8. številka Trst v nedeljo 8. januvarja 1905. Tečaj XXX. tm~ Izhaja vsaki dan I-ii ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. K« »amične številke -p prodajaj po 3 novč (6 stotink) » mnogih trihaicania:. v Tr*tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju, Man : <«ru. < VI ivcu. Idriji. >t. Petru. Sežani, Nabrefini, Novemmestu itd. ♦ »riasr In narofbe rf ema uprava lista ..Edinost", ullea •i:wrri'» Galatti it. IV — t"ra od pop. do V zvečer. — Cene <»srla*oin Iti »t na vrsto petit; poslanice, ■smrtr.i'-e. javne zahvale in domaći os-lasi po pogodbu TELEFON štev. 11*7. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč l Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaua pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Gioreio Galatti IS. (Narodni dom.* Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Ptošno-hranilničui račun št. £»2.S41. ■ "J (Brzojavne vest!.) predaja port £rturja. PAklZ 7. »Mat;nu« bo brzojavili iz (': i : K:t»jei, ki s» se ?-e:nkaj povrnili, poročajo, Ha «u) japonski parn ki z begunci od-pluli iz Port Arlur a na otok Santang. V Cifu se pri. ravijsjo za vstrejttje 1000 < -tb ci\iln?ga prebivalstva iz Port Ar urj«, \endar fov tem oziru v skrbeh, ktr ii od.Ji s*o:aj vsi ziravmKi v Port Artur ter so bi a odposlana tja vsa ziravila. TOKI<» 7. I »jpisnik »Reuterjevega biro« je zvedel od japonsk h pomorskih Častnikov << s'aoju ruskih ladij v Port Arturju, da se *elej nahaa v p rtartziti z iad, z današnjim dnem dv gnjena. Vendar je sedaj dovoljen vbod v p rt irtursko pristanišča le ladijam, ki so v s už"»i japonske vlade. TOKIO 7. Admiral Kataoka poroča, da » ce ladije, si so bile odposlane v C fj in tvmočav. p^>\rjJe v svoje postaje, totem ko -e poveljniki prepričali, da so 'amkaj se r; o - hjoče ru-ke m ćtva ke torpedov rezo-roiene. TOKIO 7. General Negi poroča iz r; Arturja, da ro ee do včeraj opoludne p i«!i v ujetništvo polki strelcev št. 25 % 4i ('astniki in 1432 možmi; št. a 40 častniki :n 1420 možmi ter št. 27 s 53 čast-n ki in 1173 možmi. Rozdestvenski bo nadaljeval svojo vožnjo. PAUIZ 7. > Matin < porcČa iz Pe- tr trrada, da ni bil izd&n nikak ukaz K ž i est - ensaemu, da bi se vrnil v Rusijo, ampak da l o nadaljeval svojo vožnj j do Via divostoka. Petrograjski vladni list je priobSil, da j® S krv Ilov odp)k!i(*ac iz Vlaiivostoka, ker je menovan nteelnikom admiralskega sveta. Mikado izkazuje čast Steaelju LONDON 7. Mikado je ukazal, da se izkažejo Steselju v Nagasakiju vojašKe čast kator ?e saazujejo japonskemu maršalu. — *v-« s« vrne namreč preko Naeazakija v K - o. Ne ve ?e šet se bo li M kadu izpol-n ia želja, da vidi Steselja. General Ste se'j te poda najprej v Pe-tr g ad, da osebno p iroč« carju potem pa p'»j v Italijo ali na R viero, da se od-poči«. Knez Hilkov. PETROGRAD 7. Minister za promet kmz Hilkov je odpotoval v inozemstvo. Brzojavne vesti. Minister Tiitoni. RIM 7 S:ane mioirt a zi runanje stvari Tittonija te bojša. »m>ko odposlanstvo za Abesinljo. DZIBUTI 7. Nemško oip-slanstvo za Abesinijo se ie včeraj tukaj izkrcalo. Fran-cozke oblasto je so cdpoelanstvo pnjazco vsprejele ttr mu podale za nadaljno j ot J. K.) X. Kako se htvarno tolmač: ta nejasncft in neizrazitost v poslovanju lius je v Koreji ? Na jako jednostavea ntrn. Leta 1895. (torej po kitajsbo-japonaki vojn ) pjuifn;ala je Koreja za Hiue : nujno podal š d nje njen; h \ ri morjkih krajev. Korejska pristanišča (Furao, GeD/ic, 0—6 mesecev ziedjenja, in tuai kasneje skozi d\a meseca neploven radi top'enja ledu. Amur je znač 1 ne samo veliko nepriliku na cogrtjauju te linije, ampak v ol»Se tudi veliko nevarnost. Po degovoru med Kitajem in Rusijo (o kat-rem dogovoru trn) že obširno p ali), sprexeaiia ee je sibirska železnica v transmaadiiirsko. I r. vsega tega se rn sploh opaža, kako je Rudiji v tem času največ bilo do velike železnice, čije do-gra inja bi vezal« veliki ruski zapad s Sibirijo in z bodočimi pridobitvami. V posesti te velike želeenice bi si Rusija pridobi a ti-to str&tegičoo sredstvo, ki je v predpogoj /.a vsake* vojno delo: dobro komunikacijo. Oni olikokrati omenjeni dogovor s Kitajem je tudi taktično pripravil tj Rusiji. Ali tud. z Japonsko je trebalo — kakor ža omenjeno — priti na č.ato! In mi vidimo istega leta < lsy000 mcž. Nekako v maju bo štel torej Kuropatkin kakih 700.000 mož proti circa 500.000 Japoncev. Velike operacije proti Oyami utegnejo torej zapričeti še le po dohodu baltiške flote, nekako v maju. Rusko brodovje, dospelo sedaj na vztočno obal Alrike, ostane gotovo tamkaj do združenja s tretjo baltiško eskadro. Rusi nimajo sedaj nikakega razloga, da bi hiteli. (Zvršetek pride.) * * * Predaja Port Arturja. Port Artur 7. (Reuterjev biro.) Polki 'ruskih strelcev št. 5, 13, 14, 1-? in 16, skupno 186 častnikov in 5451 mož, so zapustili danes Port Artur ter se podali v japen-i sko ujetništvo. London 7. »Standard« poroča iz To-kija od 6. t. m. : Zbornica poslancev je z velikim navdušenjem vsprejela adreso, naslovljeno na japonskega ce3arja, v kateri se g asi, da je V38 vojaške vspehe zahvaliti krepo-t:m cesarja. Iz Seula. London 7. »Standard« kija od včeraj, da razdajajo v legar in druge nalezljive bolezni. Ves ter vse prebivalco ee more pred vhodom Ja-; poncev desinficirati. Japonski vojaški poveljnik v Seulu je radi vladajočih nerednih oJnjšijtv ukazal, da bodo v bodoče opravljali polic jsko službo japonski orožniki. Vai inozemci n Korejci se jim morajo pokoriti. Kuska armada t Mandžuriji. Nemirovič Dančenko opisuje v listu »Ruakoje Slovo« stanje ruske armade. lati piše: Utrujenih, gladnih ljudi, kakor sem jih videl po letu, nisem sedaj opažal več. Možtvo izgleda sveže, t'aea za to, da se oddiha, je dovolj. Glerle obleke, hrane in počitka ni želeti ničesar. Le tobaka, sladkorja, pctrebsčin za šivanje in uanja za čevlje primanjkuje. Teb stvari se tudi za denar ne 'dobiva. Častnikom ne manjka ničesar. Njihove podzemske keče se o ničemer ne razlikujejo od onih, v katerih bivajo vojaki, a v vsaki posamični jih ne biva nad pet. Dobivajo i pa iBto hrano kakor drugi vojaki. Kruh je I črn, belega ni dobit'. Stotnija ima deset podzemskih koč, L i so dobro urejene. Vse so za moža visoke. V istih se zamere sedeti in stat'. V vsaki koči je peč in kotel za kuhanje. Ob Btenah spijo vojaki na klopeh. Po dva vojaka dobivata eno gorko odejo. Streha je tako trdna, da je šrapneli ne morejo prebiti. poroča iz Tc-Port Artur u kraj gi sposka, a iz njegovega grla je zvenela gc-speska, plemiška zavest, živa strast. Pozdravivši škofa je rekel : — Klanjam se tvoji milosti, prečastni gospod. Tvoj g spod brat Ladislav mi je rekel danes, da smem govoriti s tabo na samem, a take milosti komaj da sem mogel pričakovati. Donesel sem tvoji milost": pismo od oSeta. Je-li v rjem govor o državi, tega ne vem, ne maram vedeti. Ali pismo govori tudi o drugi stvari. To se tiče mene. De3et dni sem tvoj gost, želel bi biti deset vekov. Nu, teh deset dni mi je postalo deBet vekov, kar Čakam. -- Aj, mladi gospod Gorjanski, je odgovoril Pavel smeje se, ti mi niti ne dajaš časa. da te pozdravim. Sadi, ukroti prehitre peroti svoje duše. Deset dni, deset vekov, da namerjas postati Metuzalem ? Ali pojasni mi, prosim, razlog tvojemu nemiru. — Tvoja milost ve, po kaj sem dosel, je dejal Nikola, položivši kalpak na mizo, a vem tudi jaz. Da oženim--— — Da isprosiš, je popravil škof smejć se. — Da, da, pogrešil sem. Prišel sem, da izprosim tvojo nečakinjo, gospico Angelijo. Gorim v želji, da čajem tvojo besedo. — Goriš? Aj mladi gospod Gorjanski se hitro vžiga. Bog ve, da-li ne ugaša tudi hitro. — Oprosti mi, tvoja milost. Moj jezik je res hiter pred tabo, ali žnjim govori trda volja, čista pamet. Kar cem rekel, sem premislil in čakam na besedo tvoje milosti. — Volja in pamet ne gorita, mladi gospod. — V to voljo me sili srce ; moja pamet je bistra, jaz ne motrim kakor nezrel mladenič. Na kratko : jaz ljubim Angelijo. — Ljubiš, — mladi gospod ? se je začudil škof. Ali po dogovoru, ali po zapovedi ? — Nikakor ! Jaz se ne hlinim, ne la-žem. V meni je sposobnost za ljubezen. Ljubil Bem svojo pokojno mater, ljubita očeta živo dušo in dokazal bi to ljubezen tudi s svojo krvjo. Ljubim tudi Angelijo. (Pride še.) Ko s* m bil v kočah, je bilo Um 14 sto- sodna glava med gališkimi Poljaki, ki ne bi pin; K tople te. Vsaka stotnija dobiva vaakih deset doi po ptt funtov sveč. Veaki vojak ;ma tople krpe / i nege, nogavice, gamnše in kitsjsk kožah. V kočah je vse čisto. Dvakrat na dan prihaja ic poljskih kuhinj hrana, ki jo pogrevajo v kctlib. Vojaki dobivajo juho z ri-žem, meta in BOČivja. 8oČivje je sabo akuhano, in r&tj ga ne marajo jest'- VTaaki mož dob va oa dan po 1 funt mesa in 2 in pol funta kruh* Oboje je dobro. Po dvakrat na dan dob"vajo vojaki čaja. Vaaki mož dobiva na dan ridi po dva komada dadkGrja. Mnogi yojak: tožijo, ds nimajo kaj čitati. I "smišljene sesti e -o občudovanja vredne radi svoje požrtvovalnosti. Iz Hrvatske. Zagreb, jan. 1905. Madjar zacja prodira vedno dalje. Ali ne pr din silovito in oči vidno, ampak počasi z -»lematično in sigurno. A čim je do-Msr'a kak vspeh, ko s. je pomogla do kake pr dn-. ive, ona je ne spuš*a več iz svojih rok. K o vam izgleda : Diredtj je b;l na nadih poštnih uradih, k s <*>r res spadajo med skupne urade, vedno nadpis : »Kr. pošta«, ali »Kr. brrojav«. Ta naslov zamene sedaj z drugim: »Kr. o g r k a pešta« A naši uradniki ee bodo mor»! odslej naeivati »kr. ogrski uradniki«. Še vič do sedaj so bile na naših poštnih uradih pri te:etonu nameščene hrvatske go-ap ce. >idaj pa eo začeli tudi ta mesta spo-pol aje vati z gtspicam bolj ognjene krvi, z Mad iikami ! A na vse t> se ne ozira niti eden ca£ih pcslaneev, ni v našem hrvatskem taboru, ni v skupnem v Pesti. Pravim: v našem saboru. £, ta naš •a kt, mesto da bi delal, drži ftrije. »Naši« v Pešti delajo za rarpuščenje madjarskega eavjorr a tedaj, ko posleinji ne deluje, tedaj »e le — se sestaja naš. Tako je zopet določena seja ca 12. t. m. Mi vemo prav dobro že v naprej, da tudi v prihodnjem zasedanju nasegt sabora ne bo aoglo biti niti govora o kakih vspehih opozieije, ali o kakem saniranju storjenih nam žaljenj. Madjarom pa bodo vendar delali, kar j m bo po godu, kajti oni dajajo na glasovanje vsako svojo stvar, veaki svoj predlog. In ker so v veliki večini, je povsem umevno, da je tudi vsaki njihov p-edlog vsprejet in da s* izvaja vsaki njihov načrt. I reba, da ee povrnem k razpuščenju madjarske zbornice. Prej, nego je bil izvr- vedels, da mire to le škodovati Poljakom samim in njihovemu položenju v notranji po litiki avstrijske države ? ! Besnenje Poljakov nasproti Rusom, ozi roma njihovo proslavljanje Japoncev si je po takem res težko tolmačiti drugače, nego po nezdravem duševnem razpoloženju poljskih politikov. Politiko morata vaditi rarum in hladnost, v proslavljanju Japoncev pa vodita Poljake le kipeče srce in strast. A kje je tudi njihova logika ? Kadarkoli n. pr. Čehi — bodi po novinah, bodi v parlamentu — dajajo izraza svoji simpatiji do Rusije in izražajo željo po čim tesnejih odnošajih med Rusijo in našo monarhijo, vsikdar čujemo od strani Poljakov očitanje, da bi morali avstrijski Slovani vpoštevati in spoštavati čutstvovanje poljskega naroda, in da bi si morali radi tega nalagati neko re-servo v izražanju siupatij do Rusije. Tako očitajo Poljaki. Djbro. Ali po tem navstaja tudi Poljakom dolžnost, da respektirajo čutstvovanje druzih Slovanov in da ne prire-jsjo demonstracij, ki morajo te poslednje le globoko vžaliti ! Će že ne morejo svoje anta-gonije do Rusov premagovati v toliko, da bi ee v tej vojni postavili v kolo druzih Slovanov, pa naj si tudi oni naložč toliko reserve, da bodo ostajali — tihi s svojimi željami za poraz Rusije. Manje pač ne mc-remo zahtevati cd njih. Ali tudi drugača se Poljaki s sedanjim Bvojim postopanjem postavljajo v nasprotstvo s svojimi trditvami. Oni so prvi med vsemi avstrijskimi S ovani, ki se najraje Btavljajo na razpolago vsaki avstrijski vladi in izlasti visokim državnim faktorjem. To svoje postopanje pa opravičujejo navadno s tem, da hočejo biti eminentno državna stranka, ki ima srca in smisla za skupne državne potrebe in interese, zb^g Česar da oni tudi interese Galicije in poljskega naroda podrejajo državnemu interesu. Se-li gališki Poljaki s svojimi sedanjimi demonstracijami proti Rusiji re9 kažejo tako državno stranko ? Ne. Naša monarhija ima svoje velike živ-ljenske interese na slovanskem Balkanu, a v odločilne kroge je prišlo spoznanje, da jih more naša država vspešno čuvati le v tesnem in nekaljenem sporazumljenju z veliko Rusijo, katere moč in vpliv na Balkanu, in pa krvna simpatija, ki j h vživa Rusija med vsemi balkanskimi narodi, so faktor, s katerim mora računati vsa mednarodna politika. To spoznanje je napotilo našega vladarja v Petrograd. Vodila ga je želja, da se odstrani prejšnja napetost in da se ugladijo nesporazumljenja. To se je posrečilo. Med cev ! Ali pa hofejo Poljaki morJa kje drugje iskati zaveznikov ? Mi ne bi vedeli kje. General Komarov je govoril v Pragi poljskim žurnalistom z rodoljubno, slovansko iskreno besedo o nemškem valu, ki grozi vsemu SlovanBtvu, neizvzemši Poljakov. A mogočen jez proti temu valu je za nas vseh silna Rusija. In Poljaki hočejo podirati ta jez! Kje je torej tisti fini politični instinkt Poljakov, tisto njihovo trezno računanje s podanimi dejstvi, s katerim se Poljaki toli radi ponašajo ? ! Prav tako se zdi, kakor da jim strast proti Rusiji popolnoma ubija to lepo čednost. *en ta slavni čin, ee je v nas mnogo govorilo. da bo istodobno razpuščen tudi naš obema dvoroma je prišlo do prijateljskega hrvatski sabor in da bodo razpisane nove razmerja in potem tudi do sporazumljenja vol t ve. No, na našo srečo se to ni dogodilo. Kajti, če bi se bilo dogodilo, gotov Bem, da do dogovora glede nadaljnega postopanja ob kompleksu btlkanakih vprašan). Dogovor mad v novem saboru ne bi eedelo niti onih 15 Rusijo in Avstro Ogrsko v Murzitegu je >a opozi« jonalcev, ki sede v sedanjem. Vi me boste morda vpraševali, od kodi prihaja to ? Vidite, takole. Naša opozicija ni niti malo pripravljena za volitve! Ona nima zveze c narodom, ampak stopa v tikov kontakt še ustavil krvavo vihro radi Makedonije. Spo-razu m ljenje je tako tesno, da je danes, ko je Rusija angažirana na skrajnem v r toku, Avstro Ogrska čuvtr tudi ruskih interesov in repre/.entant tudi ruske volje na Balkanu. In temu sporazumljenju, ki gotovo prihaja v le v najzadnjem momentu, ko so volitve veliko kon8t nt* monarhiji, je že razpisane. Tako v par dneh je pa težko 1 bil ~ rekli bi - incJator naš vlad" 8aiD-pridobiti narod (izlasti, ko je tako zastrašen Ć® 80 torei Po,jaki Ma tieti «m,neDtl° dr po Uramzmu svojih upraviteljev) za to ali ono oposicijonalno -strujo, za ta ali oni pro gram, za to al; ono idejo. Med narod, gospoda opoz.Vijonalci ! Bedite mu politični voditelji in pripravite, vspoeobite ga za borbo, dokler je čas. Potem boste še !e mogli govoriti o triumfih naredne zavesti. Nezmiselnost poljske politike proti Rusiji. Pod tem naslove m smo prejeli z ozirom iek » A.ve Japonia« : sedo na adreso poljakov >tovo vsem Jugoslova-ki zveni iz vaših izva-! j—j i t—— -— -— —ko slovansko srce. Si m patije Cehov in vsega Slovanskega juga so naše monarhije, na strani Rusije. Izvzemši morda kako »Bisto« usodna tudi za avstrijske Poljake same žavna stranka, ki s?oj interes rada podreja skupnemu državnemu int9resu, ali bi jim ne bila ravno njim dolžnost, da bi opuščali demonstracije, ki eo direktno nasprotne kurzu avstrijske politike nasproti Rusiji ? ! Ce že pravijo, da bo pripravljeni radi državnega interesa zapostavljati svoj realni interes, ko-; liko bolj bi morali brzdati svojo nezmiselno in za milijone njihovih bratov naravnost pogubno SDvraatvo proti državi, ki je nt ši državi zaveznik v največih njenih interesih ! Oni zahtevajo obzirnost , sami pa nočejo po*; znati nikaks obzirnosti ni do svojih slovanskih bratov, katerih zavezništvo jim more le koristiti, ni do državne politike, zasnovane ; po samem vladarju! Da ! Ta politika sovraštva nasproti Rusiji ni le pogubna za Poljake, živeče izven ampak bi mogla postati Će Razpuščenje ogrsko-hrvatske zbornice. V Četrtek je cesar v Budimpešti s pre-stolnim govorom razpustil ogrski državni zbor. Tudi ta čin bb je izvršil ob novih okolnostih, ki pričajo tudi, kako se Dunaj korak za korakom umika pred narodnimi aspiracijami Madjarov. Med prestolnim govorom ni vihrala z budimske dvorne paleca črno-rumena zastava, kakor je bilo to ob sličnih prilikah navada. Tudi na službi bož i, ki se je vršila po prestolnem govoru, ni godba odsvirala »Bog ohrani«, ampak ogrsko narodno himno. Tudi ta »novotarija« priča, kako znajo Madjari postopati zietematično, vztrajno, žilavo in — brezobzirno v smeri proti popolnemu osamosvojenju Ogrska v smislu madjarsko-narodnih aspiraetj. 0 položaju v Avstriji. Ministerski predsednik baron Gautsch nadaljuje b posamičnimi politiki svoje razgovore. Dokler ne bo dovršeno to, rekli bi, politično rekognoe«-iranje, nam ni pričakovati mkakega pojasnila glede namenov sedanjega ministerskega predsednika, niti ne glede taktike, ki jo misli uporabiti v dosego teh namenov. Mnogo ugibanja provzroča že sedaj okolnost, da ni baron Gaut ch vsprejel nikakega resor ta in da se je omejil na predsedstvo ministerskega sveta. Politiška javnost Bi rae-lično tolmači to okolnost. Jedni menijo, da je to znak, da Gautsch ne ostane dolgo. Njegova naloga da je edina ta, da vzravna nasprot-stva in omogoči funkcioniranje parlamenta, ker da tako pripravi pot prihodnjemu parlamentarnemu ministerstvu. Drugi pa sodijo nasprotno, ker vidijo v rečeni okolnosti znak, da baron Gautsch — ostane. O a da ni prevzel nobenega resorta za to, ker misli sedanje ministarstvo preoBnovati, nakar prevzame tudi reeort notranjih stvari. Kakor a toj i torej vprašanje, bi se dalo isto formulirati : kdo je provizoričen ? Ali ministerski predsednik ? Ali minist jrstvo ? Ali pa morda — oba ? Trentinski list »Aln Adige« priobčuje mnenje nekega italijanskega poslanca o poli-t ški situaciji v Avstriji. Kar se tiče avtonomije Trentina, pravi, da ae Gautsch sicer izjavi sporazumljenim s temi aspiracijami Trentincev, da pa ničesar ne stori. Glede vseučiliščnega vprašanja pa meni italijanski poslanec, da je to vprašanje postalo izključno politična stvar. S Poljaki in Čehi, da bi se že prišlo do Bporazumljenja glede tega vprašanja, ali na potu da so — druge težave ! Teman je zmisel tega govora. In vendar ga mi umejemo. T.ete »težave« so — Jugoslovani. Ali kaj tacega nočejo priznati Italijani za ves svet, ker nočejo priznati, da smo tudi mi fiktor, a katerim morajo računati — tudi I talij a d i. Dogodki jih vendar le poučujejo, da je resnica ta, da trde sporazumljenja z nami ne bo lahko možna rešitev po volji Italijanov. Doti3ni poslanec meni, da se ut9gne vprašanje reš ti s pomočjo § 14. Kaj pa, Če bi baron Goiitsch ne hotel rabiti tega ustavnega _ neustavnega sredstva ravno za tako reŠe- nje vprašanja, da bi se zameril Nemcem ? ! glasilo na Hrvatskem, katera glasila pa ni prištevati med slovanska g!asi'a, spremljajo vsi Bi odtujijo druge S ovane avstrijske, kje naj Jejo ekvivalent, nadomestilo za to izgubo? hsti boj Rusije s sično in krvno simpatijo. Mari med Nemci? Mučeništvo, ki je morijo V tem se strinjajo harmonično glasovi vseh trpeti Poljaki v Poznanju, daje jasen odgo naših novin. Zato morajo biti naše aimpat je vor na to vprašanje — odgovor, na katerem do Rusije znane tudi Poljakom in morajo ti se morajo Poljaki zgražati, ako je v njih 1« poslednji vedeti, da s svojim besnenjem proti količkaj zdravega egoizma in ljubeani do Rueiji ravno v sedanjih trenotkih morajo le bratov-trpinov ! Poljaki naj ne pozabijo ni- odtujevati Poljake toliko Ćehom kolikor Jo- kar, da je politika hakatistov v Prueiji po goslovaaom. Je-li re9 kaka trezna in raz- želji, srcu in programu tudi avstrijskih Nem Domače vesti. Tridesetletnica našega lista. Danes je trideset let odkar je izišla 1. številka našega lista. Bilo je to v soboto dne S, januvarja lX7b, Tedaj je izhajala »Edinost< vsakih 14 dui. t Iran Nepom. Besman. Kakor amo že javili, je v četmk po kratki bolezni umrl v Ljubljani Ivan Nep. Resman, postajena-čelnik južne železn ea. Pokojnik je bil rojen 16. maja 1848 na Otoku pri Mošnjah na Gorenjskem. Še ko je bil dijak, sa je vea njegova rodovina izselila v Ameriko in ga puit la samega v stari domovin5. Ko je Res man doalužil pri vojakih, je postal uradnik pri južni železnici. Ker je bil iskren narodnjak ter je to narodnjaštvo nevstrašfno kazal tudi v dejanju, za to so ga preganjali ter prestavljali iz enega kraja v drugi. Služboval je v Zagorju, v Borovnici, v Sv. Petru na Krasu, v Karlovcu, v Sisku, v Zagrebu, na Rakeku, v DiveČi in v Trstu. V Trstu je bil tajnik delavskega podpornega društva. V t9j lastnosti je šal z deputacijo do tedanjega namestnika dv. svet. Rinaldinija pros!t, najse društvu dovoli javen nastop z zastavo. Rinal-dini seveda tega ni do?olil, pač pa je izpo sloval, da je bil Resman že čez tri dni prestavljen iz Trsta v A lo na južnem Tirolskem. Še le Čez več let bb je Resmanu posrečilo, da je prišel zopet na Slovensko in sicer v Nabrežino, kjer 83 ga imeli pod policijskim nadzorstvom. Potem je služboval v Velenju in v Zalogu. Ie Velenja bi bil moral priti v Divačo, a vlada je zahtevala, da se Resmana ne sme več poslati na Primorsko in tako je prišel v Zalog. Pred dvemi leti je Rssman stopil v pokoj. Pokoj aik je veliko žrtvoval v narodne svrhe. Bil je tudi književno delaven. Pred nekaj leti je zbral svje pesmi v posebni knjižici, naslovljeni »Moja deca«. Pokojni Resman je bil do zadnjega časa zdrav in krepak. Pred osmimi dnevi je pa kar naenkrat opešal in v četrtek je umrl. Vsakdo, ki ga je poznal, mu gotovo ohrani prijazen spomin. Vječ-naja pamjat ! Križevi pot za domovinsko pravieo in za pravo našega Jezika. Nedavno že smo ožigosali naravnost neverjetno drznost gospode na magistratu, ki slovenske prošnje za domovinsko pravico, uložene ža pred enim, dvema in celo tudi več leti, vračajo še le sedaj nerešene iz razloga, ker niso pi-. Bane v jeziku, ki je uradni jezik dele-1 gacije ! t Sedaj pa se nam poroča iz urada pol. druitva »Edinost«, da prihaja na kupe tacib zavrnenih starih prošenj ic gori omenjenega — da na rečemo kaj hujega — frivolnega razloga. Vsi protesti in prizivi prosilcev niso koristili nič, ker ve rešitve na slovenske vloge izdaja magistrat konsekventno Ie v aSkem jeziku. Ali najnoveji čas nas je poučil, da tudi — kakor smo tudi že javili v tem listu — ukazi c. k. namestništva, oprti na pozitivne zakone, ostajajo na naiem magistratu brez vsacega efekta. Še več ! Mi dobivamo utis, da .so gospoda na neši mestni oblasti po vsakem takem ukazu ss bolj uporni, nego so bili poprej. Prav tako je, kakor da se hočejo OBtentativno rogati vsakemu pozivu, naj tudi oni spoštujejo zatone. Kaj tacega je pač možno le tam, kjer vladajo abnormalne, nezdrave razmere, ki eo mogle navstati le tako, da na važnih mestih ni bilo pravih mož, da m bilo tam ali sposobnosti, ali pa ne poštene volje. Vsi dosedanji namestniki so ie nekako pokrivali, ali pa celo aktivno podpirali tako Kršenje zakonov in pravic državljanom {slovenske narodnosti. Imena dosedanjih namestnikov so po-menjala — protislovenski program, odrekanje dobrot zakona in ustavo slovenskemu prebivalstvu. Hočeli res tudi njegova jasnosi, princ Hohenlohe, da bo njegov — program krivice? Hoče li tudi on podati dokaz tiste slabotnoBti nasproti nasilju, tiste slabotoos'i. ki niti svoji lastni volji in zakonu ne zna pridobivati veljave ? ! Će je tako, potem ne preoBtaja* drugi zaključek, nego ta, da nad našimi mestnimi mogotci ni nobene više sile, da je torej tu Bamovolja teh mogotcev edini zakon, in da smo v Trstu — ex le\, izven zakona. Iz Nabrežine smo prejeli: Na dopis v »Edinosti« iz Nabrežine, naperjeni proti naši godbi odgovarjamo: Ni 'res, da smo nabirali podporo za godbo tudi po najrevnejih hišah. Res pa je, da smo b li le v treh in to najboljših hišah. Ni res, da smo brez učitelja. Res pa je da imamo slej ko prej učitelja v osebi g. Maje sna, ki se pa, kakov mssec ni mogel odtrgati iz Trsta radi obilice drugih opravil. Ni res, da nočemo svirati narodnih pesmi. Nasprotno je res: aviramo jih radi ob vsaki priliki. Ni res, da je godba obvezana po statutih v 50 nastopov na leto. Godba je obvezana nastopati vaakih 14 dnij, vsakokrat v drugi gostilni, ali to v predpoetavi, da ni dotičnega dne proti plačilu vezana na drugo Btran in pa da dobiva primerno podporo v Nabrežini. P nlpirajti nas, pa se bo tudi godba trud 1p, da bo vršila svojo nalogo v čim veča zadovojao»t. Samo zabavljanje pa ni — podpora, ki bi vzbujala veselje in vspod- bujala. Več godcsv. Velik požar na OpMnah. Včeraj po popoludne ob 3. uri je začelo gjreti v šked-nju Andreja Daneu a (pod cerkvijo) št. 31. Zgorelo ;e vse po3lopje in slama in seno, ki sta bila shranjena v njem. Škoda se ceni na K. — Ljud e so se trudili na vso moč in so vztrajno gasili, da so omejili ogenj na rf'-sno poslopje in reš li sosednja. Ali gorje bi bilo, da ja razsajala burja kakor pred nekoliko dnevi! Tam so hiše na gcstem in nesreča bi bila velika. Odlikovanje. Gosp. An t. Ivan Pa-r* e n k o, veletržtc z vinom v Gjrici, je raz-etaT'I v i mski božični ^razstavi na Dunaju v.no vipavsko, domača in druge pridelke, p ko!;:, pr tem tropinovec, slivovec, droževec in tigovec ter dobil za razstavljene reči zlato medaljo. Slovenskim županstvom. V rokah mamo slovenski akt, izdan po slovenskem županstvu \ Ro liku (eežanski okraj). Akt je popsincma v reiu — ne pa tako naslov na »motu. Tam čitamo: »X.o ">93. Signor X. N. a", o ven »ki priimek) < impagna R. Trieste« ! Zraveo je pritisnjen slovenski pečat rečene občine. Go^pida ! To je malenkost, toda take malenkosti ne delsjo nikake časti narodnim obč nam ! Recimo, da je tudi kak prcšilc«' napravil laški naslov, dolžnost žu-paL«:va je — ako sploh odgovarja na take naslove — da iets piše edino le v sloven šem:. Kedaj ste na primer slišali, da bi kaka ali nemška občina napisala na omot slovenski naslov ? ! Ako pase drugi izogibljejo našega jezika, zakaj bi b:li mi vedno podlaga tujčevi peti ? ! Koneert »Slov. pevskega društva« -e je vršil sinoči v gledališčai dvorani »Narodnega doma« ter vspel popolnoma z glasbenega stališča. B lo je dovolj ploekanja in odobravanja po vsaki točki, ki so tvorile ze': drugem ljudskem pieeu, ki ga prirediti danes pevski drušivi »Velesila< n »Slava« v dvorani g. Josipa M klatil pri sv. Mariji Magdaleni Spodnji. Začetek plesa ob l. uri popoludne, zvr-šetek pa cb 11. uri zvečer. Vetopnina za tu žke >0 stot:nk. za ženske pa 60 stotink. Odbor se nade a velike vdeleži»e. Pevsko društvo »Kolo« bo imelo da-»e- ob J. uri popoludne v pevski sobi ul. I? Kraneeeco štev. 2t svoj redni občni zbor. Podp sani vabi vse sodelujoče in pod-perne čltne da se istega vdeleže v velikem številu. Odbor. Konjeništvo v Gorici. Iz Gorice piše; t, misli vojno ministerstvo na meji proti I tali i na vsej črti postaviti vee vo-jaltva, nego «ra je bilo doslej, izlasti pride bi e nekolike konjeništva iz Galicije. Mestna ebčina gor šsa baje nakupu e svet ra voja-?n;eo blizo Standrtža. Daije ee govori, da pr:H» v Tolmin bti tljon lovcev. Knsko-Japonska vojska. Marsikdo bi rad v.del, kako se bije ta vojna .n se da bi bilo treba iti v vzhoJno Azijo, se zamore vsejedno videti to vojsko v svetovni panorami v ul. Torrente (trivogalna h ša). Not list je začel izhajati v Kamnika. Imenuje sa »Naš List« in bo izhajal vsako soboto. List se ne bo umešaval v domače kranjske prep:re. »Škrata« 1. številka t. 1. je izišla ter prinaša poleg raznovrstnega šaljivega berila med drugimi nastopne izvirne podobe : Vhod Japoncev v Port Artur, ministra Korber in Gautsch ter Amerifcanec posredovalec miru. »Škrat« stane 10 stotink. Denar ali — življenje. Marija udova Simonitti, stanujoča v ulici Carpison št. 5, je dala sinoči aretovati svojega — ljubčeka, 59 letnega težaka Frana Gasperini, s katerim stanujeta skupaj. Dala ga je pa aretovati zato, ker je — starikavi IjubČek — zahteval, naj mu da 130 kron, ker drugače, da jo odpošlje — na oni svet. Iz »Škrata« : Troje poslopij. »Kako je to, Martin da ti vedno popivaš, za stare dni pa nič ne prihraniš, kaj ?« rekel je nekdo pijancu. Ta je p8 odgovoril : »Zakaj bi štedil jaz, ki imam že itak troje poslopij ?« »Troje poslopij ? Kje pa so ?« »No, rea je, prvo je ubožnica, drugo bolnišnica in tretje — kazni 1 n i c a. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Zahvala japonskega cesarja. TOKIO 7. Japonski cesar se je za zavzetje Port Arturja v posebnem odloku zahvalil generalu Nog\ tretji armadi, admiralu Togo in združenemu brodovju, Japonci na otoku Qnelpartn AVASHINGTON 7. Amerikanskoga od poslanca v Seulu je obvestila korejska vlada, da so Japonci izkrcali na Quelpartu vojne čete ter da se tam utrjujejo. (Quelpart je otok, južno od poluotoka Koreja ter pripada Koreji, meri 1850 štir. kilometrov ter ima 134.000 prebivalcev. Nad 50 000 jih ž vi v glavnem mesta Čejču. Op. ured.) Beraaa peročlla dne 7. janurarja Tržaška borza. Napoleoni K 19.06— 19.06—, anglefke lire K —— do —.—, London kratek termin K 239 00—240.15 Francija K 95.30 — 95.5 * Italija K 95 30 -95.50 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117 J*—117.75, nemSki bankovci K--—.— avstrijska ednotna renta K 100 — — 100.33, ogrska kronska renta K SS.20 »8.40, italijanska renta K 103.- lOS.1, kreditne akcije K €8)--682.— državne Železnice S 651.--F f>3— Lombardi S 88.— 90.—, Llojdove akcije .. 716--720 — Srečke: Tisa k 320.-329 —, Lredit K 473 - do 471* -, Bodenkredit 1880 K 305. — 311 —. Bo-denkredit 1889 K 297.— 3C6 —. Inrlke £ 134 — do 136 — Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dolg v papirju „ „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ n kronah 4°,, Avst- investicijska renta 3l/1°tl Ogrska renta v zlatu 4°,0 „ „ kronah 4°° „ - „ 31;, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 I^str. 100 državnih mark 20 mark '20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini v četrtek 100.40 100.45 119.55 100 35 91.50 11K75 98 30 8! >35 1631.— 6*0 50 239.72 117.47 V, 23.50 19.10 95.30 11.30 danes Par lika In londonska borza. Parit. (Szlep.> — frar<*nzka renta 97 75 italijanska renta 1031»j, Fpiraki eaUrtei"- S9.97 akcij* otomanske banke 539.- . menjica na Lonloo 251.40. Pariz. (Sklep.) Avstrijske dr£avn» felere'-e —.— Lombardi —— unificirana tnrika rmU 88-05 avBtrii«k» z!ata 101.05. ogrska 4*/. ***** rent* :r».t>0 Llndeibtr. 494— turSke srečke 12*<.25 pMnžku bsrka 12.63, italijanske meridi-onalce skcijc 745.—, akcij« o Tinto 15.75. Trdnejša. London. (Sklep) Konsolidiran dole 88: .. Lombardi 3",srebro 28" Spaiaka rmt« «9* 4 iu' lijanska renta 103—, trtui diskont, 21,'J menjice mi Dunaju --.— dohodki banke--izplačila banki —.— Slabotna. Tržna poročila 7. januvarja. BudimpeSta. PSecii* za april K 19.80 do K 19 82; rt za april K 15.50[do K 15.52 ; oves z> spril od K 14.1 ss do 14 14; koruza za maj K 14.88 do K 14 90. JfEenica : ponudbe srednje ; povpraftevtunfc *l*lK>tDO, mrtvo. — Prodaja *iX0 met. §t., za 10 do .0 stotin! znižiinja. Bž za 10 stotink znižanja. Vreme : lepo H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good avt-rage za tek. mesec po 50 kg 49 — frk, sa marec 4!« 75. New-York. (Otvorjenje,) Kava Bio «a ^orf^Ct dobave, vzdržano, nespremenjeno, 5 stotink zvišanja. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santo« go. d average za marec 41—, za maj 41' B sa september 421/,, za dec. 43*/«. vzdržano. Kava Bio navada-loco 40 —navadna reelna 43 —45, navadna dobr 46-47 Hamborg. (Sklep,) Sladkor za jan. 30 85 z« febr. 3 i.05, za marec 31.30 za apiil 31.25 11 maj 31.55, za juni 31.60. — Stalno. — Vreme: blago. London. Sladkor iz repe snrov 15l/4 Sh Java 15 6 Fh. Napeto. Sladkor tnzemski Oentrifagal pile, proaptn K 66.50 do 68.00, za september K — do-- marec-avg. 66.50 do 68.—. Ooncassć ln Meliapil promptno K 68.30 do 69.30, zs sept. K —.— d —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. Pariz. Bi za tekoči mesec 16.40, rf ca le br u var 16.40, za marec april 16 50, za m rec-junij 16 75 (mirno.) — Pšenica za tekoči mesec 23.50 za februvar 23 S5, za marec-april 24.35 za marec-innij 24 60 (mlačno). — Moka za te koči mesec 31.10 za feb. 31.35 za mare j - aprii 31.75. za marec-junij 32.10 (mira >). — BepiČn olje za tekoči mesec 45.75, za februvar 46.— za marec - april 4tš— za maj - avgust 45 7V (stalno špirit za tekoči mesec 49.25, za feb. 49,— z» marec april 4}^ — za maj - avgust 46 — (stalno,. Sladkor suro* 88" uao nov 39l/4-393/4 (trdno be za tekoči mesec 43;Vy za feb. 44™ marec junij 445/b za maj-avgust 45— vtrdno), rafiniraj 74V,—75 Vreme: blago Trgovina s<> zaklanimi prašiči. PredvSeraišnjetn je bilo pripeljanih na tukajšnji trg 19, včeraj pa do zaklanih prašičev. Prrd-ilo se je v§e, in sicer blago I. vrste no K 106 —, IT. vrate pa od K 96.— do K 100.—. Vpraševanje veliko, kupčija živahna, a blaga premilo. Zaloga tu- in inozeMili Tin, špirita in Iiteijei in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via d e i r A c q u e št. 12. (nasproti Kaffš Cfiiitiale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaus, Bur, gunder renskih vin, Moaella in Chianti. — Rum-koDjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Raz pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razp'odaja odpol litra naprej. VftkENTIN ZVHTTER v ulici Barriera vecchia štev. 2 priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi ivojo zalogo vedno svežega kolonialnega blaga tu in inozemskih testenin, = olja ! ===== Pošiljanje na deželo nadrobno ln debelo. mw Cene zmerne. "Vfl t FINDI Sprejemajo ee vsakovrstna dela posebnih načrtih. mr Jlastrovaa cenik brezplačno in fraaio. Tovarna pohištva = RAFAEL ITALIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. po zelo nizkih cenah. Te ul. Cologna II—13 Dreherjevo in plzensko pivo Nemška in italijanska kuhinja Izvrstna vina. Največji lokal za plese. Vtr. Kegljišče. KKKMKKK «KttXXKKKK Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Me na porcelanastih ploščati za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. *KXKKXXKKKKK*XKK Tovarna pohlfttva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa št 52. A. - lastni hlU.) ZALOGA: Piazza Rotarfe (šolsko poslopje; Cene. d» se nI bati nlkafc« konkir«Ki« Sprejemajo se vsakovrstna dela ino posebnih načrtih, nutrovia o mik brMnUteo ta franka Serravallo-vo železnato kina vino I za bolehne otroke in rekonvalescente. ProvzroČa vo^jo do jedi, utrjiije želodeo in ojačaj e organizem. "VI Priporočeno od najslovcčih zdravnikov v vseh slučajih, kadar ]e treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 I. zdravniškimi spričevali. SERRAVALLO trst. 4 Mizarska zadruga v Gorici (Solk~ tovarna pohištva s stroj evnim obratoir priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J na dei Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - til certre St. PetTd t M Marenzi Največja tovarna pohištva primorake dežele. 1'ohiAtro izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega r tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. 0V" Vsaka konkurenca je izključena. Album pohištva poSlja se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, SPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT) MARIJA vdova ČOKELJ l TR5T - Via Geppa St 10 - TRST priporoča svojo NOVO GOSTILNO katera je preskrbljena z dobrim vinom ter mrzlimi in gorkimi -- jedili. - — - Cene zmerne. 1 Tržaška posojilnica in hranilnica rh Icpprtl "Pretnega 'n vestnega delavca, vcšr lOvvlll računstva, kateri hi opravil obenim sIužIh) tnagazineija in k temu spadajoča nn-na dela. Prosilec naj pc s svojimi spričevali in zalit vami direktno do mene obrne. Služba je taki »j za nastopiti. Valjčni mlin W JOCHMANN r Ajdovščini. Ifadi Indezni se takoj proda lepo obširno posestvo na (ilincah pri Ljubljani v k:t ereni se nuliaja nad ~>0 let stara gostilna in v n-ka trgovina na debelo. Zraven je v< lika \ inska klet s prazno po~odo ali brez po-ode ter tudi velika stala za k«>nje. P<*s st»ji pri glavni t-žaški 1 etev. I I i TRST — ulica Barriera vecchia 25 - TRST mandolat, raznovrstne sladčice, milanski h nu'' Sprejema naročbe na sladčice. tetor itd. iSnjiSnimrn vpisana zadruga z omejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v lastni hili. -2>«! T. in |»oI <1 • 11. , ve.'-cr. Vstopnina tvobodna \ -tvi CT')' i rt«* je v- . ^Im «vojiin g >stnm in 'fin <>!>< inxtvii in ftkrtlitr, « :i ■>«• i: ji7! •':<•_' . hm ;«>«!h'* Iirv.-ii^lc- n I i.r: i«-, fcj:- !• f * I r- ij jak«« «.' ■ »r<> jM«raiuj. U^ii |irn~i. ■ .....■"T"- -v II«) •:< / io IDIMI^j olM'illCtVa .«* t.«» i« • !»»•■• jVn « z j.ur»in i m I. ■ - »iiii /m« n «'erif. fjtfani/akturna tvrdka BERTOLI Tn ><<» ^ TrfT- noniiia 7a t i mcV i rac ./N^/N/SAi*' & SBUELZ > < < < M ( < < rr.;.n jrisai ?m u Sie arelK) p; 0. Varstvena 3namiga : .SIDRO*. : WENT OAPSI'JI COMP. nadumi^t ^ _ > . ----pain ekspelerja - ' i• r 11» /n.ri-t kot izvrstno, bolečine blažeče marilo; floltira Tin Slf stot., 1'40 K in j > ' K v v>*-li k-k:t malt. 1'ri vkupovanju t- ^u |h>v«h1 preljubljenegii • -n -egai r-'iavilu n;i -*e pazi edino le n:i t. /5 -len Kruh. moka, prvih tovarn, sprejema na-n;ilrinej~e pfeiv«» ter dtHtavljh kruh na dr»m. , 1 .i>»*k w t >plo priporoča eenj. obetortvti. ;:aspr. p nove. vise kotciiina navadna za rjuhe ... 1.'» „ „ bela . ......IS .. bom a/.na ilanclcta.....j»o'18 „ Velika zaloga žepnih rut, volnenih in svilenih ovratnic Dlakastc zimska srajce za moške in ženske. TJogat izbor najfinejšega blaga za ženske obleke, vse po konkurenčnih cenah, am~ Filijalka ul. Nuova št. 38 v Fo visokoj kr. zemaljskoj vladi proglaSena ljokovltora vodom radnicom Hranilne vIog"0 sprejemajo se od vs o.-lu (Se uifli n« član društva in se o'» e-t i jejo jk> 41/s°/o» ne bi ne odbijal rent .: »I« vek. Posojila dajejo se samo članom in h «• - ni menj ce p > (i °/0 m "h vknjižb« po .V \ Uradllje vsaki dan od S. «io 12.lji r.n j> p. r«zven nedelj in prazn kov. Stanje hranilnih ^lo^- leta l1"11 K iV Il posojil ....,,. .. 1,573.842-34 glavnih deležev . „ „ 112.720* Postuo-lran. račuu št?. 817.? 15. f; p a i o v a £ k a kiselica naravna a kaličko mnriatična litiiska k'ael:ca, vrlo tioca'a ugljičnom le t -lin (na izvr tn ■ : popud kristala čisto stolno piće — Glasoviti 1-eenički aukioiitt ti prepisuju ovu ki^el cu s najin ljim usp ehom kod !*v,h holefti p ol'hvnih orpa a i grkljana proti uloz » a i leumi, kod /.r-hidsetiog, plue og. grleno^ i sviti drugdi katara proli hemeroiJtma izlat-uoj žilii, iod holi bubrega, mjehura, »amen a. seč-rne bolPst:, zrnat h i nauklih j tn igaravice i mnogih drngin boti sti. Proku>aao izvrstno i neradiriljivo t-red.-tvu Jul sp dnih i morogih drugih ženskih bolesti. Ai.aliziruše ju prof. dr K. Ludwig c k*, dvoiski savjetnik i kr pr f. tfr. S. Boš u j ako vi: Nagrc-djena na mnogim velikim strokovnim izložbama sa 15 zlatnik medilja. , UPRAVITELJSTv 0 VRElA APATOVACKE KISELICE 4, ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u svim liekarnama, trg. miiodija, restauracijama i gostionama. ulavu> zastupstvo za I rst i l>ini: Jokannes Klingenberg & Comp. U Trsta ul Gior^'io Galatti štev 14. ~ SVOJI K SVOJIM! 1 Biliškov & A ram baši 11. 7 TRSTU, ulica Saniia 22. Prva klet dalmatinskih vin I I B I — > TRANSITNA ZALOGA t=C » Lastni vinogradi in nasadi oljk r Kaštelu v Dalmaciji. zahtev so pošilja na -l -'-. > B Josip Zigon nI. Caserma 8 fi e® Izbor drog, barv. čopićev, pokosti . parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode. voska za parkete, na mrzlo pripravljenega cirupa tamarindo, malinovca itrt. itd. Zaiogo istrskih in daimat. vin v ulici Cecilia if> {vogal ul. Kuggcro Marina) Zaloga je vedno preskrbljena /."vini najboljših kletij. Cene : istrsko po st.. belo briško po s i -»t., opolo iz Visa po 72 st.. vse franko na dom. Za obilne nnročbe se priporoča IVAN TONEL I'-1 ■ J^ann/aktuma trgovina ™ \ J /Jmbrosich l jModricky | t r ¥ # M * * Trifoglio i6 Hiko von Perrelli TRST - ul. Valdirivo 25 - ! RST ~~ (iraven zaloge Ifatc ij L :r. Ilafkcrja.l Izfcera vsakovrstne perutnine, puranov, rac, g'osij. piščancev in piščet, divjačine ter okajenega mesa iz Prage 111 Gradca. ------- Jzvos jajc, divjačine ;n volovskesjs mesa. ===== K * )f loga M izvozno-marčne (E^port-Marzen) in vležane (Lager) Prsre TRGT - ul. Belvedere 32 - T Fas'jaj za fcrla širok 90 cm po 36. 42 novi. Fu^t-rj veleir od 27 rovč. dalje. bel. siv in p oj»t f istanj. fco'en bela in siva. Mtje, šlaji a (..ej« od volne ali bombaža. Pregrinjala p-eci&fl' z- r. fj po-