"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. CHICAGO, ILL., 11. MAJA (MAY 11,) 1933. ToLS,:."!^ ¡^^Ts^T'ctZ^ CHICAGO, 1LL.>( 11. MAJA (MAY 11,) 1933. = POMOČ PRIVATNI INDUSTRIJI IN BANKAM ROOSEVELTOVA TAKTIKA V PRID BOGATAŠKIH SLOJEV Zbor ameriške trgovske komore v Washingtonu.—17 milijonov brezposelnih. 'Zastarani' ekonomski sistem NAČRT za uvedbo 6 urnika jpet dni v tednu z določbami za minimalno plačo, ki ga je predložila delavska tajnica Miss Perkins, je za enkrat pokopan, četudi ga je senat v bistvu že odobril. Opozicija industrislcev je bila preogromna, zato je predsednik «nanje apeliral, da naj delavnik skrajšajo prostovoljno, in da naj nehajo znižavati plače. Dalje jih je zagotovil, da njegova administracija nima namena zahtevati kontrolo nad industrijo, kot so se glasila poročila v Časopisju, pač pa je pripravljena z industrialci kooperirati in jim pomagati z regulacijami, da se znebe vratolomne konikurence in hib v ne-planirani produkciji in distribuciji. v Ta svoja zagotovila je »pred- sednik Roosevelt izrekel na letnem sestanku ameriške trgovske konjore 4, maja v Wa-shingtonu, katerega se je udeležilo dva tisoč vodilnih industrislcev in finančnikov iz vseh krajev Unije. V razpravi je predsednik komore H. J. Har-riman priznal, da je ameriški ekonomski sistem v položaju, iz katerega si sam, brez vladne pomoči, ne bi mogel pomagati. Zato je pozdravil vse Rooseveltove predloge, ki imajo namen privesti industrijo in finance iz kaosa. Priznal je Ai, da je "sedanji gospodar-i r4d zastaran" in dejal, da bodo morali prvaki industrije in bank isOcati skupno g vlado metode, s katerimi bo mogoče produkcijo in distribucijo vso-glasiti s potrebami prebivalstva v sedanji dobi. P. V. Litchfield, predsednik Good-year Tire and Rulbber kompa-nije pa je dejal ,da zdaj ni več vprašanje, da-li «naj se vlad% umešava ali ne umešava v privatno industrijo, amipak kako ter s kakšnimi nameni se bo lotila naloge. Dejal je, da je za pristaše privatne svojine (kapitaliste) danes še posebno važno, da pazijo, kakšna je vlada, katera se, ali pa se bo še bolj umešavala v njihove obrate. Na kratko, kapitalisti so na svojem zboru priznali, da so jo zavozili in da sami—brez pomoči vlade na stroške ljudstva, ne morejo nikamor. Predsednik Roosevelt pa jim je obljubil, da jim bo vlada ob strani, v protiuslugo pa je nanje a-peliral, da naj Skušajo prostovoljno regulirati produkcijo, znižati delavnik in da naj nehajo z odščipavanjem mezde, ipač pa naj jo rajše zvišajo, ako bodo šle cene potrebščinam navzgor. Vladna predloga za reguliranje železniških kompanij ima namen pomagati lastnikom, istotako predloge za reguliranje industrije, katerih so se kapitalisti jako bali, za-tQ jim je predsednik Roosevelt pojasnil, da bo načrt njim v prid. Seveda on misli, da če industrija ozdravi, bo s tem pomagano tudi delavcem in farmarjem. Tako je upal tudi Hoover, ko j« ustanovil re-konstrukcijsko finančno korpo-racijo. . * Vse dosedanje naredbe Roo- DELAVSKO ČASOPISJE je tetino» ki se itaeni» bari püoti I iSUtemu, kateri >e zakrivil dansinjo SODELUJTE PRI ŠIRJENJU seveltove administracije, ki jih je kongres že odobril, niso še ustavile večanje števila nezaposlenih delavcev, katerih je zdaj po podatkih delavskega departmenta in A. F. of L. že sedehinajst milijonov. In dokler ne bo vlada nehala s taktiko, katere temeljni namen je varovati interese bogatašev, ter se lotila problema zaposlitve brezposelnih, toliko časa kriza ostane na sedanji višini. Kapitalisti, ki so zakrivili to ogromno paniko in mizerijo mlijonov ljudi v tej najbogatejši deželi na svetu, niso vredni nikake pomoči, niti jo ne potrebujejo. In ako bi Roosevelt res verjel- v "new deal", bi predlagal kongresu jprevzem industrije in bank ter vodil o-boje v prid splošne blaginje. Kapitalisti družbi niso potrebni, potrebna pa ji je industrija, in delavci, ki jo obratujejo. Ta način rešitve industrije bi rešil propadanja tudi ameriške farmarje. Kontinentalni kongres Kontinentalnega kongresa ¿a ekonomsko rek »nstrok "'jo se je udeležilo preko štiri tisoč delegatov iz vseh krajev dežele. Na otvoritveni seji je bil Thomasov in nekaj drugih govorov oddan tudi po radiu po vseh Zed. državah. O Zborovanju ,Sklepih in debatah bodo poročali de legat je v prfhodmjih številkah Prole-tarca. V tej številki ima poročilo D. J. Lotrich na angleški strani. Slovenskih delegatov je bilo olkrog dvajset, med njimi Frank Pod«boy za SNPJ, Vatro Grill za jugoslovansko bratsko federacijo, Joseph Snoy za JSZ, posamezne klube in društva pa so zastopali sledeči: D. J. Lotrich, Chicago, delegat klruba Št. 1; Anton Kamniker, Milwaukee, delegat mladinske tikupine in kluba št. 37 JSZ; Ray Tiauník in Estok Mentón, Detroit, delegata mladinske skupine in kluba št. 114; Frances Langerholc, Johnstown, zastopnica kluba šrt. 5; Anton Zomik in Leo Zornik, zastopnika kluba in pa soc. stranke okraja Westmoreland, Pa. Ali ste vi že kaj storili za Proletarca v tej krizi? FARMARJI SO NAPOVEDALI STAVKO ms w na ai LETO — VOL. XXVIII. BORBA REAKCIJE PROTI MARKSIZMU Farmarji dobe za oridelke, mleko m živine okrajih pnoglaail neto preki sod in jih predal v upre««» vojaštvu. Na tej sliki so vojaki v Le Mershs, lovra, kjer ae je dogodilo proti rblajti največ izgredov. Med tem se je v Des Mcsnssu, le., vršila konvencija farmarjev iz efuendvajsetih držav, ki so zaključili, da talOD malo, da ne morejo shajata, an vsled tega je ak> na leant fttotinxs ameriških kmetij. V nekaterih okrajih v low i «o se farmar ji nad nat|ilnlmi čudnimi ¡licitacijami, a katerimi jim upniki odvzemajo kmetije, teko razljutili, da so jih nasilno preprečevala. Šerifa in njo gave (¿¿magace S3 v enem slučaju prisilili poljubljati ameriško zastavo* sodnika, ki je na tožbo upnikov podpsaaval dekrete za pro* dajo, ao pa mučili. Gtoveraer jo v doticmh od 1(3. maja naprej no bodo več prodajali mleka in Idr.-gih :ivi! v ir/^sta, dokler ue cene ne zvišajo toi ve ^rošks la usp^ela, je »d Hitler osvojil delavske unije inzaplenil socialistične fonde. Nova preganjanja Strokovne unije nemških delavcev, ki so bile pod socialističnim vodstvom, je dne 2. maja prevzela fašistična vlada in jih reorganizirala po vzoru fašističnih unij v Italiji. Hitlerjeva policija je udrla hkrati v vse urade unij, aretirala tri tisoč unijskih odbornikov, zaplenila knjige, glasila unij, njihove domove, tiskarne in knjigarne ter vse to proglasila za svojino nove zveze nemških delavcev. , Par dni pozneje so prišle "prostovoljno" v njeno področje tudi katoliške unije. Skupno kontrolira zdaj Hitler s svojimi prejšnjimi člani vred osem milijonov delavcev. Imovina unij, ki so jo zaplenili fašisti, znaša milijone dolarjev. Fašisti so vzeli tudi delavske zadružne banke in zadruge, katerim so postavili načelnike iz svojih vrst. V Berlinu je bilo aretiranih v času fašističnega okupiranja unij 400 unijskih voditeljev in v ostali Nemčiji 2,600, kot že omenjeno. Med aretiranci je bivši delavski ministr v pruski vladi Rudolf Wissell, dalje izmed glavnih unijskih voditeljev Peter Grassmann, Theo-dor Leipardt itd. "Naš namen je zdrobiti marksistične unije," je dejal v imenu vlade dr. Robert Ley po osvojitvi socialno demokratskih sindikatov. Po tprihodu Hitlerja v vlado je socialistična stranka v naglici transferirala svoje fonde iz Berlina in Prusije na Bavarsko, v upanju, da si Bavarska ohrani avtonomijo. Hi- RAZPRAVA 0 TAKTIKI SOC. STRANK PROTI FAŠIZMU Meseca junija se bo vršil sestanek zastopnikov delavske-socialistične intemacionale za razpravljanje in sklepanje o taktiki v borbi proti fašizmu. Vršil se bo bržkone v Pragi. Voditelji socialističnih strank bodo v luči dogodkov poslednjih mesecev, posebno še z ozi-rom na Hitlerjevo kontrarevolucijo v Nemčiji, rasmotrivali, v koliko so potrebne sprsmem-bs v taktiki in strategiji socia- lističnega delavskega gibanja v namenu, da se pojača njih bojevno silo. Ob enem ibodo sklepali o reorganizaciji socialistične stranke v Nemčiji, ki bo delovala tajno, s podzemskimi metodami v Nemčiji in javno v inozemstvu «pod vodstvom izselje-nih nemških socialistov, kakor eluje npr. italijansks socia-istična stranka, katere glavni urad js v Parizu, ¡g» t tler pa jo je odpravil in tako tudi izvedel za transakcije socialističnih fondov, ki so znašali v ameriSki veljavi $760,-000, kakor poroča ameriške* mu tisku Sigrid Schultoz. Denar je bil vložen na ime Paul Loebe-a, bivšega predsednika rajstaga, kar pa ga ni rešilo pred fašističnimi kremplji. Transferirati to vsoto preko meje pa ni bilo mogoče. Pruska vlsda je izdala "pro-tisabotažni zakon", ki je sličen "antisindikalistični" postavi, kakn&na je v veljavi v nekaterih ameriških državah. Pruski "justični" ministr je pojssnil, da je naperjena pred vsem proti agitatorjem in odbornikom bivših socialističnih unij. Vlada namreč pričakuje, da jo bodo skušali ovirati v njenem programu s sabotažo pri delu, toipa je &daj po novem zakonu težko kaznjiv prestopek. V nsmenu, da diskreditira bivše unijske voditelje, jih fašistična propaganda dolži trošenja denarja po nepotrebnem in razsipanja unijskih fondov v prid socialistične stranke, socialistične internacionale ter intemacionale strokovnih unij. Nekatere pa je obdolžila tudi korupcije. Nihče obdotženih voditeljev se ne more v teh razmerah braniti javno, kajti ZDAJ je v kapitalističnem svetu na dnevnem redu vojna proti marksizmu. Napovedana je v mednarodnem obsegu in sega ne samo v velike industrialne dežele, nego tudi v agrarno Bolgarijo, v novo Španijo, v Avstralijo, Novo Zelandijo in skozi na pever v Sakhalin. Gre se za ohranitev sistema izkoriščanja in privatne svojine. * i Fašizem v Nemčiji je osvojil socialistične in vse druge unije ter jih združil pod pvojo zastavo v namenju boja proti marksizmu. Fašistični ministri v Nemčiji kljubujejo delavstvu socializem, toda ob enem razg Jf^o in drobe z brutalno silo tisto gibanje, ki bi imelo faditi socializem. Vlado na Nizozemskem je prevzela reakcija z geslom, da se bo borila proti marksizmu. Prejšnja vlada pod vodstvom katoliške stranke se ji ni zdela dovolj konservativna. Tudi v Zedinjenih državah!, kjer sploh še nikoli ni bilo močnega marksističnega gibanja, imamo vojno proti marksizmu. * Kapitalizem je namreč začutil, da se mu resno—zelo resno izpodmikajo tla. Njegova kriza postaja opasnejša od leta do leta. Upi, da jo ustavijo; izginevajo, kajti do-zdaj so se še vse naredbe za ekonomsko rekonstriikcijo v katerikoli kapitalistični deželi izkazale neučinkovite. In tako gleda bolni profitarskl sistem samega sebe ter svoje drsanje navzdol in ga je strah. V nekaterih deželah je nastala ekonomska in politična anarhija—kakor na primer v Nemčiji. V nji se je izcimila kontrarevolucija, ki je porinila v vlado Hitlerja in njegove zaveznike. Reakcija ga je podprla in kapitalisti bo mu financirali kampanjo, ker je obljubil streti marksizem v prah. Kapitalisti so podprli fašizem v Italiji, prilivali so olje klerikalni fašistični reakciji v Avstriji, podpirajo reakcionarne stranke v Španiji in zdaj snujejo nove zveze za organizirano vojno proti marksizmu, ki bi objela ves svet, da ga obvaruje onim, ki so s svojim sistemom vred krivi polomov, krahov, panike in mizerije, v kateri gineva počasne smrti milijone ljudi. Vojna proti socialističnim in komunističnim strankam bo tu in tam, kot npr. zdaj v Nemčiji, začasno uspela v prid reakcije, ne bo pa ji .ohranila sistema, katerega tako histerično brani. Obupni boj reakcije in nervozno prizadevanje kapitalističnih državnikov, da si spravijo gospodarstvo vsaj ne- veiiko večino prebivalstva. Ko- koliko v red, le dokazuje, da je marksizem—s čemur mi-munisti so že dne 5. marca iz- slijo socializem—na pragu. S joialistične unije lahko osvo~ je, delavske stranke lahko razbijejo in pristaše medn?wod-nega delavskega gibanja lahko kaznujejo s smrtjo ali in-terniranji, ne morejo pa ubiti zakonov, ki so vodili razvoj kapitalizma in ga privedli k njegovemu koncu._ i ¿ajo toKloo, da jim bodo plačale njilio-delo. V koliko j^m bo akcija zdaj težko aoditi. Kritika o socialistični pohlev-nosti pa izgubi veljavo, ako se vzame v upoštev, da so se komunisti, ki so grozili z revolucijo, pod sli prav tako brez nasilnega odpora kot socialisti, aretiranih pa je obojih na tisoče. Ako se hočemo obvarovati prenagljenih sodb, moramo upoštevati, da je z volilno zmago Hitlerja dne 5. marca zavel po Nemlčiji med fašisti val silovitega navdušenja, kateri je ,potem objel tudi drugače brezbrižni del mase, torej gubili milijon glasov, ki so šli k fašistom. Ko je Hitler po 5. marcu začel s svojo kontra-revolucjo, so se podali v njegov tabor tudi slabiči iz delavskega ljudstva, ki se obračajo po vetru. V vrstah razredno zavednega delavstva pa je zavladala poparjenost in psihologija pora-za. V takem stanju so bili delavci brez volje za odpor. Njihovo republikansko gardo je vlada takoj zatrla. Fašistične zmage in poparjenost v delavskih vrstah pa ne pomeni, da je s tem tu konec mednarodnega delavskega gibanja. Marksizem je v Nemičiji prejako gibanje, da bi ga mogla pomesti s površja katerakoli vlada in je narav- TrTVk• WX-I u no da ga tudi Hitlerjeva ne vsak list, k, bi priobčil njihove ^ konlairi_ zapadel nemilosti DO» ceuJWI mu ® ^ cenzure. In cenzor ima moč izjave, ibi Ä2 rati , svojim "narodnim .ocia-Ii zrnom • suspendirati katerikoli list do pol leta, ali pa ga tudi popolnoma ustaviti. Hitler ne bo dopustil nika-kih unij razen fašistične. V enem govoru je dejal, da bo z njimi premostil jprepad med manualnimi in duševnimi delavci," ki je nastal v sedemdesetih letih marksizma". Dalje je obljubil, da bo zgradil socializem "od zgoraj navzdol". Hitlerjev "socializem" je pač predmet postavljen na glavo. Mnogi v Ameriki se vprašujejo, kako je bilo fašistom mogoče tako zlahka okupirati delavske unije, ifc jim vzeti njihove domove, tiskarno in drugo imovino. Marsikdo kritizira socialiste, ker niso pokazali nikake odiporne sile. Nedvomno so bils storjene taktične napake, in res js, da js Hitlerjeva kontrarevolucija zmagala brss civilne vojne. Javni dolg narašča Ameriški javni dolgovi so v enem letu narasli za tri milijarde dolarjev. PREGLED MANIFESTACIJ 1. MAJA V Z. D. IN DRUGOD Zed. države. — Socialistična rvomajska manifestacija v New Yorku je bila večja kot kdaj poprej. 25,000 ljudi je korakalo z godbami in rdečimi zastavami na Union Square, kjer so jih čakali tisoči drugih delavcev. Norman Thomas je bil glavni govornik. Komunistična manifestacija se je vršila, ko je bila socialistična končana. V Milwaukeeju je manifestiralo 30. aprila in 1. maja vse delavstvo, ki je organizirano v soc .stranki in unijah. V Chicagu je korakalo v so- Pritisk na višje šole, ki dajejo zatočišče 'prevratnim idejam' Burbonska reakcija se zelo vznemirja vsled širjenja "radikalnih tendenc" v višjih šolah. Tudi semenišča niso varna pred "izdajalskimi nauki". Ker pa imajo višje šole in univerze, tudi ako soiprivatne, gotove ugodnosti od države in so proste dsvkov, so reakcionarji prišli na missl, da lahko izvajajo pritisk nanj« s te strani. Nedavno je illinoiski senat o-d ob ril predlogo, ki določa, da se ne da davčnih in drugih privilegijev nobeni univerzi, višji šoli ali semenišču v Illinoisu, v katerih se svobodno razglašajo "prevratni nauki za nasilno strmoglsvljenje vlsds". Zakon je seveda elastičen in ima namen zadušiti svobodo govora v tempeljih znanja na ljur bo profitaisksmu sistemu. cialistični manifestaciji blizu pet tisoč delavcev. Velike so bile prvomajske proslave v Readingu in mnogih drugih a-meriških mestih. . USSR. — Največja prvomajska proslava je bila v Moskvi Tudi 35,000 muž sovjetske armade je bilo v paradi. Nemčija. — Kancelar Hitler je proglasil 1. maj za ipraznik nemškega delavstva in ga porabil za fašistično propagando. Socialistično in komunistično delavstvo ni smelo imeti svojih proslav. Avstrija. — Vojaštvo klerikalnega kancelarja Dolfussa ni dopustilo socialistom manifestirati na Ringu. Vendar pa je bil 1. maj na Dunaju vzlic temu popolen praznik in to v ^marksističnem duhu. Druge dežele. — Socialistične manifestacije v Španiji so se vršile v dvoranah, da se je preprečilo spopade s sindikalisti. Delavstvo v Franciji, na Češkem, v Belgiji, Angliji itd., js praznovalo, prvi maj večinoma brez ovir pri svojih manifestacijah. Da j s marksizem velesila, ki pridobiva na moči, js biio dokazano v*lic navalu fašistične reakcije tudi letošnjega prvega maja. PROLETAREC VOJAŠTVO VLADA NAD FARMARJI V IOWI 1 shaja vaak čatrtak. Dslavsln I 11L Glasil* fn,.liiT»Ai Socialist Una Z vom NAROČNINA ▼ Zedinjenih driarah ta cslo Isto SS.OO; sa pol Ista $1.7»; sa «strt leta $1.00. >: ss cslo Isto $1.60; sa pol Ista $1.00. M rokopisi tn oglasi morajo biti t našem uradu naj-poaneje do pondeljka popoldne sa priobčite* ▼ Itsvilki tekočega tedna. PROLETAREC raklfršnl every Thursday by the Jugoslav Workmen'« Publishing Co., Ins. Established 110«. SUBSCRIPTION RATHS: United Sums. One Year $1.00; 81a Months $l.Tf; ■ Months $L00.—Foreign Countries, Oas Tsar $S »0t M oaths $1.0»._ PROLETAREC W. IM ST., CHICAGO, Ostanki starega verstva na Knbi Na Kubi je še nekaj ostankov s primitivnim verstvom, zapopadeno žrtvovanju življenj bogovom. Meseca marca je prišlo na dan, da so v verskih ceremonijah nekega zamorskega plemena ubili in "žrtvovali" bogovom pet deklet. Osemindvajset zamorcev je bilo aretiranih in ootoženih umora. Razjarjena drhal belopohnega in drugega ¿prebivalstva jih je deset izmed teh limčala. Toda "žrtvovanja" se vzlic posredovanju oblasti in linčarske justice nadaljujejo. Dne 27. aprila sta brata Ajbad in Sabas Vizcaino umorila svojega 75 let starega očeta in ga žrtvovala bogu, zato da se bi usmilil njune bolne sestre Marije ter ji povrnil zdravje, ki ga ji je razjedla tuberkuloza. Očeta Sta tolkla s krepeljci, mu prerezala vrat in pri tem izgovarjala svoje ča-rovjiiške molitve, lztaknila sta mu oko, pila očetovo kri in tudi sestro sta poškropila z njo. Ker pa božanstva niso uslišala njune molitve—-kajti sestra je umirala ko Sta izvrševala to blazno, brutalno početje, sta razbila družinski oltar, razsekala očetovo truplo in pobegnila. Take vesti so danes že izreden pojav. V davni prošlosti in še dolgo pozneje pa je bilo darovanje življenj ljudi in živali bogovom nekaj običajnega. Sveto pismo Stare zaveze govori o njih brez kakega obsojanja, in še celo Krist je prišel na svet v podobi človeka, da se žrtvuje s smrtjo na križu in odreši človeštvo. Zauživanje "krvi" pri mašah v katoliški cerkvi je istotako ostanek barbarskih, primitivnih verskih ceremonij. Za "polnokrvnost" Nemcev Pruska komisija za javno zdravstvo je "predložila za Prusijo in vso Nemčijo načrt, ki naj očisti nemško arijsko pleme tujih primesi, da postanejo Nemci ne le duševno, nego tudi fizično čimjačji in polnokrvni arijci. Načrt prepoveduje zakone Nemcev z Židi in drnigimi, ki niso arijsike krvi. Vse, ki so slaboumni ali podvrženi drugim kroničnim boleznim, se bi steriliziralo. Tako bi ,plodili nov zarod le popolnoma zdravi Nemci in Nem» ke. V ideji sami nič mi slabega. Ni pa pametno zapovedovati, s kom se Nemci smejo in s kom ne smejo vezati v zakon. Tudi način propagande, s kakršno je omenjena komisija predlagala svoj načrt, je kvaren, ker navaja ljudi v ozkogrudno mišljenje in v bigot-skii nacionalizem. Pojačanje armade . Rooseveltova "pogozdevalna" armada ne bo samo sadila smrekce in hrastova drevesca, kopala jarke in gradila mostove, ampak se bo tudi vežbala po vojaško. Poveljevali ter nadzirali jo bodo vojaki in oficirji regularne armade. Vse novince, ki jih vzamejo v to armado, pošljejo v vojaška taborišča, kjer jih natančno zdravniško pregledajo, kakor v armadi, in nato jih pouče, kaj je vojaška disciplina in kaj pomeni telovadba v armadi. V slučaju nove vojne bodo imele Zed. države četrt milijona vojakov več kot dosedaj, katere bo treba naučiti le streljati in jih privaditi v morilni tehniki, drugo pa bodo že sami znali. "Stebri sramote" Drle 3. maja so postavili pred visokimi šolami v Nemčiji "stebre sramote", na katere so študentje pribili "protinemške (namreč protihitlerske), neznanstvene publikacije". Med pribitimi knjigami so dela največjih socialističnih in drugih mislecev ter genijev. Vsa ta dela so poleg "kazni" na "stebru sramote" bila obsojena tudi v "smrt na grmadi". Doba "čiščenja" je bila od 3. do 10. maja. Ko bo svet nekoč gledal nazaj skozi daljnogled zgodovine, bo videl v Hitlerjevem barbari z iranju Nemčije enega največjih stebrov sramote, ki ga ne izbriše nobeno se-iij^nje knjig. ■■Mi jo Farmarji v Iowt so sabo zadolženi in upniki jim odv posestva s codtujskimi prodajami. ICer pa se razmer© le ne izboljaajo in je čezdlalje več farmarjev v nevarnosti, da izgube vse, ao ae začeli odvzemanju svojih kmetij upirati. V več slučajih so pretepli sorsfa ter njegove pomočnike, zapodili licsta-cijske uradnike, mučili ene«a sodnika in sahteveli |od javnih u-radnikov ,da pod prisego izjavijo, da ne bodo nikomur odvseli farmo, pa če tudi ne more plačevati obresti na dolgove. Na pritisk bank, zavarovalnic in drugih upnikov je poslal governer države Iowa v okraja z naj uporne j ümi farmarji milico, ki protektiv uradnike na javnih draabaih in odganja uporne farmarje. Veliko je bilo aretiranih. Obtoženi «o nasilnih dejanj proti oblasta in kaljanja javnega reda. Slika na desni prikazuje javno dražbo blizu Denisoma, I a. 400 farmarjev «e jo geslo, da jo bs preprečili in farmarju Louaau Houlihanu reši H posestvo Pittfa je vojaštvo, da ustrahuje razjarjeno poljedelce. Na lavi v «radi je farmar Fraiok North, Id je bil odgnali In obtožen šču-vanja proti oblasti. Konferenca JSZ in Prosvetne matice na West ADisu Prihodnjo nedeljo bo na West Allisu, Wis., konferenca okrožne organizacije Prosvetne matice JSZ. Vrši se v Kraljevi dvorani, 6001 West Madison St., pričeteik ob 9:30 dopoldne. Pričakuje se, da (bodo zastopana vsa pridružena društva in klubi JSZ. Vse zastopnike se urgira, da se gotovo udeleže. Prejšnja leta go bile okrožne konference bolj pogoste kot so sedaj, ko se običajno vrše v jeseni in spomladi. Zato je potrebno, da zastopniki formulirajo čimiboljše ideje v interesu gibanja in jih pred-lože konferenci na West Allisu v razmo tri vanje. Na jesenski konferenci v Waukeganu je bilo sklenjeno, da imajo ipoleg poročil zastopnikov o aktivnosti njih organizacij tudi po enega porot, valca za vsako naselbino, ki naj oriše splošni položaj v njej. Da ne bo sklep ostal na papirju, je potrebno, da stalni zastopniki konference prevzamejo to nalogo; v slučaju, da ne bodo navzoči sami, naj dobe namestnika izmed zastopnikov, ki bo skrbel za ta del programa. So d rug Frank Novak iz Milwaukee pa je bil delegiran za referenta o vprašanju taktike socialistične stranke. Radi naglo spreminjajočih razmer v deželi bo njegov referat gotovo zanimiv. Upamo, da bo navzoč tudi sodrug Kamnifkar ali kdo drugi izmed zastopnikov na kontinentalnem kongresu za ekonomsko rekonstrukcijo, ki bo podal poročilo o tem velevaž-nem zborovanju. Zboroyanja konference so odprta tuidi javnosti. Vabljeni so vsi sodru-gi in člani društev, da se udeleže te konference v nedeljo 14. maja v Kraljevi dvorani na West Allisu.—Tajnik. prirede v nedeljo 25. junija pod pokroviteljstvom Konference piknik v iprid Proletarče-vega tiskovnega fonda. Vršil se bo v Bridgeportu in klub št. 11 je delegiran, da uredi vse potrebno. Piney Fork, O., bo sedež prihodnje konference, ki bo sklicana na četrto nedeljo v avgustu. Zapisnik bridgeportske konference bo v prihodnji številki. Konferenca, priredba itd- Bndgoport, O. — Konferenca dne 30. aprila je bila tako iivahna, da tako jftvame in koristne že dolgi ni bilo. Zastopniki so razpravljali o mnogih važnih problemih, ki se tičejo ruAOi klubov, ProloUrca, o delavskih razmerah, o soc. stranki, kontinentalnem kongresu itd. Bilo je sklenjeno, da se četrto nedeljo v juniju priredi piknik v Bridgeportu v prid Proletarca. Prispevala j« tudi $5 v tisk. foid. J. Snoyju, ki je bil delegat JSZ na kontinentalnem kongresu v Waahing-tonu, je bilo priporočano, da naj o njemu v listih podrobno poroča. Večer pred konference se je vr-¿ila prireditev kluba št 11. Program je bil dobro predvajan. Posebno se je odlikovala dvojčiča Frida Shoy, katero so hoteli na vsak način nazaj na oder. V agitacijski vzgoji pa bo treba še veliko orati. To se je pokazalo, ko j« voditelj priredbe v svojem nagovoru pobijal program predsednika Roosevelta. Nekaterim mladim se je to tako malo dopadlo, da so odšli iz dvorane. Uspeh priredbe je bil za te ¿ase povoljen in zabave obilo. Prišlo je tudi precej starih ¿odrugov in somišljenikov, med njimi Nace Žlember-ger, Martin Kos s soprogo in več drugih. Klub št 11 se zahvaljuje udeleže ncecn za poset in vsem, ki so z delom ali kakoritoli pomagali do uspeha priredbi. — Poročevalec. ča pri delu vrela enega očesa, je veliko dopisoval v delavske liste, pa tudi pozneje se je pridno oglašal in se še ogdaša z dopisi, bodisi v Prosveti kot v Proletarcu. £L ¿lemberger je veliko iskusil, posebno v mladosti. Ko je bil star devet iet, mu je usnrla mati, in mladi deček je moral takoj nato po svetu za kruhom. Dom mu je bM, kjerkoli je dobil delo. Vsied (upornega dela pri tujcih v rani mladesti in poznejšega garanja v premogovnikih je tudi njegova Jezna natura odjenjala in lotos je postal bolehen. V premogovniku je delal do zadnje Stavke v vzhodnem Ohiu. Ko je Eugene V. Dob. obhajal 50-letnico svojega delovanja na delavtki fronti, je dejal, da je star rano petdeset let Tolmačil je to tako, da tista leta, ko še ni bil socialist m ne v borbi za socializem, ne šteje za del svojega širjenja. Torej je tudi Nace ¿lemberger še selo mlad in v svojem prepričanju pa Jsčji kot pred 40i leti, ko je stopil v vrste aktivnih bojevnikov. Nace Žlemberger je v vzpodbudo vsem, ki verujejo v poslanstvo socializma. Za vzgled si bi ga mogli vzeti posebno tisti, ki za-plamte navdušenja, in če ne morejo v teku leta preobrniti sveta in zmagati, pa se razočarali pogreznejo v prejšnjo brezbrižnost — Čestitki vzhodno-ohijske Konference JSZ se tudi mi pridružimo! Sodrug Nace Zlemberger, na mnogo leti Štirideset let v delavskem gibanju Na konferenci klubov JSZ in društev Prosvetne matice dne 30. aprila v Bridgeportu, Ohio, je Joseph Šnoy omenil, da praziuje s. Nace Žlem- Konferenca v Bridgeportu za Proletarca V nedeljo 30. aprila se je vršila v Bridgeportu, O., kon- ! ferenca zastopnikov klubov JSZ ter društev Prosvetne matice, katere se je udeležilo do 30 oseb. Razprave so bile ži vahne in stvarne. Predsedoval je Joseph Skoff, zapisnik pa je vodil Nace Zlemberger. A-peliral je, da naj ga iprevzame kdo mlajših, ker on taka dela že zelo težko opravlja ampak je naloga vseeno padla nanj. Zanimivo je bilo poročilo delegata s konvencije o"hijske soc. stranke, .v Clevelandu. Vzhodnoohijske klube je zastopal na njivJ. Slkoff. Te konference se je udeležil tudi njen tajnik Joseph Snoy, ki je poročal, da mu je operacija in bolezen onemogočila aktivnosti v prejšnjih tednih. Za tajnika je bil ponovno izvoljen, istotako ves ostali prejšnji odbor. V razpravi o Proletarcu so zastopniki sklenili, da bodo pomagali v agitaciji kolikor največ mogoče, ob enem pa bodočnotft. V nekaterih krajih se ipremogarji ponovno organizirajo. Govori se tudi o nekakih sestankih med premo-garji in operatorji. Kaj se bo razvilo iz tega je težavno reči. Eno je gotovo: če si bodo hoteli premogarji svoj položaj zboljšati, si bodo morali zavihati rokave in iti odločno v boj za svojo organizacijo, ker le v organizaciji je moč. Brez žrtev in boja ne bo nič. Razumljivo je, da pod takimi razmerami agitacija za Proletarca ni prijetna. Marsir kateri bi se rad naročil na list, kupil knjigo ali pomagal listu finančno. Kjer nič ni tudi najboljša volja nič ne pomaga. Pri tej mali agitaciji sem prišel do prepričanja, da je za naše gibanje dobro, če kdo gre od časa do časa malo naokoli. Človek se seznani z ljudmi, dobi dober upogled v razmere er malo pokramlja s svojimi tovariši-delavci. Frank Fodby. NACE ŽLEMBERGER. bcrfrcr letos štiridesetletnico svojih aktivnosti v delavskem gibanju. Leta 1893 je Nace praznoval prvi maj že kot razredno zaveden delavec, in iz njega se je razvil prvovrsten agitator. S. Snoy je na omemjeni konferenci imel primeren nagovor k temu redkemu julileju—kajti dolavcev, ki bi M 40 let zdtžema lojalni SVOJI diranki in ves čas delavni v pok ret u, je malo—in zato je bilo popolnoma ?r«iv, ko mu je s. Snoy v imenu vseh iskreno čestital ter izrazil željo, da bi dočakal tudi 50-Ietnico socialističnega udejstvovanja in jo praznoval v krogu svojih sodrugov v vzhodlroem Ohiu. S. Nace Žlemberger, ki je do te krize živel mnogo let v naselbini Glencoe, biva proilih par 1st v Piney Forku, O. Star je 65 let Bil je delegat na IX. zboru JSZ maja la«i-sko leto in na akoro vseh prejšnjih zborih JSZ ter večkrat tudi na konvencijah SNPJ. Dokler ffia m nesre- • Vtisi z agitacije Park Hill, Pa. — Ker sem brez dela že precej časa sem pred par tedni šel po bližnjih naselbina malo na agitacijo za Proletarca, ter, če mogoče, dobiti člane za vstop k soc. Stranki. Znano je vsakemu, da se nahajamo že nekaj let v slabih razimerah. Da se pa delavstvo nahaja v tako kritičnem položaju kot v resnici se, je pa težko verjeti. Se pred finančnim polomom so premogarji slabo delali. Plače po razsulu unije leta 1927, so padale tako, kot delnice po borznem krahu v novembru 1929. Danes premogar, kadar dela in kdor ima delo, zasluži od 50c do $2.50 na dan. Splošen zaslužek premogarja je okoli $1.50. Dela se od enega do štiri dni, v splošnem dva dni v tednu. Na podlagi teh številk si lahko vsak sam zračuna zaslužek premogarja. Kompa-nije imajo večinoma svoje prodajalne in tam pusti jpremo-gar skoro vsak cent, ki ga v jami zasluži. Če tega ne stori, zgubi delo. Cene potrebščinam v teh prodajalnah so na splošno 25% višje kot drugod. Ni čudno, da je mizerija tako razširjena med temi reveži. Človek bi mislil, da se bo delavstvo v takih razmerah zdramilo in pričelo resno misliti in delati za zboljšanje svojega položaja. Kajše! Ono še vedno spi in sanja naprej; joka, stoka in prosi. Se nikoli m bilo delavstvo bolj pokorno, bolj ponižno, kot je ravno danes. Ni čudno, da se vlada ne briga, kaj delavstvo misli in potrebuje. Kdo naj se boji neorganizirane, brezbrižne, ponižne, klečeplazne pare? To je na splošno delavski položaj v premogarski industriji v centralnTPennsylvaniji. Izjeme med delavci so tudi tukaj. Nekateri komaj čakajo, da bi dobili priliko maščevanja. Radi bi zopet imeli u-hijo, samostojnost in boljšo -M Neprilike in smrti S«rabo»o, Pa — Iz naše naselbine je za javnost le malokdaj novic. Tu- fileu bu0 b°iie' jih ne bi Zadnje čase je posebno bolezen ze- "T* naSe ™Jake in povzročila med članstvom draš. Postonj- DneTs ^ *** «S Dne 20. apnla je v bolnišnici v Canonsburgu nagloma preminul Frank m ispz 138 SNPJ i, član tSf.u ne 26 aprila pa se je raznesla po naselbini druga žalostna vest da je umrla v bolnišnici v Canons-burgu, kjer je bila operirana na že- holalicha. Bila mu je vedno ob strani v njegovih aktiviwxstih v prid delavstva in skrbna mati svojim otrokom. Pokojnioa je bila doma iz Šent-petra na Dolenjskem. V Ameriko je prišla pred 19. leti. Preminula je v starosti 88 let Bila je članica druš. št 138 SNPJ 19 let i„ v dru-itvu Bratska Sloga št. 149 JSKJ. Obe druitvi »u sodelovala pri pogrebu pevski zbor "Ilirija" pa je pel žalo-atinke. Pogreb je bil civilen Sodrugu Johnu Kokliču v tej nenadomestljivi izgubi zagotavljamo, da mu bomo z idkrenim prijateljstvom in sočustvovanjem ob strani in ga vabimo v našo sredo, kjer ne bo brez tolažbe. e V' nedeljo 3. aprila bi tu imeli vpnzoriti slovito Cankarjevo dramo «iapci . Omenjena smrtna slučaja pa sta povzročila, da smo morali vprizoritev odložiti. Igrana bo bržkone v jeseni. V tej in *>sednih naselbinah je vladalo za prireditev veliko zanimanj o. Dramo bi igral dramski abor "Soča", in sodeloval bi pevrfci zbor "Ilirija" ter John Ludvikov oricester. Prireditev bi bila pod pokroviteljstvom društva Posto-njaka Jama št 138 SNPJ in ob enem skuipna delavska manifestacija. S «nitjo Pakhana je nam bila vzeta iz igre njegova soproga, katero «•no nadomestili s drugo močjo. S isnrtjo Agne* Koklič smo izgubili drugo igralko, njen soprog John pa je imol težavno vlogo Jermana. Tako smo bili ob dvo moči, ki jih v tako kratkem' času ne bi mogli nado-mertiti, posebno še ne sa vlogo Jermana. V takih ofcolšči iah ni kazalo drugega kot prireditev preklicati in jo aranžirati enkrat pozneje. Joka TaNolj. iiinii^liiiiiimAnii rsftrr- ti Alf socialistično gibanje propada? Vsled Hitlerjeve zmage v Nemčiji smo za-čuli zo,pet glasove iz tabora svetovne reakcije o propadanju mariesizma. Ampak Hitlerjevo zatiranje socialistov in razredno zavednega delavskega gibanja vobče ni prvi teror v Nemčiji, niti ne prvi poskus za zadušitev marksizma. Socialistična ideja v Nemčiji je tako mogočna, da mora celo Hitler sam nemškemu delavstvu obljubovati—socializem! Zagotavlja mu, da je on tisti, ki bo zgradil bocialistično uredbo v Nemčiji, ker ve, da ako bi v socialnem oziru govoril drugače, bi se njegova diktatura zrušila toliko pr<\j. Le vslei njegovih obljul za socialno pravičnost se je strnila okrog njega poleg njegovih pristašev tudi tista masa ljudstva, ki je običajno brezbrižna. Fašistično gibanje je posledica bolezni kapitalističnega sistema. Nastalo je, da na eni strani vara ljudstvo z omotičnim šovinizmom ter z obljubami za socialno preuredbo države ,na drugi pa reftuje imovino bolnemu kapitalizmu ter mu podaljšuje življenje z diktatorskimi metodami. Fašizem v Nemčiji kakor v Italiji rohni zoper marksizem in ga ljudstvu predstavlja za največjega sovražnika javns blaginje. Ta laž je iprotek-irana s tem, da ji ne sme ne v Nemčiji ne v Italiji nihče ugovarjati, ampak neuko ljudstvo se bo moralo z izkušnjami uveriti, da laže fašizem, ne pa marksizem. Nemški kapitalizem ne bi pomagal fašizmu na vlado ako bi smatral, da je fašizem branitelj ljudskih interesov in resničen pro-pagator socializma. Naklonil je podporo Hitlerju zato, da sebe varuje. In pomagal mu je zatreti marksisično gibanje v svojo korist. Socialistično gibanje p* je v delavcih v Evropi tako močno zasidrano, da ga tudi še taka fašistična diktatura ne bo mogla iztrebiti, piše praška "Prager Presse", ki pravi med drugim: "Če primerjamo razvoj socialističnih in nesocijalističnih strank v demokratičnih parlamentih povojne Evrope, lahko ugotovimo, da so socialistične stranlke dosedaj še vedno in sicer v večini evropskih držav, ohranile tendenco naraščanja, ki se je započela ob koncu vojne. Ne glede na Nemčijo, kjer se je to dejstvo izražalo v tem, da je socialistična stranka porasla v parlamentu od 187 mandatov v letu 1919 na 221 mandatov v novembru 1 d Si ( s komunisti vred) in da js bilo še 5. marca t. 1. pod nezaslišanim volilnim terorjem izvoljenih 212 marksističnih poslancev, uudi isti razvoj v diugih dižavah sledečo sliko: v Franciji je naraslo število socijalističmih n am atov od 70 v letu 1919 na 153 v letu 1932, v ¿vedski od 62 na 112, v Angliji kljub volilnemu porazu leta 1929 od 57 na 65, na Danskem od 48 na 62, na Norveškem od 37 na 47, v Švici od 41 na 52, v Belgiji od 70 na 76- mandatov. Stabilnost kaže število socijalističnih mandatov v Avstriji, kjer so socijalisti dobili 1919. leta 73, leta 1932 pa 72 mandatov ter v Holandiji, kjer so dobili leta 1919 24, leta 1932 pa 26 mandatov. Rekord je dosegla Španija, kjer je bilo izvoljenih v parlament leta 1919 komaj 6 socijalistov, po revoluciji leta 1932 pa 124. Nazadovali so socijalisti samo na Finskem, kjer so imeli leta 1919 82 mandatov v letu 1932 pa 66 in to kljub tamošnji hudi reakciji, \ki je sledila komunističnemu puču. Tudi v Čehoslovaški je parlamentarna moč socijalizma razmeroma stabilna in je znašala leta 1919 140 mandatov, katero število je potem leta 1925 (padlo na 122, a se je pri zadnjih volitvah 1929 zopet d\%nilo na 131 mandatov, to je, skoraj polovica vseh sedežev v panamentu." To naraščanje mednarodne socialistične sile je torej vzrok, čemu je kapitalizem sam začel s svojimi hlapci, kot je Hitler, obljubo-vati—socializem, zato, da bi zatrl tisto gibanje, ki ima resničen namen zgraditi socialistični red. Pokvar]ene misli Z nobeno stvarjo si ljudstvo tako ne škoduje kakor z razglašanjem "evangelija", da bi se v ^političnih uradih vsakdo predal korupciji, in da krade vsakdo, ki more. S tem zastrupljenim mišljenjem ovirajo razmah vsakemu gibanju, čigar namen je odpraviti vzroke sedanjim razmeram in graftu. Dogaja se tudi, da to ljudstvo, ki je nifučeno ponavljati kapitalistični rek, da vsfikdo, ki more krade, le prevečkrat proslavlja graf-tarske politike, medtem ko borce za poštenje obmetava s psovkami. Tako igra na vse načine v roke sovražnikom svojih interesov, ne da bi se v svoji nevednosti tega zavedalo. V zapor radi resnice Ali se še spominjate, da je bilo pfecej ljudi aretiranjih, Češ, da trosijo slabe vesti^g varnosti bank? Nekateri ao bili obsojeni na^ dolge zaporne kazni. Kmalu po ivstopu v predsedniško službo pa je Roosevelt sam priznal, da se niso lagali. Celo po radiu je govoril, da odpade velik del krivde za finančno paniko na nepoštene bankirje. Privatno bi se Roosevelt ne izrazil tako mehko o goljufivih bankirjih, ampak v javnosti to resnico omiljuje, ker želi, da bi ljudstvo dobilo zaupanje vsaj v te banke, ki jih je pustil odpreti po bančnem moratoriju. MllMMItMMMtllllMllltlMtlMim P. ZOLA I RIM (Nadaljevanje.) Naenkrat pa je dvignil glavo in opazil /Vred seboj na Prati del Castello novi okraj. Obraz se umj je izpremenil, oiivelu se mu je umetniška d usa, ki se je zgraža1 a ob modernih grdobijah, s katerimi so nakazili papežev Rim. Oči so mu pobledlo, usta so izražala bridko zaničevanje sanjača, čigar strast za izginela stoletja je bila ranjena. "Le poglejte, le poglejte l Oj mesto Av-gusitovo, mesto Leva X., mesto večne sile in večne lepote!" • Tudi Pierra je resnično pograbilo. Tukaj so te nekdaj raztezali ob Tiberi tja do Monte Maria ravni travniki Angelskega gradu, katerim je le nekoliko topolov jemalo eno* ličnost Sirotke trate, ki to dajale Borgu in oddaljeni stolnici sv. Petra zeleno ospredje, so umetniki zelo ljubili. Zdaj ¡a se je dvi galo sredi te razpokane »uelkasla planjave celo mesto, mesto s težkimi, ogromnimi hišami, s silnimi, pravilnimi kamnitimi kockami g širokimi, pravokotno zarezanimi ce¿ta* mi, velikanska šahovska deska s simetričnimi polji. Od kraja do kraja se kažejo enaka pročelja; vse skupaj bi človek smatral za vasto samostanov, vojašnic in bolnic, katerih enolične črte se neskončno nadaljujejo. Ali osuplost, katero povzroča tuji, mučni vtisk ob tem pogledu, prihaja poglavitno od začetkoma nerazumljive katastrofe, vsled katere je to mesto sredi zidanja odrevenelo. Bilo je, kakor da je nekega prokletega jutra hudoben čarovnik dvignil svojo palico, pa je hipoma obtičalo vse delo, pa so se izpraznili bučni tesarski prostori, pa so osfcale stavbe natančno take ,kakršne so hi1? tisto minuto, v mračni zapuščenosti. Opaziti je, kako slede posamezne faze zidanja druga drugi, od dela v zemlji, od globokih lukenj, ki zdaj zijajo in jih prepleta plevel, do popolnoma dogotovljenega in obljudenega doma. Tu so bili zidovi hiš ki so sé dvigali komaj nad tla; drugi so dosegli drugo ali tretje nadstropje, ali skozi njihove železne tramove, skozi odprta okna je gledalo nebo; druge, že popolnoma dogotovljene in ipokrite hiše, so bile kakor ogrodje izročene vsem vetrovom in podobne praznim kletkam. Potem je videti gotove hiše, ali ljudje niso imeli časa, da bi jih od zunaj ometali. Drugim popolnoma nedostaja, kar je lesenega, podboji vrat in oken, *e druge pač imajo vrata in žaluzije, ali zab'tq so kakor pokrovi krst in po sobah ni videti žive duše. V nekaterih stanujejo ljudje ,ali le malokje po vseh stanovanjih. Vse žive od povsem nepričakovanega prebivalstva. Neizrecna otožnost tega pogleda se ne more opisati; to je mesto Tr-nulčice, ki jo je «popadlo smrtno spanje, preden je živela, pa gine zdaj na (pekočem soln-cu »pričakujoča prebujenje, katerega nikdar ne bo. Pierre je «fcopal za svojim tovarišem po širokih, samotnih cestah, kjer je bilo vse ne-gibčno in tiho kakor na pokopališču. Noben voz in noben pešec ni prišel mimo. V nekaterih ulicah ni bilo pešpoti, plevel pa je prepletal še netlakovano vozno cesto kakor polje, ki se vrača v prvotno prirodno stanje; kljub temu so bile že več iet izvršene priprave za plinsko razsvetljavo, na drogih ipri-čtvrščene navadne svinčene cevi. Hišni posestniki so s pomočjo debelih desek herme-tično zaprli okna ob obeh straneh v pritličjih in nadstropjih, da jim ni bilo treba plačevati davka za okna in vrata. Druge, komaj pričete hiše so bile iz strahu, da bi nastalo v kleteh zavetišče za vse tolovaje iz dežele, zagrajene s koli. Ali najžalostnjše izmed vsega so bile mlade razvaline, te visoke, krasne, nedovršene, niti ne ometane zgradbe, ki še niso pričele svojega življenja kamnitih velikanov, pa so se že jele razpadati na vse strani; podpreti so jih morali z vsakovrstnimi umetnimi podstavami, da niso sprhnele na tleh. Srce je zabolelo Človeka ksKor v mestu, kjer je nalezljiva bolezen pogublla vse prebiv?lc; bilo mu je, kakor da je tukaj razsajala kuga, vojna, bombardma, hi da hranijo zevajoča ogrodja še njih sledove. Ali Še otožnejči je postal in nedkončen človeški obup se ga je lotil, če je pomislil ,da to ni bila smrt, temveč zgrešen porod in da konča uničevanje svoje delo, jpreden pridejo zasanjani, zaman pričakovani prebivalci vlivat tem mrtvorojenim hišam življenje. Temu se je pridružila še strašna ironija; na vsakem vogalu so bile krasne marmornate table z imeni cest—8 slavnimi, iz zgodovine izposojenimi imeni. Gracchov, Scipija, Plinija, Pompeja, Julija Cezarja, ki so se bleščale nad temi nepopolnimi, podirajočimi se zidovi kakor zaameh, kakor udarec, ki daje preteklo^ moderni obnemoglosti. Zc,pet se je Pierru zabliskuila resnica, da postane vsak, kdor poseduje Rim, plen te marmorne blaznosti, te puhle potrebe, da bi zidal in bodočim narodom zapustil spomenik svoje slave. Za Cezarji, (ki so kupičili svoje palače na Palatinu, za papeži, ki so zopet zgradili srednjeveški Rim in pritisnili nanj svoj grlb, prihaja zdaj italijanska vlada, in tudi ona ne more postati vladarica mesta, ne da bi se takoj zganila želja v njej, da ga obnovi še v sijajnejši bleščobi, še v silnejši veličini. Tla so ji sama vdihavala to misel; kri Avgusta se je zadnjemu, ki je prišel, dvignila v glavo in mu vlila blazno željo, da bi iz tretjega Rima napravil novega vladarja sveta. Odtod so prihajali velikanski načrti, ciklopska obrežja, enostavna ministrstva, ki so tekmovala s kolesjem; zato so zrastle nove četrti z ogromnimi hišami vseokrog starega mesta iz tal kakor mala mesta. Pierre se je spomnil na kredasti, rdečkaste, stare strehe obdajajoči pas, ki ga je bil videl s stolnice sv. Petra in ki se mu je zazdel iz daljave kakor zapuščen kamnolom ; zakaj ne le na Prati del Castello, tudi ob Porta S. Giovanni, pred Porta S. Lorenzo, pri vili Ludovisi, na višavah Viminala in Eskvilina so se ie razpadle nedogotovljene in prazne četrti po plevelu zapuščenih cest. Po dvatisoč letih čudovite plodovitosti so bila tla končno videti izčrpana, in kamen spomenikov ni hotel več poganjati. Kakor usahnejo in poginejo nanovo nasajene češplje in črešnje v zelo starih sadnih vrtovih, tako tudi novi zidovi niso več našli hrane v rimskem prahu, ki je obubožal od tolikega števila hramov, cirkusov, slavolokov, bazilik in cerkva. In moderne hiše, ki so hoteli, da naj bi se tukaj zopet množile nepotrebne, prevelike, od podedovane častihlepnosti vse napihnjene hiše niso mogle dozoreti; polovična, od zevajočih oken preluknjana pročelja, ki niso imela dovolj moči, da bi se bila dvignila do strehe, so obstala neplodna kakor suho grmičevje na njivi, ki je preveč rodila. „Strašna žalost tega pogleda je bila zlasti v tem, da se je taka stvarjajoča, minila veličina dovršila v takem priznanju sedanje obnemoglosti da ne more Rim ki je nekdaj pokrival svet s svojimi nerazdejanimi spomeniki, zdaj nič druzega ustvarjati kakor razvaline. "Sčasoma jih pač še dovrše 1" je vzkliknii Pierre. Narcisse ga je osupel (pogledal. "Za koga pa?" "Da, to je bilo strašno. Oh, teh pet ali šesistotisoč prebivalcev, o katerih so sanjali, da pridejo, na katere še venomer čakajo— kje so zdaj ? Na kateri bližnji šibki planjavi, v katerih oddaljenih mestih žive? Ce je moglo prve dni po osvojitvi le veliko pa-triotično navdušenje upati v tako prebivalstvo, je treba dandanes že čudme zaslepljenosti, če se hoče verjeti, da še pride. Poizkus je bil videti, da je bil storjen. Rim je obtičal, nobenih vzrokov ni, ki bi mogli podvojiti prebivalstvo, ne v zabavah ki jih daje, ne v dobičku njegove trgovine in industrije, katere nima ne v živahnem socialnem in gospodarskem življenju, za katero ni več videti sposoben. (Dalje prihodnjič). Glas z druge strani ORGANIZIRANJE V INTERESU NARODA. Ctiicago, 111. — V Proletarcu z dne 4. maja sem med drugim ¿»tal dopis pod iaak>vom "Slovencem v Chicagu se obetajo boljii ¿asi". Tiče se sestanka jugoslovanskih volilcev v 22. in 23. wardi. Že mnogokrat sem zapisal. da se ne strinjam z dopisi, ki so brez pravega podpisa, in to ne le v Proletarcu, pač pa v vsakem. Posebno ie ne, ako se dopisnik ne ozira na fakte, pač pa piie nekaj, kar je v protislovju s resnico. Uverjen sem, da se s tem mojim nasvetom strinja marsikateri čitatelj h zato ponovno priporočam, da naj se v»&k dopisnik po<*piie pod svoje delo. Jaz sem bil na dotičnem sestanku zapisnikar in mi je znano, kaj se je govorilo. Le Čudno se mi zdi, kako da je gotovim osebam mogoče pobijati vsak drug korak, katerega pod-vzame ta ali oni rojak, pa četudi je v korist marsikaterega volilea tukaj ali kje drugje. Dopisnik s podpisom "Eden navzo-gih" omenja med drugim/, da se je na sestanku udrihalo po socialistih z ognjem in iveplom. Naj konstatiram, da sam bil ves čas navsoč, pa nisem slikal nič tako hudega. Vse kar Je bilo rečeno čez gotove socialiste je bilo to ,da so v stranki, volijo pa dtru-gaČe, če uvidijo, da je v njihovo korist . Skrajni čas bi že bil, da se jugoslovanski delavci vzbudimo in ne delamo zaprek nikomur, ki želi sistem naiega javnega življenja izboljiati in ob enem pridobiti narodu na ugledu v ameriški javnosti. Priznam, da teno delavci vseh narodov približno enako izkoriščani, ne gre pa mi v glavo, zakaj bi morali Jugoslovani biti na najnižji stopnji in čemu nimamo ene organizacije, v kateri bi bili v&amje~i>i kot narod brez razlike na politična in vemka prepričanja Nekdo se Je sicer že na prej omenjenem sestanku izrazil, da se naj sramujemo, če hočemo osnovati klub. in s tem enemu ali drugemu dobiti fclužbo, ker bo s tem pa kdo drugi ob dek>. Dotičnik, ki je iirazil to misel, je socialist ,obiaiujem pa. ker je Slovenec, pa tako mak) zaveden, da mu Je vseeno, če ima mestno službo Italijan ali Madžar samo da smo Slovenci tako srečni, da nam ni treba imeti opravka s tako rečjo. Vse narodno«*!, katere so mi znane t Chicagu, imajo različne svoje klube, med njimi socialistične; znano mi Je tudi, da vsaka upošteva svojega rojaka pri volitvah preje kot caterega drugega Želeti je, da se tudi Jugoslovani ten\i priučimo h» skušamo v bodoče biti raseodnejii ▼ linr lili i * * H^IMM T " i tem oziru. Upoštevajmo tudi »š stari, resnični pregovor, da kdor zaničuje se sam podlaga *e tujčevi peti. Tudi jaz prosim uredništvo za o-proščenje radi prostora v listu. Dopisniku s podpisom "Eden navzočih" pa priporočam, da se v drugič pod-nifte s polnim imenom, ker ima navado, da rad podebatiram osebno, kar pa mi v tem slučaju ni mogoče, zato se poshižim liata. Jugoslovanskim volilcem pa priporočam, naj se »deležu je jo takih sestankov m shodov, ker so -*jim v korist. Verjamem, da Je človeku potrebno razvedrilo, npr. balincanje v lepem vremenu, in kaj drugega v alabem. Upam pa, da se bodo vsi volilci in davkoplačevalci odrekli temu, če bodo uvideli, da se Je treba v£asi brigati tudi za tisto, kar povzroča, da imamo drugič lahko kako razvedrilo.—Jofcn Potokar. To in ono Milwaukee, Wis. — Polagoma je začelo tudi med demokrate prodirati spoznanje, da jfe Rooseveltova politika le nadaljevanje ;Hoovrove in s tem starega krpitalističnega varanja. Roosevelt je tudi umaknil svojo obljubo za skrajšanje delavnika. Ko 8o mu iz Wall streeta zagrozili, je pokazal svojo neodločnost in 8e ohladil za načrt, ki ga je z njegovim dovoljenjem predložila kongresu tajnica delavskega departmenta Miss Perkins. Danes, ko to pišem, je nekdo iz Washingtons tpo radiu izjavil, da bi bilo reguliranje delavnika in plač, kakor določa načrt tajnice delavskega departmenta, za avtomobilsko industrijo zelo obremenilno. Za delavce pa kajpada ni "obremenilno", če garajo le po par mesecev "s polno paro", potem pa so tri četrtine leta nezaposleni. e Javna tajnoaft je, da so nekatera velika mesta na robu popolnega propada. Nedavno so imeli ameriöki župani v Wa-shingtonu konferenco, na kateri niso zakrivali položaja, pač pa položili karte na mizo. 2uipan Hoan je dejal, da je ležeče od onih, ki kontrolirajo gospodarstvo dežele, da-li naj mesta bankrotirajo ter začno znova, aH pa uvedejo potrebne spremembe. Kajti nadaljevanje po sedanjih potih je le podaljševanje bolezni. e Nekateri tukajšnji sodrugi so bili razočarani, ker 80C. stranka v lokalnih volitvah ni dosegla večjih uspehov. Da si to prihranijo, je potrebno socialistično stranko smatrati za organizacijo, ki uči, organizira in vzgaja, in v tem se od drugih strank, katerim je le za politične uspehe, temeljito razlikuje. Naloga socialistov je, širiti luč spoznanja in utrjevati med zavednim delav-stvom prostovoljno disciplini-ranje v prid močnih, dobro zasnovanih akcij. Naš ¿as pride, in z njim naše zmage, e Hitler, Mussolini, to so zadnji poskusi umirajočega kapitalizma. Fašizem naj ga vsaj začasno otme smrti. Vzlic Hitlerjevim demagoškim obljubam in grožnjam pa se jpo-lozaj v Nemčiji slabša. Hitlerjevi pristaši so večinoma člani delavskega razreda, ki jih je prignala v njegov tabor nestrpnost. Mnogi so se obrnili k njemu, ker so se razočarali s komunisti in pričakovali, da bo Hitler omogočil vsem delavcem zaslužek. Nemški fašisti so upali— trdno upali—da bo postala Nemčia Čez noč zopet ueber alles in der Welt—toda gospodarsko je uničena in na slabšem, politično je v nesigurno-sti in novo vlado davi cela vrsta nerešenih problemov. Bismarck, ki je Hitlerja v vseh ozirih daleč prekašal, je tudi poskusil uničiti marksizem, toda je postal sila pred njegovimi očmi. Hitler je kričav demagog in šarlatan, za katerega velja pomembni nem- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:10—8:80—6 :S0—8:10 Dally Tel. Crawford S21S. at 1858 W. Cermetk Rd. 4:80—8:00 p. m. dally. Tel. Roosevelt 1898 Wedneeday and Sunday by appointments only. Tol.t Crawford 8440 If as answer-—Call Austin 8700 &ki rek "Und die Geister die du herauf beschworen"—duhovi, katere je prebudil, ga bodo uničili. e Tu je bil prošli teden odslovi j en pri Northwestern železnici sodrug, ki je bil vpos-Ijen |pri nji 28 let kot zidar. Zdaj ga je vrgla na sesto. Nenadoma so našli pri njemu napako—kilo—ki si jo je nakopal pri težkem delu. Črtali bo ga tudi iz "bratske" unije železničarjev par let prej predno bi bil deležen pokojnine. Star je 63 let in >edaj se naj vleže v grob in pogine.—Spartak. Domača zabava pred konferenco 13. maja West Allis, Wis. — Tajnik konferenčne organizacije klubov JSZ in društev Prosvetne matice Anton Garden je priporočal, da bi bilo primerno sklicati ob priliki konference, ki bo 14. maja v Kraljevi dvorani, javen shod. Ker pa smo ofbdržavali tak shod nedavno, je klub št. 180 sklenil prirediti večer pred konferenco, namreč v soboto 13. maja zvečer, istot&ko v Kraljevi dvorani, domačo zabavo. Na tej zabavi bomo čuli poročilo delegata kontinentalnega kongresa, katerega se je udeležil kot zastopnik kluba št. 180 s. Baxter. Vstopnina na zabavo je samo 35c, za katero boste deležni proste večerje in vina. Tudi plesalce se bo zadovoljilo z do-bro godbo. Torej na svidenje 13. maja pri Kralju.—Odbor. (Dve igri na eni priredbi v Johnstovvnu Park Hill, Pa. — V soboto 18. nuja vprizori klub it. 5 v Slovenskem domu na Franklinu enodejanko "Za narodove Žulje" in pa dranwki prisor v angleščini 4They Found Them-selves". Začetek ob 8. zvečer. Vstop-ni-ia Je 25c. Ker je v tej scaoni edina prireditev socialističneg« kluba, želimo, da ae je občinstvo udeleži v toliko večjem številu. Frank Podboy. Prisilno delo v Nemčiji Nemška vlada snuje armado prisilnih delavcev, v katero bo primoran vstopiti V3ak mlad Nemec, kakor npr. pod kajzer-jem k vojakom. Slična bo Roo-seveltovi armadi gozdarjev, le da je tu vstop prostovoljen, v Nemčiji pa bo prisiljen. Do lani so pisali, da ima samo Rusija "prisilne" delavce. nirjem le pretveza, kajti uvoz ruskega blaga je prepovedala zaradi Kanade in drugih do- minjonov, ki so hoteli, da naj Anglija kupuje kar potrebuje naj prvo od njih, in potem šele od drugih dežel, ako jo do-minjoni ne morejo z vsem založiti. izlet kluba v Syganu Sygan, Pa. — Klub Št. 13 JSZ priredi piknik v nedeljo 14. maja popoldne na vrtu društva "Bratstvo" št. 6 SNPJ. Občinstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži tega izleta. Zabave bo dosti za stare in mlade in postrežba najboljša. Igrala bo izvretna godba. Frank Uralu, tajnik. Detroit Leader prenehal Novi socialistični list Detroit Leader, ki je bil ustanovljen v tem letu, je prenehal. Vzrok so skrajno slabe razmere, ki so v Detroitu je posebno občutne. Tisti, ki so se obvezali gmotno podpirati list, pa so prišli vsled* bančnega moratorija in bančnih "konservatorijev" sami v zagate. Uprava nam sporoča, da bo list obnovljen ko hitro bodo izgledi, da mu bo mogoče redno izhajati. Mlačnost ni orožje k zmagi. Agitirajte! Soc. demonstracija v New Vorku proti fašizmu Demonstracije in protestnega shoda newyorikih socialistov proti fašizmu v Nemčiji in drugod, se je udeležilo do dvajset tisoč oseb. VnSila se sti so se organizirali, da razbije na Union Square. Komuni-jejo ta ogromni shod, kar pa se jim ni posrečilo. Gospodarska vojna med Anglijo i in Rusijo Navidezno vsled izida znane obravnave proti angleškim inženirjem v Moskvi, ki so bili obtoženi in obsojeni vsled špi-jonaže, je Anglija proglasila embargo nad uvozom sovjetskega blaga v Anglijo. Rusija je lani uvozila v Anglijo za blizu $80,000,000 blaga. Nekaj dni po tem proglasu angleške vlade je sovjetska vlada odgovorila z ukazom za bojkotiranje angleškega blaga. Ne prva ne druga ne bosta imeli (koristi od te gospodarske vojne, ki je bila popolnoma nepotrebna. V Moskvi pravijo, da je bila Angliji obravnava proti angleškim inže- Varnost fašizma * Fašistični poglavarji v Kalif! se radi bahajo, da se jim ni bati nikakega notranjega so-, vražnika, tako močno je njihov režim pritrjen na sedlo. AM kljub temu aretirajo vsakega, ki ga osumijo, da je protivnik Muasolinijeve politike. V Rimu so prve dneve v maju aretirali trideset mladih intelektualcev ter jih obdolžili, da so komunisti. V resnici so bili člani društva za pravico in svobodo, ki je liberalna orga-' nizacija. M script ion: Cannot be sent through the post In Germany; contents contravene section 4, I. 1 of the postal regulations of the German reich. (Signature ilegible.)" Prom which it smnean that the postal authorities in the Third Eknpire do not mind taking the trouble to study the material which Is intrusted to them for dispatch— and for no other purpose. Though this of coujne helps to promote the political education of the German officials. Moreover, the postal censorship «wen gives an Indication of what may not be said in the Third Empire. The "postal censor" wsa careful enough to mark with red pencil the passages A Letter from Germany The terrible conditions in Germany are vividly shown in a letter received and 'published by The New Republic. Its cor-respondent, who must of course be anonymous, writes: "Things in Germany are so confused that nobody can see what it will all come to. The government is empowered to overhear telephone calk», to search letters and to supervise all the activities of any private individual. The liberties of the citizen, as guaranteed in the constitultion, are widely stqp-pressed, and suspended . ... It is absolutely impossible to utter any spoken or written word again* the Nazis and their measures for governing this country. Yet you must not forget that they, a majority of 52 per cent, are suppressing a minority of 48 per cent . The fears and anxieties of the Jews are not so unjustified as tiie official declarations of the government might induce you to believe. Th« decrees of the government as to Jewish artists or representatives of the Marxist mentality have led to ■uch events as you would not think possible in ney because they can't pay off the notes on which the money is based, financiers snd statesmen are hopefully looking forward to ttse good times when the government has collected enough money from the people who have no money and no way of getting it to raise farm price« to the point where the farmers make enough money on the things they sell to the people who have no money and no credit and no way otf earning money to give them all jobs at good wages. —The American Guardian. When these hard times are over (if ever) it will be found that the lew thousand hard-boiled eggs who didh't go broke will hatch out worse times next time. ceive his unearned increment. To creditors who are still getting their interest it means a loss, because their doMara buy less than before inflation. During the process of deflation, wages were slaughtered and unemployment rose to seventeen millions. Homes, radios, automobiles were lost. Savings that had been (put in savings banks went up the spout just like savings that had been put in the stock market. Securities and real estate were bought back again at low prices by the same rich people who had palmed them off on a gullible public at fabulous prices during the boom daya-^that had been artificially generated for the purpose by Wall Street and a Wall Street government. Certainly during the period of deflation the worker lost What would inflation mean to him ? In so far as it resulted m higher profits for business men it would mean more work, because only higher profits will make business men increase production. But these jobs would come badk at half the wages they used to pay. And the cost of living would rise rapidly to where it was previously, leaving the wortoer with far less than the real income he had before. This is the situation for the worker who gets his job back at all. see Bui to assume that inflation would bring jobs to very many people is to make one very serious mistake; when something is fundamentally wrong anything more than before. The other is that, if the American exporter gains by having the dollar drop in value, the English export industries will soon catch on and insist that the pound be inflated, making further inflation of the dollar necessary, if the American exporter is to retain his favorable position. Then everybody tries to sell more goods to everybody else by inflating his money more than any body else, which is nonsense typical of the fallacious arguments with which capitalist politicians defend the greed of their masters. see No, tinkering with the money system will not correct the fundamental evil. The capitalist system is piling up an ever-increasing list of permanently depressed industries. After the depression of 1920-21, the farmers never did recover. Parts of the textile industry stayed in the dunnps. Old King Coal just lingered along on his sick bed. That is why unemployment never dropped lower thaii 2,000,000 after that depression. After the depreasion of 1929 ? there will not only be coal, textiles, and agriculture, but also railroads, automobiles, radios and several other industries, which will never again employ anywhere near the number of men they employed before. No amount of inflation could correct the fundamental evils of over-expansion of certain industries and lack of consumer purchasing power. see f You can't have the business cycle without inflation and de^\ flation. So far as the worice** is concerned, the business cycle works like a pump. The capitalist is on the handle, working it up and down, pumping the worker's rightful income from the worker's pocket into his own. He can't press the handle down all the time. It strikes bottom. In order to keep the stream flow-, ing, he must alternately raise and lower the handle. The argument in Washington today is whether the downstroke has been completed. Mellon and Mills say, "Squeeze harjder. More will come out!" Roosevelt says, "It's time to raise the handle and get ready for the next stroke." And all the time they do not see what millions of {permanently unemployed workers must see—that after every depression, the number of sick industries increases, until some day the disinherited, organized to seize political and economic power, will reach out and brush away the capitalist system and its pump and pumpers. A DANGEROUS DANCE-FOR GERMANY Continental Congress Now . A Permanent Institution By Donald J. Lotrich The first meeting of the Continental Congress For Economic Reconduction was calkd to order at 10.00 A. M. Saturday, May 6, 1958. by Clarence Senior. After the adoption of various rules the following committees were ordered constituted: 1. Unemployment and Economic Insecurity. 2. Agriculture. 3. Public Ownership. 4. Civil Liberties and Race Problems. 6. International Relations. 6. Taxation, Money and Banking. 7. Declaration of Independence. 8. Organisation ami Continuation. Emil Kieve of Philadelphia was elected chairman of the convention and performed his task masterfully. Clarence Senior was elected convention secretary. Each committee was allotted a research secretary for conjugation. . „ Proceedings were officially begun with the broadcast of four masterful addresses over the C. B. S. network, which lasted one full hour. Emii Rieve fired the first gun in his keynote address which we hope was heard not only around the whole country, but around the entire world. He was followed by James Simpson of the Farmer's Holiday Ass'n., who brought us a most inspiring and hearty message from the farmers and was cheered lustilly for his daring statements. Norman Thomas made his usual effective address and the Senstor Frasier of North Dakota concluded the speechmaking. — During all the while of constituting the Congress and speechmaking more than a dozen cameras were clickir*? constantly. While the committees retired to prepare reports after the morning adjournment we listened to addresses from Prof. Paul Douglas of Ohi-csgo, J. S. Wilson of California, Marguaret Sanger of New York, Cong »eesman Shoemaker of Minnesota and Phillip Randolph of the Pullman Postern. Saturday evening, the biggest Socialist msssmeeeting ever held in Washington, D. C., assembled at the Washington Auditorium. Eight of our comrades spoke and kept the audience on their feet applaud ii« continuously. The bombardment of class conscious talks was started by Mayor Hoan of Milwaukee. He was followed by August Claessens of New York, Mary Donovan, Judge Jacob Panken, Oscar Ameringer, 1 Frank Crosswaith, J. S. Wilson snd Norman Thomas. Never before have the workers of America heard such a galaxy of inspiring talks. Moved by the prevailing sentiment every one of these grand Socialists moved andl swayed the crowd to a •frenaied pitch of idealism and desire a> build an honest and sincere workers organisation which would demand that the country with its vast resources be returned to the work-^ ers, the rightful owners. Reports of the committees were received and adopted Sunday in two lengthy sessions. Because of the * importance of every one of these reports, I will ask our editor to print them as they were adopted so that no further mention need by made here except that it is almost miraculous to have the foundation, with such a far reaching and concrete i program, prepared and adopted in so short a time. During the day Towmley from the Farmers organisation addressed the convention and . read a resolution which the National Holiday Ass'n. had adopted three days prior. Norman Thomas made a short concluding speech. The sessions were adjourned after chairman Kieve made a hearty appeal to place the adopted program .nto action. (These notes have been written * en route to Chicago on the train. Because of lack of sleep and rest they may not be composed m well as I they might, but next week the full J details shall be available.) Expecting Too Much_l 'his story is attributed to a Yale^< This story professor. Whenever I see this ill-assorted conglomeration of hopeful youth (a class of incoming college freshmen), they call to my nAnd the young lady who said to her physician: "How soon will I know anything, after I come out of the anesthetic T" "Wall," replied the doctor, "that's expecting a good deal from an anesthetic."