek, naj se ne utrudijo v svoji darežljivosti in naj se ne dajo hnjskat ali oplašit po zlih ljudeh, ki niso prijatelji ljudstva, ampak vse kaj drugo. „Zlata knjiga" navaja vzmi-sludru- štvenih pravil imena društvenikov in do- brotnikov, prijateljev in podpirateljev „Šolskega Doma", ter o vsakem izmed njih zneako, katere so darovali. Ženski oddelek „Šolskega Dorna", na čelu rnu blagorodna gospa Avgusta Šantel, priredil jo tudi letos krasno ve- selico v goriški „Čitalnici", katere čisti dohodek je pripadel „Š. Domu". Osnoval ae je akademični oddelek „Šolskega Doma", ki je z veliko vnemo in trudom avedel narodni „kolek" v ko- rist „S. Domu". „Zlata knjiga" pravi, da radodar- nost se je ludi v tern letu pokazala jako iznajdljivo, ter navaja razne slučaje, da dokaže to svojo trditev. H koncu pravi : „Vae kaže, da „Šolaki Dom" je tisti srečni zavod, ki druživae rodoljubne Sloven- cecele dežele" v imenitnom delu narodnega izohraženja in omike. Tako delo je druätvu v ponos trr v ve8elje vsakemu poštenemu Sloveneu in prijatelju narodnega napredka. D o p i s i. Iz gorl/ike okolice, 16. junija 1904. Dragi prijatelj! Tudi danes so ne morem še ločiti } od „Šolakoga Doma". Prijatelj, ta na- rodni zavod mi leži tako na ßrcu, da ti ga ne morem dovolj naceniti; on ae mi vidi tako visoko postavljen, da ne stoji daleč, daleč pod njim nič in zopet nič in potem äe le pridejo druga narodna druätva, kakor so potrebna. Ker torej tako viaok» apoälujem ta velepotrebni in nenadomestni narodni zavod, me hudo boli vse, kar mora „Šol. Dom" žalega prestati. Da mu nasprotujejo naäi na- rodni nasprotniki, je prav razumno, a da ga sovraziä li, slovenske matere sin, je pa neodpufltno. Zaradi tega je dolžnost vaakega pravega rodoljuba, da ti stoji naaproti z vso močjo avoje daäe ter te sliku svojim prijateljem in znancem za najnevarnojšega sovražika najvažnejšega narodnega smotra Slovencev na Go- riäkem: narodne pridobitve mesta Gorice. In ker je dobra usoda mene izbrala, da ti Htopam najbližje na telo, mi je dolžnost, da v zadevi „Šolskega Doma" vzdigam bič najviäje in pritiakam palico najträe. Med izgledi tvojega sovraštva in naöprotovanja „Šol. Dom" stoji najvišje tvoj najnovejäi naskok v zadevi „na- rodnega kolka" visokoäolcev. V svojih prejšnjih dopiaih sem ti dokazal, da je največja laž (oprosti! me že grabi jeza) vseh „Sočinih" laži — in teh žal ni tako majhno stevilo — da je „Šol. Dom" strankarski zavod, ki bi imel namen pod- pirati „klerikalno" politiko. Ta tvoja trditev je že z ozirom na biatvo „Sol. Doma" kot ljudsko-šolakega zavoda, tak gorostasen nemisel, da ae mu mora iz area smejati vsakdo, kdor le povräno pozna območje ljudske äole; ali pa, če se noče smejati, se mora jeziti nad tako zlobo, da si upaä a bvojo izmiäljeno trdi- tvijo, sarn uverjen o nje nemožnosti, uporabljajoč jo v lo namen, da bi naäi atranki nagajal, neizrnerno Skodovati naj- vazenejäi narodni poziciji vseh Slovencev na Goriäkem. Razložil sem že v teh dopisih ljudem ki so dobre volje, dovolj jasno, da je gola neresnica tvoja paväalna trditev, da je „Solski Dom" strankarski zavod. Dokazal sem, da ni „Šulski Dom" to, kar ti podtikeä, ne po svoji celokup- nosti, ne po činiteljih svojega delovanja. Ponavljanje iste neresnične trditve v tvojem najnovejäem napadu me ni niö osupnilo, taktika ti je pač vedno ista: metati v javnost gole trditve, opremljene z občnimi frazami v nedostajanju stvarnih razlogov. Da ae vračamzopet k temupredmetu, ne nameravam s tern tebe prepričevati, ampak Slovenceni, naj pripadajo tej ali oni stranki, le äe bolj oči odpreti ter jih p r e p r i č a t i, da je „Solski Dom" celokupni alovenski narodni zavod, da je njegova uprava v rokah naäih somiälje- nikov, ker je bila po večini tudi pred razkolom, ker ni z nasprotne strani nikdo hotel in skusil to upravo naäim somiäljenikom odvzeti ; prepričati vse dobrovoljne Slovene e, da ne »matrajo naäi somiäljeniki uprave „Šolskega Doma" za kako strankarsko postojanko, ampak za butaro čistega ro- Ijubja, ki naäi atranki kot taki nič ne koristi, pač pa škoduje, ker ji uporablja denarne in delavne modi, ki bi ae dru- gače obračale v strankarske namene, ker jo dela po denarnih prispevkih odvisno od vaega naroda, torej tudi od neso- miäljenikov; p r e p r i <5 a t i alednjič vae naäe prave rodoljube, da pelje pot, na katero bi hotel ti zvabiti goriäke Slovence, v očitno narodno po- gubo glede meata „Gorica"; kajti podirati „Šol. Dom" ae pravi pritiskati mestne SloTence dve, tri desetletja nazaj, iz- podkopavati temelj vaemu narodnemu napredku v meatu ter uničevati vaem drngim mestnim druätvom velik kon- tingent bodočega druätvenega rnaterijala. V svrho tega prepričevanja se mi vidi potrebno razstaviti „Solski DomM v tri dele: 1. äolsko mladino, 2. učiteijako oaobje, 3. vodatvo. Postavil sem mladino LISTEK. Zavodna vzgojenka. • Maloruski: Marija K.-Markovict 16. 0 božiču je bila zaroka. Ali je bilo tedaj zopet gostov! Goapica je biia tako veaela in zgovorna, ker oči 8o 8e jej bliščale. In zaročnik jo je vodil veaelo okrog . . Ali jedva so bili z dvora — ženin ^ gostje — pa je jela zopet plakati. J0- k»la je ter tožila svojo usodo : „Kaj aem vendar atorila? Kako ubožno bo moje i'vljenje I Cemu me je rodila mati na !O brilka moja usoda airomaäka!" ötara ni bila veaela te zaroke; ali jendar j0 je tolazila . . . „Cemu plakati, detemoje!Dovoljnudo;oljtegaPw »at* u« I6"™ mu GosP°d ni d»l bo- v^olzah, pa bega po 8obi in |omi , /0_ Bo^ete,mTl8rCem°JeI «eplakaj! Bogatejäa od drugih ne bodeä a tudi "boznejsa ne. Tvoje bo ,8e, L ^ -la !Llr,Ltje k 8tari> pa j0 ob- rtO babica moja, mamica moja! Zahvaljujera se vam iz dna duäe. Kar svet ae mi obrača kviäku, vi ate me iz- redili, mati moja I" „Nu, dovolj, dovolj!" reče atara, pa ae joče in ameje. „Babica,golobica! Vi bodete z nama živeli!" wJaz mialim tako: Jaz oatanem tu v Dubcah ter bodem vodila gospodarstvo ter pazila nanj, ti pa gospodinji na pri- stavi. Povsod ne moreä biti, sicer bi ae trgalo goapodinjstvo in ne imela bi po- k°ja- „Gospodarjevo oko debeli živino — pravijo" ! ^obro ! dobro 1 babica ! Naj bo tako 1 Ah, babica, vi ate moja mati — pravim vam". »Nu torej, pa bodi veaela pri meni, nikdar ne plakaj". «Ne bom ne, babica!" Jedva je bil priäel ženin na präg, že mu reče goapica: „Babica nama daje Dubce, nama daje Dubcel" On Be jej prijazno nasmehne in reče: „Kar tebe veseli, raduje tudi mene. Tadi jaz zelo ljubim Dubce. Ta sva ae spoznala in zamilovala. Ali veä, kako je bil tedaj vrt lepo zelen in ves v cvetja, ko ava govorila onde?" „Vrt zelen — vrt cvetoč" — mu reče: „Ti povej, sree, koliko dohodkov dajejo Dubce?" Mladi idealist ae kar atreae; po- gleda jo, — pa kakor bi ga bilo mahoma nekaj preaenetilo in zbodlo ter globoko užalilo...... „Nu, kaj?" vpraäa goapica. „Kaj atrmiä tako v me? Ali sem rekla kaj sla- bega? Ali noceä gospodariti z menoj?" In prime ga za rpko ter se ljubko maamehne. Tudi on ae nasmehne, pa reöe: „Ti si moja, draga gospodinja". 17. Goapica ae je zveselila ter jela skr- beti za svojo „balo". In računila je ter urejevala, in aama se lotila vsega. Na- | ročili so iz meata čevljarje in krojače, pa äivilje in kaj vem äe koga. Sanaa je vo- dila zaročnika, kako in kaj, pa kupovala, krojila ter akladala. To je kipelo kot v kotlul Tedaj je bilo za nas zelo hudo. Saj je naäa usoda vedno jednaka, naj ae ' godi gospodi dobro ali 8labo, nam je vedno jednako. Za tega svatba — a za kokoS 1 mrtl" pravijo. Na goapodarjevo poroko je priälo toliko go8tov, da je vräelo po sobah kot v panju. Radovedni gospodiči ao si ogle- dovali „baliače", pa se čudili: „Oh, kako je to lepo! Oh, ali je imenitno t.....To pa to! .... A biti mora zelo drago! Ko se je zagledala katera gospa, v ruto ali suknjo, je kar zamižala, tako jo je to bodlo v oči. Pili so kakor — mnha v medu.... Jedva amo ae jih otreali. 18. Minula je poroka. Jaz Bern morala z gospo. Pri teh akrbeh nisem imela časa niti trenutka, da bi ae bila poslovila od naäih. Konji bo bili že napreženi, in äe le tedaj sem prihitela. Niti besedice nisem mogla izpregovoriti, poalavljala aem se nemo. Ženin je prigel po njo se Stiri- uprežno kočijo. Bili so tataraki vranci. Vozil je širokopleč, visok bradat voznik z visoko kapo. Taki Ijudje ao iz .naäih", ali vajeni so gosposke äege. Tedaj se je poslovila gospoda, in plakala je ter äa- mela, a voznik je sedel kot iz železa vlit, ni se obrnil, niti se ogledal. (Dalje pride.) na prvo mesto, ker je ona glavni faktor, Bredišče vsega zavoda, ker je zarad nje vse drugo. Oglejva si torej naj prej, v kakem razmerja stoji ta mladina s tako imenovano „klerikalno" politiko. Da bi ta mladina že s tem, da prestopa präg „Šolakega Doma", postajala navdahnjena „klerikalnega" daha, tega menda ne boä trdil. Ne preostaja torej drugo nego možnost, da se ta mladina vzgojuje v tako imenovanem dahu. Ali ta „kleri- kalen dab" je jako obsežen pojem ; treba da ga nekoliko razloživa. Dandanes se tako meče okoli z izzrazom „klerikalen", da velja nekaterim toliko kakor „verski". Ako ga tudi ti tako tolmaöiä, no, potem imaš prav, in je res, da se mladina v „Šolskem Domu" vzgojuje v „klerikalnem" duhu. Ali prijatelj moj, imennj mi le eno samo ljudako äolo pri nas na deželi ali v mestu, ki bi ne vzgajala mladine v takem „klerikalnem" dahu; dokaži to danes le o enem ljudskem uöitelju, jntri že zveä, da je bil ta nöitelj suspendiran. In zakaj? Ker se je pregreSil zoper prvi paragraf šolskega zakona, ki zahteva versko-nravno vzgojo mladine. V takem „klerikalnem" duhu torej kakor „Šol. Dom" vzgojujejo mladino tndi tvoji Se- devčiči, Križmani itd., in če ti tem to mi- lostno dovoljujeä, prav ne vem, zakaj naj bi bilo to äteto v greh „Šolskemu Domu" !? — Vzemiva pa, da ti je „klerikalen" pri- laslek, katerega ti nsiljujeä naäi atari na- rodni stranki, katerega si ti iznaäel za naäo stranko z jedinim namenom, da ti služi za rudečo cunjo, s katero podiä od nas mladino ali druge narodnjake, ki niao iz raznih uzrokov naklonjeni kakemu duhovniku ali vsej duhoväcini; vzemiva torej, da ti je „klerikalen" toliko kot strankarski, potem te moram že zago- toviti, da se mladina v „Sol. Domu* v takem „klerikalnem1' duhu ne vzgojuje, in sicer zato ne, ker je to absolutno ne- mogoče. Da se v mnogoverski in mno- gojezični državi veroizpovedanja in na- rodi bojujejo za posest ljudske äole, je prav naravno ; saj ata vera in jezik glavna elementa mladinske äole; ali o takih äolah, v katerih bi ae vzgajala mla- dina v duhu jedne politične stranke nas- proti drugi stranki, ki ima s prvo isto vero in isti jezik, o takih äolah nisem doslej čital, take Sole eksistujejo menda le v tvoji glavi. Kako da take Sole „iz- gledajo", to boš torej ti najbolje vedel, in ker bi jaz o takih äolah rad kaj ve<5 zvedel, se mi vidi umestno, da prepuäcam besedo tebi. Pričakujem torej, da mi na- pižeš za prihodnjo sredo v „Soöi" raz- pravo o takih šolah, v katerih se vzgo- juje mladina v duhu izvestne politične stranke. Ako tega ne storiS, born vedel, da ni takih šol niti v tvojih možganih, in moja naloga bode, da prihodnji teden Slovencem na Goriäkem pokažem, kako se drzneä ž njimi igrati, smatrajoč jih za politične otročaje, kateri si dajo tudi najabsurdnejäa strašila slikati na steno. Prijatelj, ti imaä besedo. _______ A. K. Št. Viška gora. — Že dolgo ni bilo nobenega glasu od tukaj, če tudi amo zadnji Čas doživeli mnogo novega. Mej vaemi novicami je glavna ta, da je na smrt zbolel naš vrli rajni župan Matevž Pirih. K sreči pa je biia njegova bolezen tako pohlevna, da je prenehala tukoj, ko ji je on ukazal. — Vrhunec so dosegle bolečine v prvi polovici aprila, ko se je mudil tukaj uradnik od deielnega odbora in sestavljal namesto neumorno d elavnega Matevža zastale r a - öune od treh let in preudarek z a l. 19 0 4. — Bolečine so postale tačas tako hude, da je prosil oče župan uradnika, naj konča svoje delo kolikor mogoče hitro, da bo mogel poprej iti v bolniänico v Ljubljano. G. uradnik je reß hitel z delom, kolikor je mogel. Na pred- večer svojega odhoda je pa sklical skupaj podžupane in slovesno vpriöo vseh iz- ročil Matevžu diplomo c. kr. n a - mestništva, katera pravi, da je iupan Mat. Pirih zaradi svojeneumorne nemarnosti odstavljen od Žu- P a ns t v a. — Nikar pa ne miaute, da ja Matevž zaradi te britke žavbe umrl. Ravno nasprotnol Ozdravel je kar čez noö brez bolnišnnice in brez Ljubljane — takojkoje odšel uradnik. Sedaj »e smeje svoji bolezni, sam in drugi. Kdor zna, — zna! Tako je naš žapanski stolec le dva meseca — v d o v e c, ker mu je težko dobiti nevesto... Nobena ne mara stare n a d u h e. Pa ne samo to! Ziva duäa ne ve tukaj, kje je oböinska pisarna. Oklicalo se o tem nič ni, uraduje se pa tudi danes tukaj, jutri tarn. Deželni uradnik je ob odhodu ukazal, naj ob- činsko marajno z akti vred takoj pre- neso iz hiäe odstavljenega župana v äoleko poslopje, ker je zaßasno tajni- kovanje prevzel g. učitelj. A rnarajna z akti se ni dala pomakniti, ampak je ostala in stoji se danes pri Matevžu v krčmi. Prva seja po odstavi starega žnpana le je sicer vräila v soli, a kmalu je zlezlo lopet vse v krömo. — V nedeljo 12. junija je bil nekdo radi par po- teptanih krompirjevih stebel povabljen ob 3. popoludne v občinsko pisarno k obravnavi. Mož je priäel z bolno nogo eno uro daleč z Vrha v občinsko pisarno — T solo ob določeni uri, a n i n a š e 1 tam ne pisarne, ne pisarjev. Ti «so namreč čakali v krömi pri Matevžu in kar meni nič, tebi nič tam obsodili upornega obtoženca v kon- tumac in 20 K 60 h globe. Slavnemu oböinstvu naznanjamo: 1. Kdor najde naäo občinsko pi- sarno, naj jo prinese nazaj tje, kamor spada. — 2. Kdor želi fotograiijo naäega ob- činskega reda, naj se oglasi ! M. P. — Č. 1. Politiöni pregled. Razpuat driavnega zbora. Dunajska „Information" büjezi go- vorice, ki se danes baje äirijo na Du- naju in v Pragi, ceä, da namerava vlada razpustiti državni zbor in ceäki deželni zbor. „Information" pravi, da ni verjetno, da bi vlada že zdaj razpustila državni zbor, da je pa mogoče, da pride do raz- pusta v jeseni. Italljansko vseučlllščno vprašanje. Danes se poroča z nekako gotovo- stjo, da bode vlada s posebno uredbo ustanovila v Inomostu samostojno itali- jansko juridično in državnoznanslveno fakutteto. Glede pa na to, da so Italijani do sedaj tako straäno razsajaü proti vsemu, kar ni bilo za ustanovitev po- polne italijanske univerze v Trstu, a zdaj tako molče, ko jim vlada ustanovi v Ino- inostu le juridično in driavnoznanako fakulteto, se to nekaterim čudno zdi, in mislijo celo, da ni izključeno, da ne bi dobili Italijani od vlade kak „Schweige- geld'' na račuti primorskih Slovanov. General Garibaldi o vojski z AvstrIJo. General Ricciotti Garibaldi je pri- občil spis o možnosti vojske med Italijo in Avstro-Ogersko. V spisu trdi: Za vojsko je Avstro-Ogeraki treba milijonov, toda koliko je potrebovala denarnih pri- pomočkov francoska revolucija? Ljudstvo revolucijonarno in vstaäko gibanje od Tridenta do Prage, in od Trsta do Bal- kana ne bi potrebovalo niti redne vojake, niti vojne blagajne. General trdi dalje, da ni treba vtrjevati meje, ampak je bolje, da se z doličnim denarjem orga- nizira dobra armada. General Garibaldi hoče s 8vojo armado, kadar bo treba, prekoračiti avstrijsko mejo, osvoboditi Jugoslovane (? ! Ured.), stvoriti balkansko zvezo ter zasesti za Italijo Trst in Trident. General se drži načela, da mora biti Ja- dransko morje last Italijanov, Slovanov in Albancev, nikakor pa ne Nemcev. Umor ruskega guvernerja na Flnekem, Nlkolaja Ivanovlöa Bobrikova. Generalnega guvernerja Bobrikova je težko ranil s strelom iz revolverja sin se- I natorja Schaumanna med sejo senata. Bo- ! brikov je bil težko ranjen v želodec in , na vratu. Napadalec se je po napadu | sam nstrelil. Bobrikov pa je tudi uže umrl vsled dobljenih ran. | Ko je bil car obveäöen o napadu 1 na guvernerja Bobrikova, odpoalal je njegovi soprogi koj brzojavko, ki se je glasila tako-le: „Globoko užaljen zaradi ; intumnega napada na Vaäega soproga, ! prosim Boga, ga bi mu povrnil zdravje prej ko prej. Z veseljem sem sprejel po- ro&lo o srečno izvršeni operaciji. Ko se Vam bo zdelo umestno, pozdravite mi Vaäega soproga ter mu povejte, da vroče želim, da bi kmalu okreval". Po Bobri- kovi 8mrti pa je brzojavil car udovi : „Globoko me je ginila vest o smrti Va- äega ßoproga. Hog Vam podeli moč, da bi zamogli prenesti to bridko izgubo. Ime Bobrikova zabilježeno bovedno med onimi dobrih ruskih patrijotov". Morilec Schaumann bil je äele 29 let star. Svoje Štndije na vseučiliaču dovršil je 1. 1899 in je potem postal uradnik v naučnem ministerstvu. Franooska. „Neue Freie presse" poroča, da je Combes v vedno večji zadregi in da se vladno večino tvoreöi blök zaradi kartu- zijaiske afere ruäi. To se je pokazalo tu^i pri volitvi komisije v zadevi karlu- zijanske afere. Mnogi v vladni večini ne zau^ajo več Combesu in so mnenja, da se gode v vladnih krogih äkandalozne °tvari ter da bi vladni krogi tudi aprejeli od Kartuzijancev dva miljona, ako bi jih hoteli kartuzijanci dati. V hodnikih par- lamenta se govori Že o novem minister- stva Etienne Rouvier-Sarrien, ki razmer ne bo äe bolj poostrilo in bo pustilo stvari, kakor so sedaj. Rusku-japonska vojska. Velika premoč Japoncev je prisilila Ruse, da so se morali v boju pri Va- fanhovu, ki je trajal dva dni, umakniti z velikimi izgubami. Izgubili so 2000 vo- jakov. Te izgube so provzroöili Rusom posebno japonaki topovi, katerih je bilo na bojiäcu nad 200, dočim so jih imeli Rusi le malo. Torej 2000 mož so izgubili Rusi, a ne 14.000, kakor bi to želel ži- dovski „Piccolo", ki je omenjeno ätevilo v nedeljo v svojem lislu tiakal prav de- belo. Ruski agenturi se poroča iz Liao- janga, da bo hoteli Japonci te dni zopet zapreti vhod v portartursko luko in da so hoteli v ta namen pogrezniti v morjo ätiri ladije požigalke, od katerih pa sU se dve poäkodovani od strelov iz ruskih topov pogreznili v morje, dočim sta ostali dve zbežali. Istotako je dobila omenjena raska agentura iz Mukdena vest, da so bili na- padi na Port Artur zadnje dni odbiti in da so imeli Japonci pri njih velike iz- gube. * * * Iz Port Artura doäla je v Petrograd vest, da so vojne ladije, ki so bile po- äkodovane, zdaj vse popravljene in da je portartorako prebivalstvo jako nav- duäeno. Portarturska po&adka koniaj čaka, da se spopade s sovražnikom. Mnogo prebivalcev je pripravljeno bo- jevati se v vrslah prostovoljcev. Gelo 600 žen je naznanilo poveljniku posadke, da so vedno pripravljene podati se v boj z,a domovino. V Port Arturu je živeža še zu äest mesecev. Pri vsem tem da so Ja- ponci obkolili Port Artur, prihaja Rusom äe vedno mnogo živeža od raznih strani. Japonske predstraže oddaljene so od Port Arlura 24 vrst, ter tri vrste od ruskih predslraž. Male praske se dogajajo vsaki dun. Nikdo ne misli na to, da se bo Ja- poncem posrečilo polaatiti se Port Ar- tura. * Iz Mukdena se poroča, da je vla- divoatoäka eskadra pogreznila pet ja- ponskih tranaportnih ladij. Na ladijah „Itakimari" in „Sadomaru" nahajal se je jeden polk Japoncev, ki je poginil v morju z zastavo vred. Ko je vladi- vostoäka eskadra pogreznila v morje ja- ponske trantjportne ladije, odplula je proti Kohkajdo, torej proti jugu, in se ne bode prav nič čnditi, ako se prikaže že pri- hodnje dni pred Port Arturom. * * ¦ Rusi so te dni prekoračili reko Turnen in so napravili na zapadni Koreji več brzojavnih zvez. Angleäki lisli po- ročajo, da se nahajajo zdaj Rusi na Ko- reji v prav močnem ätevilu. m * ¦ lz Petrograda poročajo listu „New- York Herald", da je odposlal Kuropatkin Stachelbergu dve diviziji na pomoč. ¦ Admiral Skridlov je brzojavil carju, da je vladivostoäka eskadra dne 15. t. m. potopila tri japonake transportne ladije, na katerih so se nahajali vojaki in mnogo vojnega malerijala. Domače in razne novice. Nadvojvoda Leopold Salrator. — V soboto je priäel Nj. Vis. nadvojvoda Lhi Dold Sulvatcr v spromstvu dv«h po- bočnikovin sekcijskega načelnika Wurrnba tor nekih drugih gospodov k Sv. Luciji. Po ^ratkem odpočitku odpeljal se je nad- vojvuda proti Kobaridu in si oglodal ko- bnri^iko dolino. V nodcljo pa so je pri peljal nadvojvoda s spreuialvom na dveh avlomobilih v Gorico. Predno je nadvoj- voda odäel od Sv. Lucije, bil je tam pri sv. maäi. Od Sv. Lucije pa do Gorice se ni nadvojvoda ustavil nikjer drugod, nego pri Babjem zobu pri Plaveh, kjer si je ogledal zasek in kjer se je potem v hladu nekoliko okrepčal s spremstvom. Tudi v Solkanu se je sicer ustavil, pa le za hip. V Gorici pred hotelom „Südbahn" čakal je nadvojvodo ter ga vsprejel don Alfonz Bourbonski, ki je bil priäel ravno na obisk svoje matere, katero sta z nadvoj- vodo kasneje obiskala v hiäi sester od križa, nahajajoöi se na Fran Josipo- vem tekaliäcu. Ob 6. uri 47 minut pa se jo nadvojvoda s pobočnikoma odpeljal proti Dunaju. Odllkovhiije našega rojaka. — Ncmäki list „Die Zeit" je prinesel te dni notico, da je nemäki ceaar podolil slo- venskemu arhitektu, profesorju dr. MakHu F a b i a n i na Dunajn, red rdečega orla tretjega reda. Čestitamo I Iinenovanj» v pofttni shižbi. — Poätni kontrolorji gg. Forlunat M a r u s- s i g in Friderik B i r i n g e r v Trstu, Bernard Predaruttiv Gorici in Gvido Anderlich v Trslu 80 imenovani za viäje poätne kontrolorje. Častni kaiumlki. — Dekan v To- maju, veleč. g. Matija S i 1 a, župnik An- ton Lupetina pri sv. Antonu starem v Trstu in dekan Josip Zu pan v Dolini so imenovani častnimi kanoniki kate- dralnega kapiteljp v Trstu. Preineščenja. — Stavbni Bvetnik in voditelj tukajänjega stavbinskega urada g. B o n a v i a, premeščen je v Trst, kjer bo prideljen stavbinskemu oddelku c. kr. namestništva. Na njegovo mesto pride pa viäji inžener g. Mahnitscb, dosedaj voditelj stavbinskega urada v Tolminu. Izpit vspoBobljenoHti za vrtna- rice. — Vsposobljene so bilo za vrtna- rice in so napravile z dobrim vspehom dotični izpit s slovenskim učnim jezikom g.čne: Ipavec Ana, R e a Marija, B e r- t o ä a Roza, Š i n k o v i c Alojzija in Küret Katarina. Za „Solski Dom" so plačeli pred- sedniätvu: Jeronkov France v Opatiji 5 K; Joaip Furlani, jubilant v Furlaniji 20 K; Angel Casagrand«*, trgovec in po- sestnik v Ajdoväcini 20 K ; Anton Bra- tina, vikar v Doberdobu 10 K; Josip Pavletič, dekan v Št. Petru 7K; Andrej Paväic, oböinski tajnik v Avčah 2 K ; Anton dr. Tuäar, dvorni avetnik v Ro- vinju 20 K ; Alfonz Poljšak, vikar v Sto- mažu 5 K; Jožef Munih pri Sv. Luciji na Moslu 5 K ; druätvo „Slovenska be- seda" v Gorici 1 K 92 h. Srčna hvala I Žeuska podriiznic« družbe sv. (irila in Mctoda v Ooricl imela je Hvoj letni občni zbor 19. junija 1904 ob 3. popoludne v prostorih tukajšnje či- talnice. V novo načelstvo bile so iz- voljene gospa Avgu3ta Šantel, prvomest- nica, gospa Milena Papež, njena na- mestnica, gospa Karolina Makuc, de- narničarka, namestnica gospa Marija Kopač, gospica Milena Poniž, tajnica, nameatnica gospica Lavo lava Koräiö, odbornico gospa Amalija Drufovka, gospa Ivanka Gotič in gospica Eliza Makuc. Pri občnem zboru so je sklenilo vzbujati za stvar večje zanimanje, da tako pomagamo roäiti prekoristno druätvo gotovega po- Rina, kakor nam iz Ljubljane piSejo. Zato äe v naprej prosirno, naj rodoljubne gospe in gospodične ne zavrnejo vabila k pristopu v družbo, kedar potrkamo na njihova plemenita area, da družbi tem potom gmotno priskočimo v pomoč, ter tako ob enem z lepim zgledom zdramimo iz trdega spanja tudi druge, zlasti moäke podružnice na Goriäkem, o katerih že več let ne vemo, ali goje za to emi- nontno narodno družbo äe kako iskrico Ijubezni. Kaj praviS sestrica „Moäka po- družnica"*), zadeva päica tu li lebe? V Trstu priredita v korist družbi sv. Cirila in Metoda moäka in ž^naka pcidružnica 3. julija skupno veliko ve- aelico, pri kateri bode najvaznejäe : „Ve- liki semenj v Nižjem Novgoradu". Na tem sernnju ae bode prodajalo na debelo in drobno vakovrstno blago za sree in oko; to bodo zgolj darila dobrih rodo- Ijubov. V ta nampn ae uljudno vabi vse dobrohotne darovatelje, gospe in gospode na Goriäkem, naj blagovole doposlati da- rila za „Semenj v Nižjem Novgorodu" čim hitreje mogoče goapej Avgusti Šantol v Gorici, Via Ponte Nuovo, da ae bodo darovi mogli äe za časa odposlati v Trat. Imena in darovi se bodo objavili. Torej ne elektrlfnl tramvaj, am- pak avtomobile dobirno v Gorici. Družba ¦) Predsednik omenjendnik dru- ätva »Öolski Dom«, društvu, ki opravlja v (iorici nalogo družbe sv. Cirila in Metoda in katera društvo ne dobiva od druibe sv. Cirila iii Metoda nobene podpore. Op. ureduištva. nainreč, ki je nameravala napraviti v Gorici električni tramvaj, je prišla do spoznanja, da bi ta preveč stal, in skle- nila je raje uvesti po mestn vožnjo na avtomobilih. ker jo za to potrebna le svota 80000 K. So 11 hotoll stavkati? — Včeraj so zapustili delo vsi delavci, ki delajo pri Št. Petru na bohinjski želežnici. Slo je najbrže za premajhno plačo. Popoludne podal se je tja politični nadkomiaar g. Giudo Polley, in zdi se, da je prišlo do nekega sporazumljenja, kajti danes delajo baje vsi delavei. Gobe. — Mestni magistrat pripo- roča meščanom, naj kapujejo iz zdrav- stvenih ozirov gobe edino le na sadnem trgu. Oh jednem pa preti s kaznijo vsem onim, ki bi prodajali gobe dru^jo in ne na mestnem trgu. Iz Sovodonj narn piSejo : V ne- deljo smo imeli sv. mašo ob G. uri zjutraj. K maSi se je napotila tudi okolo 70 letna Paška Petejan v spremstvu še neke druge gospe sorodnice a Peči. Ker sta se bali, da zamuditi mašo, sta celo pot äe precej hiteli, kar je bilo za 70-letno Paäko — ki je, mimogrede omenjeno, bila pravi fcenski velikan— malo prona- porno. Prišedši skoro do cerkve aovo- denjske, je opešala ter rekla, da ne more dalie ter pri ti priči se zgrudila neza- veatna na i! Ko sn nekateri moški to videli, so prit- &\\ na pomoč ter jo apra- vili na nek bližnji sedež in jo začeli rno- Čiti in tresti. Na prvi hip jej je nekaj odieglo, a za par minut poznejo jo je težava tako hudo napadla, da se je ve- delo, da se jej bližajo zadnji trenutki J življenja. Hitro so tekli v cerkev podu- hovna, kateri je ravno čital sv. evan- gelji ter nesel sv. poslednje olje. V cerkvi je nastalo nakrat glasno vrvenje in skoro vse je drlo iz cerkve. A ko je prišel du- hovnik na lice mesta, bila je Paška že mrtva. Kakor so praviJi, pokojna Paäka ni bila v Bvojem življenju pri zdravniku, bila je pravi ženaki hrast, ogromnega ži- vota, da ji ni bilo lahko najti para v goriäki okolici. — Da, res, ne vemo ne ore ne dneva, kje nas doleti smrt. Pre- vidnost boiija tako hoče in mi ae jej rao- ramo pokoriti. Nesreča. — V soboto zvečer splaäil 86 je konj tuk. zidarskega mojstra Rijaveca na dvoriäcu avojega goapodarja in je pri ti priliki voz, v katerega je bil vprežen podrl 2 in pol metra visok ateber, ki je bil pri uhodu na dvorišče. Od zadej na voza pa jo sedela 5-letna hčerka zidar- akega mojatra, katere .. ^a nikdo zapa- zil, ko je äla na voz. Steber se je zvrnil na deklico in jo je tako močno ranil ter jo poškodoval, da je revica že v par urab izdahnila dušo. Nesreča pri kopanjn. — V petek popoludne ao se kopali blizu železničnega mostavSoči Baučer Viktor, BureS Franc in Pavel Gorenc. Bureš, ki ni znal pla- vati, zašel je za ostalima preveč v vodo, tako, da mu je hkratu zmanjkalo tal in izginil je v vodi. Baučer je to äe pravo- čaano opazil ter splaval proti mestu, na katerem je izginil Bureš. Posrečilo ee mu je Bureša prijeti ter ga z velikim napo- rom Bpraviti na auho. Bureä bil je že nezavefiten, ali tovariša sta se okolo njega trudila tor ga toliko čaaa preobra- öala, da je Bureau nekaj vode odteklo skozi usta. Potem pa sta ga spravila po- čaai domov. ... «ertap Tom.iin iz Ročinja, ki je bil predpreteklo nedeljo od ltalijana Pi- ču na zaboden v trebuh, utnrl je v ao- boo ob 1. uri popoludne v tukajänji bolniänici. J J Grotica Thurn v nevarnostl. - V petek proti večeru peljala 8e je gro- ßca Thurn z lastnim konjem proti kolo dvoru ki ga je sama vodila. Doapeväi bhzu kolodvora pa se je konj splaäil t,»r se spuslil v divji tek proti akladiščem Pri ti priliki bi voz gotovo zadel ob rampo, da ni kočijaž, ki je spremljal grofico, äe o pravem času z vao močjo potegnil vajeti ter konja nagnil na levo stfan, in bo tudi v i9tem hipu prihiteli nekateri železniški uslužbenci, ki so konja ustavili. Zgodilo se ni nič hudega ne gro- sici, ne konju. .. Vojaöki begua. — Laški karabi- nerji 8o aretirali ob meji nekega Rusi- jana Alojzija, ki je priäel tje iz Gorice in je rekel, da je pobegnil od vojakov zarad, preostrega ravnanja. ^4 • Ves,flico Priredi v Kamnjah on- dotni cerkveni p6vski zbor, dne 26. ju- §?nhA « P°P°ldne. Vapored: 1. H ?.. m «i?6uP"Jtene 8le viäave, koračnica valS , r; 2 P^ladanako cvetje, valček adarjajo tamburaši; 3. A. Bär: Domo ožnoat, ženaki dvospev se sprem- &em»klaTIKrja; 4- A- H- ^eseti brat, ad« naC;ia;u5 Ve8ela dr^ba, polka odarjajo tamburaäi; 6. j. Laharnar : Ro- „ J' mefan |l)Or; 7- Dr. Vseznal in njegov alaga Štipko Tiček, veseloigra v dveh dojanjih. Vstopnina 40 h, sodeži 1 K. Čisti dobiček ho bo porabil za pla- čanje tarnburic. Občni /bor dru&lva „Le^a Na- Kionali1!4' v Tridciitu. — V Tridentu se jo vräil v znamenju najpristnejših irro- devtovakih demonstracij v nedeljo občni zbor dru^tva , Lega Nazionale", katerega se je udeležilo nad 200 odposlancev raz- nih podružnic omenjenega druätva s Ti- rolskega, iz Trsta, iz htre, iz Dalmacije in z Goriškega. Govori, ki so se držali kolikor na shodu samem kakor taii pri banketu, niso prav niö prikrivali vro- čih žoljA po političnem zjedinjenju av- 8trij»kili Italijanov z malerjo Italijo. — Iz prebranih računov je bilo razvideti, da je irnol oddelek Trst omenjenega druStva v letu 190)J 107.493'76 K dohod- kov, dočim so znaSali dohodki I. 1901 85.206 73 K. Vm*. čisto premoženje zna^a aedaj 304 38894, torej 22.161 26 več nego I. 1901. -- Ves ta denar je namenjen za poital:'ančevanje alovanskih otrok. Odvctnikl v talarju in z baretom. — V soboto je izäla naredba justiönoga ministerntva, a katero se določa, da smejo odvetniki in odvetnifiki kandidatje noaiti talar in baret, in aicer pri tistib sodnih opravilib, pri katerih morajo po naredbi iz I. 1897 aodniki in funkcijonarji državnega pravdništva sodelovati samo v talarju. Za odvetnike predpisana noša je popolnoina ista, kakor jo imajo Hodniki, samo našivi morajo biti iz örnega bar- žuna. Stavka zidarjev v Tr§tu. — V soboto so aklenili tržaški zidarji in zi- darski delavci, da hočejo stavkati. Več zidarjev, ki niso bili trzaäki doiimčini, zapustilo je že Trat in se podalo na svoje domove. ObeiiiMke volitve v Pulju in Slo- vani. — Preäli teden so se zbrali na poziv gospoda dr. Laginje puljski slo- vanski rodoljubi ter so sklenili, da na- Htopijo pri prihodnjih občinskih volitvah v Pulju kot samostalna stranka. V ta namen so izvolili poseben odbor, ki bode vodil volilno gibanje in ki se bode shajal vsaki teden ob določenih dnevih. Občinske volitve v Soštanju na Stajerskem. — Pri občinakih volitvah v Soätanju bil je jako hud boj med Nemci in Slovenci. Konečno je ostala zmaga vendarle na sloven3ki strani. V tretjem razredu so vdobili namreö ah- venBki kandidatje 105 glasov, nemSki pa 89. V drugem razredu je pa odločil žreb za tri slovenske kandidate. Prvi razred je nem^ki. Kakor poročujo „Slovencu", je pri teh volitvah igral jako žalostno ulogo župnik Govedič, ki je stal na strani Nemcev. Na proänjo objavljamo to-le: — Za zgradbo katoliäkega 'vseučilišča v Solnogradu, ki bo v verskem in kulturno- socijalnem oziru za celo Avstrijo vele- važnega pomena, daje eventualna po- jasnila in hvaležno Rprejema v ta namen doposlane denarne prispevke podpiaano vodstvo „Kat.akad. društva" v centralnem semenižču v Gorici. Za odbor: Ivan Š to lfd. Ogerski železničarji oproščenl. — V soboto je bila proglašena razsodba v kazenski obravnavi proti trinajstim že- lezniškim uslužbencem, ki so bili toženi, da so se kot kolovodje udeležili stavke ogerskih železničarjev. Oproščenih je bilo vseh trinajst. Poludnevni pouk na Ijudskib §ola]1# — Na Moravskem ao uvedle äolske oblaßti poludnevni poduk na raznih ljudikih äolah na deželi. Čuden berač. - Na Dunaju se je dogodil te dni baje ta-le slučaj: Na voglu neke ulice stal je vsak dan berač. Mimo njega šla je akozi äeat let tudi vaaki dan neka gospa, ki mu je vsakrat dar« doulMa • onnMMni» Vydrove žitne kave POäKUblTEI ¦» VlO'M 0<«c°»oV>° Coiin» C »t »o*4|k* 4 K 60 h Ictnca. .DOMACI PRIJATELJ" 1i*+»+ Mm fürn äm+ %+0-YIH r Fr. Obrdank^ (poprej Josip Hrovatiu)^ priporoča svoje ši- fone in pokali- A ce po nizki ' ceni. ßotel „UNION" öorica öleclaliska ulica st. 10 Vsako sredo KOT7C6RČ cele vojaške godbe v prostornem in lepem vrtu, ki je električno razsvetljen. Toči se plzeiisko in puntigamsko pivo. Kuliinja do- bra. Domača in tuja vina. — Hotel razpo- laga čez 30 moderno urejenih sob. Cene zmerne. Poieg vrta je tudi lepo kegljišče, ki je po dnevu vedno na razpolago, zvečer pa v soboto, nedeljo in pondeljek. Serasin Joos, Iastnik. Slfldocarica (sirup) Tamarind!) pripravljen v hemii- nem laboratariju LEK9RNE CHISTOFOLETTI. Hnjboljša higijenična in ohrepCeualna pijslča g polefnem čosn. Cena stehlenici 80 vin. Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 4V2% polumesečDo; re- vadignene obresti nripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- čuje posojilnica saina. 1'osojila udom na OHebni k red It no 6% in n* vkiijižbo po 67« /„ „Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne lire vsak dan od 8. lire zjutraj pa do 1. lire popoludne. Anton Ivanov Pecenko. Gorica Veliki) zaloga Pristnih btilih in črnih vin ia lastnih in drugih priana- nih mnogradozt. !>ostayl.j;i na doin in ra/.po sil.jn po xele/nici na vse krnje avstro-o^tTHke inouarnije \mo- dih od 50 1 naprej, Xa /ahtevo pošilja tudi užorce. Zaloga piva „Delniške drithhe adruhenih p-wovaren i,alec-La$ki Trg in plzenjskega piva „prn- zdroj" iz sloveče češke „Me- štanskc pwoiwrne". Zaloga ledu, kaU-n'ga so od- daja lc nadebelo od 1UÜ kg. napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Loterijske številke. 18. jiniija. i Dunaj......8 79 50 9 48 Gradec.....,44 3 85 96 16 Da|q|#|| Spoininjtijtc sc o vsaki I lUjalVI. ppiijki „Solskcga donia". Samo enkrat ...„ naj vsakdo kupiti svoje polrebačine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, kin mkdar več ne bode iskal drugod boljsega, j llepšega in kakovosti primerno cenega blaga, j 'kakor se tu dobi. ' Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za pomla<1iio in lei no nezono v nedosejjljivi izberi kakor : krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjato in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žppne rute, solnl.iki, dež- niki, moderci. predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Rojaki! hupujte narodni holeh! Ivan Bednarik priporoča svojn knjigoveznico v florid ' ulica Vetturini St. 3. Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega lesa ter pohištva, v Pevmi, za Soškm mostom, p. Gorica, priporoča p. n. obcinstvu svojo i)o^ti(o zalogo, ter na rmvo otvor- jf-nc» podružnico na voglu pri§<'