Poštnina plačana  v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg I. Telefon št. 73.
Leto XXIII. St. 17.
Kranj, 29. aprila 1939
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40-- din, polletno 20*- din, četrtletno 10-- din.
Kmečka %ve%a od ustanovitve do danes
Kot izključno strokovna organisaeija je zajela res kmečki stan. Članov Šteje danes nad 80.O0O, naeeluje ji pa poslanec g. Brodar Ivan.
Veličastni kmečki tabor, ki st: vrši V nedeljo ob udeležbi vsega kmečkega stanu iz vseli krajev Slovenije, v osrčju zelene Štajerske, v Celju, ne l)o samo praznik in proslava devetdesetletnice osvoboditve kmečkega stanu, umpak bn istočasno praznik in proslava Kmečke zveze, ki bo kot edina slovenska vsepovsod razširjena strokovna organizacija kmečkega »ta ti ti manifestirala za svoje pruvice, za svoj položaj v sklopu državnega gospodarstva, pokazala bo svoje koristno delo v preteklosti, mogočen razmah v sedanjosti ter vse načrte bodočega dela i a razvoju.
Kaj je prineslo kmetu leto 1848.
I . 1848., ko j« slovenski kmet z zemljiško odvezo dobil tudi gospodarsko svobodo in neodvisnost — osebno svobodo sta mu dulu že (csurica Muriju Terezija in cesar Jožef II. kmečkemu stanu ni prineslo tiste koristi in napredka, kot se je pričakovalo. Svoboda na papirju ni prinesla gospodarske svolx>de v dejanju. Kmečki stan ni l»il dozorel za svobodno gospodarstvo in tako je kmet pri svojih večjih ali manjših gospodarskih akcijah, pri raznih nesrečah v gospodarstvu, ko je potreboval pomoč in denar, padel v roke denarnim o-(leruliom, ki so izkoriščali z visokimi obrestmi kmečki stan.
Sele 1. 1860.. ko se je pričelo prvo gibanje zadružne misli, se je počasi začel kmet dejansko osvobojevati gospodarske odvisnosti raznih denarnih mogotcev in izkoriščevalcev. To je bilo prav tako žalostno poglavje v zgodovini kmečkega stanu, kot prej tlačanstvo. Doba Mihaela Vošnjaka in potem doba velikega organizatorju slovenskega kmečkega ljudstva dr. Jan. Ev. Kreka je šele polagoma prinesla pra-m> gospodarsko osamosvojitev kmečkega stan,t ua zadružni podlagi.
Ustanovitev Kmečke zveze.
^ to dobo velikega narodnega, gospodarskega iu kulturnega preporoda slovenskega Ijud-slva nekako pred 40 leti, puda tudi ustanovitev današnje mogočne strokovne organizacije Kmečkega stanu— Kmečke zveze.
Noš urednik je zato obiskal g. načelnika kmečke zveze in narodnega poslanca, posestnika g. Brodarjn Ivana v Hrast ju, ki se je \ organizaciji vidno udejstvoval skoro vse id njenega nastanku in ji v povojnih letih nepretrgoma načeluje. G. poslanec Brodar je želji Vašega urednika radetolje ustregel ter podal celoten historiat in razvoj Kmečke zveze <xl njene ustanovitve dalje:
.Kmečka zveza so je ustanovila nekako pred 38 leti, tako je pripovedoval g. |toslanec Brodar. Takrat sem bil star 16 let in sem se že kot mlad fant pričel zanimati za organizacijo. Spominjam se. da sem ..Domoljubu" pošiljal dopise, ki so se tikali organizacije kmečke zveze. V Ljubljani je tedaj zelo živahno deloval kranjski deželni zbor, ki j<> imel precej avtonomije (gospodarske in kulturne), več kot n. pr.: štajerski deželni zbor. Kmečko zvezo so ustanovili voditelji kranjskega deželnega zbori in pionirji slovenskega narodnega gospodarstva dr. Krek. dr Siišteršič in dr. I.ampe. trije inarkantni in genialni možje. Tedanja Kmečka zveza je obsegala samo ozemlje bivše Kranjske. Štajerska je pa imela svojo. 1\> iuznih krajih so se ustanovile posamezne or-imnizarijc Kmečke zveze.
Reorganizacija Kmečke zveze v Jugoslaviji, lako s«) ostale k rajone kmečke zveze vse do nastimka Jugoslavije. Ker pa sem \ idel vso lo nepovezanost in raziresenost teb organizacij kmečke zveze, sem I')I8. leta nastopil in zahteval od vodstva bivše SI,S naj se ustanovi ludi centralna organizacija, ki bo te raztresene organizacije povezala \ celoto. Takrat je obstojal še kranjski deželni zbor s svojo zako-jiodajo. Dne I. oktobra sem sklical zastopnike posameznih  Kmečkih /vez na posvetovanje in
| sestanek v Ljubljano v hotel „Malič". Na tem ! sestanku se je sklenilo, da se vodstvu bivše SLS stranke stavi zahteva, da se Kmečka zve-j za kot predstavnici kmečkega ljudstva vključi v okvir stranko in da se ji priznajo pravice. | kakršne kot zastopnici tako ogromnega števila | članov stranke pripadajo.
Vodstvo bivše SLS je poslalo nu sestanek I kot opazovalcu  g. Zabreta, sedaj  župnika na Bledu.
;    Se isti dan sem obiskal v Murijuniščti g. dr. | Korošcu in mu pojasnil naše zahteve, ki so bi; | I<e namenjene le V gospodarski dobrobit naše-! ga kmeta. G, tir. Korošec je z razumevanjem vzel na znanje naše zahteve, priznal našo večino v stranki in zagotovil, da se našemu delu v okviru SLS ne bodo delale nikake ovire. Takoj v pričetku letu 1919. sem sklical vse organizacije Kmečke zveze in na tem občnem zboru se je ustanovila kot gospodarsko politična organizacija:    ..Jugoslovansku kmečka zveza", izvoljen je bil tudi glavni centralni odbor, kateremu sem  nateloval jaz.
Od politične do strokovne organizacije.
Tako je potem ostalo do 6. januarja t92t|.. ko je bila .Jugoslov. kmečka zveza" razpušče-na. Koncem leta 1929. je pa spremenila svoja pruvila in ]X)stala samo strokovna organizacija in ne več politična. Kmečka zvezo se kot politična organizacija ni mogla razširiti, ker se je sem pa tja smatralo, da zasleduje politične in ne gospodarske cilje, kar pa ni odgovarjalo resnici. Politične strasti so bile krive, da je na širšo maso kmečkih ljudi tuk način organizacije vplival odbijajoče, namesto du bi jih pritegnil.
Zato je Kmečka zveza, ko je bila Se politična organizacija, štela le mujhno število članstvu. Najmanj članov je štela leta 1923. in sicer 6000. Tednik ..Domoljub" je bil nekako glasilo Kmečke zveze. 7. uredništvom je bil napravljen sporazum, da je posvečal pozornost kmečkemu gibanju.
Enotna organizacija za vso Slovenijo.
Po znanem Zivkoviceveni in Jeftiče\ein te ž.iniu sem ponovno sklical v Ljubljano vse kiajevne organizacije na bivšem kranjskem ozemlju, toda to pot sem povabil tudi kmečke organizacije s Štajerskega z željo, du se vsi slovenski kmetje organizirajo res v samo eni skupni strokovni organizaciji. Na Štajerskem so imeli prej svoje organizacije. Namen tega sestanku je bil, da se v Sloveniji osnuje enotna ne politična, ampak strokovnu kmečka orgnnizucija. Izvolil se je pripravljalni odbor, napravila so se pravila katera so bila takoj potrjena. Tedaj je bil v Ljubljani že bnn g. dr. Natlačen.
Ogromen napredek organizacije.
Razvoj organizacije je potem hitro napredoval, kajti ..Kmečka zve/a" je postavila kot svoj smoter organiziranje vseh kmetov, na drugi strani pi; resnično skrb za izboljšanje gospodarskega stanja. Danes šteje nad 80.000 organiziranih članov z 305 organizacijami. Vsi pravi kmetje, tudi najhujši nasprotniki, ki gledajo predvsem na gospodarsko interese in politiko puščajo ob struni, so danes najagilnej-ši člani ..Kmečke zveze*'. Ob struni stoje le politični špekulantje ki hočejo od politike živeti. Politični nusprotniki v kmečkem gibanju dandanes nič ne pomenijo.
Kot dokaz, da so slovenski kmetje dunes \ resnici stanovsko zavedni, navajam tudi dejstvo, da so člani zveze plačali v letu |937. din 52.000 članarine, v letu 1958. pa že din 100.000. To kaže. da so pripravljeni ludi na žrtve. Organizacija se še vedno razvija. Včasih smo imeli samo enega tajniku, ki je opravljal svoje (Misle v prostem času, pisarne pa sploh nismo imeli. Danes imamo svojo pisarno, v njej 6 moči. ki imajo dela čez glavo.
Knezu namestniku Pavlu ob rojstnem dnevu
Ne samo v naši državi, ampak, po vsem svetu se danes s priznanjem in bvaležnostjo spominjajo rojstnega dne Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki s svojim modrim vladanjem naše mlade države v teh napetili nosili vzbuja povsod občudovanje in spoštovanje.
Junaško je knez namestnik Pavel vzel v svoje roke nedokončano delo konsolidacije države na znotraj in zunaj od pokojnega kralja Aleksandra in do podrobnosti dovršeno bo izročil mlademu kralju Petru II. vladavino Jugosla-cije kot dediščino njegovega slavnega očeta.
Po zaslugi dalekovidne, premočrtne politike kneza namestnika, ki povsod razdira ovire in gradi na ruševinah sporov in nesporazuma, ki si pridobiva prijateljstva in spoštovanje zunaj in znotraj države, je danes Jugoslavija edina, močna, je upoštevana in cenjena v zboru evropskih držav kot odločujoč faktor. Biti vsem prijatelj in nikomur
sovražnik, ustvariti toliko zaželjeni notranji sporazum in enakopravnost vseh treh bratskih narodov Jugoslavije, sta bili devizi zunanje in notranje politike kneza namestnika Pavla.
Usoda zna biti včasih komu naklonjena. Če ta rečenica velja, potem je gotovo res slučaj usode, ki je knezu namestniku Pavlu za njegov današnji rojstni dan poklonila kot najlepše darilo mir in sporazum v državi, mir in izpričano prijateljstvo naših velikib in močnih sosedov.
Ko se zbiramo danes vsi državljani Jugoslavije okrog svojega vodnika kneza namestnika Pavla na praznik njegovega rojstnega dne, kot otroci okrog svojega očeta, mu vsi brez izjeme in prav iz srca — še posebej pa naše zvesto in udano gorenjsko ljudstvo, ki je knezu namestniku tako drago in pri srcu, čestitamo k njegovemu rojstnemu dnevu in k njegovim državniškim uspehom.
Našega pokreta ni mogoče nič več z.atreti. Sicer se še vedno dobe ljudje, ki skušajo razbiti organizacijo na kranjsko in štajersko stran, toda pravi kmetje se bomo temu početju odločno uprli. Zavednost slovenskega kmeta je zelo na višku, zato se ne bo dal razcepiti.
Program dela ..Kmečke zveze".
Pestro je delo naše organizacije: narodno, kulturno, socialno in gospodursko. V zimskih časih prireja zveza predavanja in tečaje. Letos je bilo 85 tečajev. Čim več bo članov, temveč izobrazbe se jim bo luhko nudilo.
V gospodarskem pogledu stoji organizacija na stališču, da svoje gospodarstvo: nakup in produjo dvigne potom blagovnega zadružništva, ki bo imelo za vso Slovenijo svojo centralo v Ljubljani. Dalje se bo v najkrajšem času ustanovila Hranilnica kmečke zveze s centraiamu v Ljubljani in Mariboru. Hranilnica bo pričela v najkrajšem času z delom. Pripravljalni odbor je že izvoljen, vršilo se je tudi že več sestankov. Centralno blagovno zadružništvo, ki se pripravlja, bo prevzelo vse gospodarske blagovne zadruge. Pripravlja pa se centralna organizacija tudi za vse živinorejske, strojne in sadjarske zadruge. Dalje se pripravlja ustanovitev lesnega zadružništva. Vse reorganizirane in še novo ustanovljene zadruge se bodo povezale v skupni organizaciji, kar je že priprava na načrtno gospodarstvo. (Nemčija, Italija.)
1   Delo ..Kmečke zveze" vodijo kmetje sami.
Vsa iniciativa za organizacijo svojega gospodarstva prihaja, kar je treba posebej pov-dariti, od kmetov samih, vse vodstvo je v njihovih rokah. .Kmečka zveza" je bila res 11-stanovljena iz mesta od slovenskih inteligentov idealistov, danes pa so tudi kmetje že tako napredovali in se izobrazili, da lahko samostojno vodijo svoje zadruge in hranilnice Namen teh zadrug in hranilnic je, da si kmetje, ustanove svoje lastno gospodarstvo: denarno in blagovno. Ni trgovska umetnost v nakupovanju blaga od članov, ampak glavno je vnovčevanje. Z dobro kvaliteto blaga se dosežejo pri eksportu boljše cene, blago se lažje in ugodnejše proda. To nam nazorno priča zelo uspešno delovanje in poslovanje tukajšnje Kmetijske zadruge" v Kranju."
Po tem obširnem razgovoru in izčrpnih in-formacijah se je Vaš urednik zahvalil g. poslancu Brodarjn za navedene podatke in se prisrčno poslovil od njega. Pogovc- se je vršil kur v gozdu, kjer se je naš marljivi gospodar poslanec g. Brodar ravno nahajal s svojimi delavci.
G. poslanec Brodar. ki je ..Kmečko zvezo" vodil skoro vse od njenega postanka in jo pripeljal danes do tako vzorno urejene in mogočno razširjene organizacije, ki je uresničila njegov cilj in dolgoletne sanje, je lahko ponosen na vse svoje dovršeno delo in velik uspeli.
Javna dela v Kranju
Vodovod Tupaliče — Olšcvk — Luže že grade. Dovršen bo v maju in bo tudi Kranju v pomoč.
Takoj po Veliki noči so v Tupaličuh pričeli graditi vodovodni odcep za vas Olševk, odkoder se bo proga poduljšula tudi na Luže, Vas Olševk jo že dolgo časa skušala na ta ali oni način priti do vodovoda.
Prvotno so Olševčani nameravali napraviti svoj vodovod in zajeti studenec nad vasjo. Strokovnjaki so pa dokazali, da bo samostojen vodovod dražji od odcepa, zlasti še. ker je sedaj, ko je tupališki rezervoar zvezan z vodovodom v Novi vasi nad Preddvorom, v tupuli. škem rezervoarju dovolj vode, luteru pa Kranju rudi preozkih glavnih cevi prav nič ne koristi.
Z odcepom v Tupaličah katerega sedaj grade, bo vas Olševk dobila prepotrebni in že dolgo zaželjeni vodovod, obenem bo pa podaljšan nu Luže ter s tem zvezun z vodovodno progo, ki vodi v Šenčur. Tako bodo v bodoče Šenčur in ostale okoliške vasi. ki so sedaj dobivale vodo od glavne proge Z odcepom na Visokem, priključene na novi odcep Olševk -Luže, odkoder bodo direktno dobivale vso vo-
do in bo voda v glavni cevi namenjena le ob njej ležečim vasem in pa Kranju.
Računa se torej, da bo s to novo progo vodovod za Kranj razbremenjen in da bo seda. nja mizerija vsaj nekoliko omiljena. Seveda s tem   vodovodno vprašanje Kranja še ni rešen ».
Priprave za vodovod Preddvor — Kranj.
Tudi priprave za glavni vodovod Preddvor Brdo — Kranj so v polnem teku. Vodovodni odbor je prejel devet vagonov cevi, ostala dobava bo sledila. Iz računsko-tehničnih o-zirov. ker mora licitacijo in oddajo del potrditi gradbeno ministrstvo, se je pričetek del nekoliko zavlekel, tako da se bo z deli pričelo v najkrajšem času, dočim Ivo vodovod Tupaliče - Olševk dovršen nekako sredi maja. Vodovod Preddvor — Kranj bo pa dovršen v me. scu avgustu.
Da pa bo čimprej pomagano tudi vasem onkraj Save. se delajo že načrti za tretjo etapo kranjskega vodovoda, to je za progo Kranj — Stara Loka. Z delom lf bo pa pričelo prihodnje leto. Tako bo Kranj in ves njegov okoliš  preskrbljen   z vodo.
Akademski pevski zbor v Ljubljani
H koncertu v Kranju S,
Akademski pevski zbor v Ljubljani Je danes prvi in vodilni slovenski zbor. 2e enajsto leto se trudi z resnim in smotrnim delom, da bi pripomogel naši glasbeni zborski kulturi do čim večjega razmaha. Njegovo delo sloni na treh važnih faktorjih, v katerih rešuje APZ problem pevske tehnike, umetniškega obliko-kovanja in kulturne politike.
APZ je ustanovil jeseni leta 1926. France Marolt, ki mu gre danes ca*16v mojstra iu mentorja slovenske vokalne glasbe. Mladi zbor je združil vse pevske elemente naše univerze ter se s pogumom lotil dela in verno sledil in-tencijam svojegs dirigenta, da je že s prvim nastopom obrnil nase pozornost poslušalstva in kritike. Leta 1929. spomladi je kritika zbor označila kot prvega v državi. Njegovo delo se je stopnjevalo do danes in prineslo presenetljive rezultate.
Zbor je ustanovil lastno pevsko šolo, ki je. zavrgla okorele metode, predvsem pa odpravila vse glasbene razvade, nesmisle, manire, ki so bile vedno v opreki z estetskimi normami boginje glasbe. Kot podlaga vsemu nadaljne-mn pevsko umetniškemu prizadevanju je tu šola zboru silna opora pri zmagovaniu tehničnih težknč. S predavanji in praktičnimi strokovnimi vajami, ki kažejo široko znanje Franceta Marolta, je isti vzgojil zbor do take popolnosti, kakršne ni bil deležen še noben zbor na Slovenskem da lahko govorimo o prvem strokovno naobraženem zboru med Slovenci, dasi je že preteklo od ustanovitve prvega slovenskega zbora (ki ga je ustanovil v ljubljanskem semenišču Gregor Rihar leta 1826.), 112 let.
APZ odlikuje močna pevska kultiviranost, ki si jo je pridobil pod svojim dirigentom Fr. Maroltom v teku let. dalje disciplina in verna predanost dirigentovim intencijam, kar je nujno potrebnb za tesno sodelovanje obeh činiteljev, ki vzajemno ustvarjata in oblikujeta umetnine. Umetniško ustvarjanje in izoblikovanje APZ gre v evropske vrhove. Glasovne barve in zvok celotnega zbora ter zboru lastno glasbeno pojmovanje pa dajejo neko svojskost, ki je značilna samo za Slovence.
V kulturno-političnem oziru je zbor obrnil hrbet kozmopolitsko - artističnim naziranjem ter usmeril svoj pogled v narodovo snovanje v preteklosti kakor v seda-josti. 2e dolgo vrsto let prikazuje tvorno moč ljudstva, posamezui-ka ali posameznikov cetle zaključene glasbene dobe, ki ji je dala naša zgodovina posebnega poudarka. V tem pravcu je zbor priredil dva koncerta slovenske narodne pesmi in jo rešil omalovaževanja oficielne glasbene javnosti. Zbor je odkril veličino Antona Foersterja, ki je bil do tedaj prezrt in pozabljen. Nato je sledil koncert Jakoba Gallusa in pesmi slovenskih protestantovskih reformatorjev, dalje je zbor pokazal dela bratov Ipavcev v Črnomlju ter dela slovenske moderne. V enajstih letih je zl>or odpel nad štirideset koncertov, ki jih je priredil v Ljubljani, Beogradu, Mariboru, Sarajevu, Celju. Novem mestu. Bledu, Kočevju, Črnomlju, Skofji Loki, Jesenicah, Tr-
maja v /I orodnem domu ob '/,, 21. uri
bovljah, Murski Soboti, St. Vidu nad Ljublju-I no, na mednarodnih radio-prenosih itd. Pri j tem pa niso všteti njegovi manjši, u pomembni nastopi. Za svoje vsestransko delovanje je vzbudil zanimanje celo na našem dvoru ter si pridobil zaupanje in visoko priznanje, ko je Nj. Vel. kraljica Marija sprejelu nad njim trajni Protektorat.
Za letos je APZ pripravil pesmi iz dobe slovenskega narodnega preporoda. Glasbeno kulturo te dobe nosi predvsem osem najznačilnejših tvorcev. Ti pevci so nam dali celo vrsto pesmi, ki so ponarodele in je narod že davno pozabil njihove avtorje, ki so iz te dobe. Na koncertu APZ bedo zastopani; Blaž Potočnik, skladatelj in pesnik. Zložil nam jc zelo veliko napevov. Od njegovih je na sporedu „Zvonikarjeva" v Foersterjevi priredbi. — Jurij Fleišman, najbolj talentiran glasbenik, zaveden narodni borec, je s svojimi pesmimi, ki so se hitro širile med ljudi in ponarodele tem prej, čim bolj je komponist zadel pristni ljudski .ton, izpodnašal tla vplivu nemških in italijanskih popevk in klatif. Na koncertu bomo slišali krasno „Tiho noč" v priredbi dr. p, Kozine. — Gregor' Rihar, o katerem je dejal slavni Stattin iz Kranja, da niti Dunaj ne premore boljšega orgljavca, je izvršil reformacijo našega cerkvenega petja, ki mu je dal slovensko osnovo. Napisa! je ogromno število Marijinih in drugih cerkvenih pesmi. Pa tudi posvetne strune je ubiral. Njegova šegavost se pokaže v »Veselem godcu", ki ga bomo slišali na koncertu. APZ bo zapel tudi njegovo „Jamico". — Kamilo M-šek, ki je bil učitelj na glasbeni šoli v Ljubljani, pozneje tudi zborovodja Fil-harmonične družbe, nam je napisal pevsko šolo in začel izdajati »Cecilijo" — glasbeni mesečnik. Pisal je vokalna in instrumentalna dela. Na programu sta njegova uspavanka „Pri zibeli" in pa „Mlatici". — Anton Hajdrih je večino svojega glasbenega delovanja posvetil Trstu, skladal svoje najlepše pesmi in jih izvajal s svojim znanim kvartetom, vzbujal zanimanje celo pri nenaklonjenih Italijanih. Nu programu je „Pod oknom" na Prešernovo besedilo, „Cerkvica" ter krepka »Hercegovska".
Anton Nedvea1 je po rodu Čeh. V LJubljano je prišel kot ravnatelj Filharmonične družbe. Vzgojil je med Slovenci lepo število mladih talentov — glasbenikov. S svojim prizadevanjem je obogatil slovensko glasbeno literaturo z deli trajne vrednosti. Prvi je pisal za mešane zbore. Slišali bomo njegov Kyrie in Glorio iz Muše za II. moški zbor. — Fr. S. Vilhar je služil v naših južnih krajih, kjer je skladal zbore za srbohrvatske in na slovenske tekste. Nu programu sta „Ljubicica" in „Guslam". — Davorin Jenko je bil najprej v službi v Pan-čevu, a 1. 1781. je postal kapclnik in ravnatelj „Srbskegu narodnegu gledališča". Napisal je mnogo tudi na slovenske tekste. On je avtor slovenske himne „Naprej" in srbske „Bože j pravde", obe na motivu slovenske narodne pesmi. Na sporedu so „Vabilo', ..Nu moril" in „Lipa". 1. 8.
Navodila udeležencem kmečkega tahoro v Celju
Vsi udeleženci upoštevajte naslednja navodila:
Prihodi in odhodi vlakov.
Ponovno prosimo, da se pripeljete na tabor kolikor mogoče vsi udeleženci dovolj zgodaj, tako da se boste mogli udeležiti tudi sprevoda, ki se prične ob devetih dopoldne z Glazije. Zato se odpeljite od doma že s prvim jutranjim vlakom! Udeleženci tabora z Gorenjskega, ki se nameravajo udeležiti sprevoda, naj se odpeljejo od doma že v soboto zvečer, ker v ne. del jo zjutraj uimajo zveze na prvi jutranji vlak iz Ljubljane.
Kdor se bo pripeljal v Celje že zvečer, se bo lahko udeležil prve predstave igre „Slo-venskega kmeta povest" v Mestnem gledališču, ali pa pri Sv. Jožefu opravil božjepotno pobož-nost.
Vsi pa. ki se boste pripeljali v nedeljo s poznimi dopoldanskimi  vlaki, pojdite s kolo-
dvora takoj naravnost k Sv. Jožefu, da pridete pravočasno k sv. maši, ki se bo pričela nekaj čez deseto uro.Poskrbljeno pa bo še za eno sveto mašo za slučaj, če bodo imeli vlaki zamudo.
Odhod vlakov iz Celja je na vse struni od poli štirih do štirih popoldne. Pazite, da boste ob poli štirih popoldne že na kolodvoru, da ne zamudite svojega vlaka!
Zbirališče za sprevod: — Za konjenike in vozove pri gimnaziji, za kolesarje v drevoredu pri Glaziji, za vse ostale na Glaziji.
Avtobusi imajo prostor zu parkiranje za starim okrožnim sodiščem. Privozijo nuj v Celje vsaj do osmih zjutraj!
Začetek sprevoda je ob devetih dopoldne, zato naj bodo vsi, ki se gu nameravajo udeležiti, vsaj do poli devetih na svojih zbirališčih! Sprevod se vrši samo, če ne bo deževalo! V
Kako je pa s kopališčem?
Na velikonočni torek se je izvršila licitacija za oddajo del pri napravi novega kopališča, ki je v celoti uspela. Dela pa še niso oddana. Gradbena komisija za kopališče se bo sestala jutri, nakar se bodo izlicitirana delu oddala in se bo tudi takoj pričelo v gradnjo.
Cestna dela.
Kot znano, bo letos razširjen savski mos( in moderniziran Jelenov klanec. Deln na Jelenovem klancu je izlicitiralo podjetje ..Slograd", razširitev savskega mostu pa ing. Pretnar. Sedanji most bo v bodoče služil samo za vozila, dočim se bosta za pešce in kolesarje napravila 2  trntnarjn   izven  sedanje širine mostu.
slučaju slabega vremena naj gredo vsi udeleženci naravnost k Sv. Jožefu!
Vsi udeleženci (z izjemo vozov!) bodo nastopili v sprevodu urejeni po skupinah ]x>same-znih krajev, oz. okrajev.
Vsako krajevno oz okrajno skupino nuj lastni reditelji že na zbirališču uredijo in sicer takole: Na čelu skupine spada godba, ali godci, 5e jih ima skupina s seboj; nato prapori MKZ, ako jih je kaj v dotičnem okraju; za prapori oz. godbo se uvrstijo možje in fantje z belimi srajcami in zelenimi kravatami (če 1» lepo in toplo vreme, naj imajo suknjiče čez levo ramo!); za njimi dekleta v narodnih in kmečkih nošah; za temi pa vsi ostali udeleženci tabora iz dotičnega kraja, oz. okraja.
Pevci naj se zberejo v posameznih skupinah v več zborov, ki naj menjaje se prepevajo narodne pesmi in kmečko himno!
Sv. maša. Takoj po dohodu sprevoda na hrib Sv. Jožefa se bo vršila tam pridiga in slovesna sv. maša ob ljudskem petju. Sv. maša bo nu prostem na prostoru, kjer bodo vsi udeleženci videli na oltar. Ob slabem vremeno pa bo sv. opravilo v cerkvi.
j   Kmečki tabor   Vrši se takoj po sv. mafii.
Ker bodo govorniki, ki bodo na taboru nasto-| pili, govorili v imenu nas vseh in ker bodo I navzoči visoki gostje, prosimo, da se med zbo j rovanjem ne razhajate, temveč ostanete vsi na svojih mestih.
..Slovenskega kmeta povest". Po zborovanj« bo nekoliko odmora za okrepčilo, nato pa se bo vršila na prostem, na istem prostoru k.>t tabor, to je pred cerkvijo Sv. Jožefa, predstava igre »Slovenskega kmeta povest."
Besedilo igre jo natisnjeno v posebni knji-živi, ki siane 5.— din in velja obenem kot taborski znak in vstopnica k tej predstavi. Vsak udeleženec, ki hoče igro gledati, mora knji žico kupiti, da bo lahko igri sledil.
Taborna pisarna. 2e v soboto popoldne m ves dan tabora bo poslovala posebna pisarna v Orlovskem domu v Celju, kjer dobite udeleženci informacije, reditelji pa vsa potrebna navodila.
Splošno navodilo. Zapomnite si vse, kar jc
v današnjih in prejšnjih navodilih bilo v našem listu objavljeno in to tudi upoštevajte!
Gorenjski živinorejci so zborovali
široka po 2.25 m. Jelenov klanec bo moderniziran, širina cestišča bo znašala 8 m. Seveda bo modernizirana tudi ceslta od Jelenovega klanca skozi mesto do Prešernove tovarne, Z delom se bo predvidoma pričelo v mescu juniju in sicer najprej pred Prešernom, potem pu proti mestu navzdol,
Ker ho nova cesta tekla le približno 2 m od Majdičevegu mlina, zato se ni napravil nameravani trotour za pešce pred mlinom k"t podaljšek pešpoti nu kolodvor. Pravtako bo radi regulacije državno ceste, ki bo skozi mesto tlukovunu s kockami, odstranjena tudi skrujno zanemarjena tehtnica pred Beksel-nom. Tako se bodo gradnji nove ceste proti Naklem pridružila sedaj še ostala javna dela \  k run iu.
Občni zbor »Zveze živinorejskih selekcijskih zadrug v Kranju", ki se je vršil pretekli ponedeljek dne 24. aprila dopoldne na Stari pošti je pokazal tako po lepi udeležbi, kot po vsestranski debati lep razmah organizacije gorenjskih živinorejcev. Gorenjska zveza obsega kranjski, radovljiški, kamniški, škofjeloški srez in del ljubljanskega. Šteje 32 edinic — zadrug, od katerih se je občnega zbora udeležilo 22 s 36 delegati.
Zborovanje je otvoril načelnik zveze g. Bur-ger J., ki jo pozdravil vse navzoče, pormeno-ma pa zastopnike kr. banske uprave g. ing. Muka iz Ljubljane, načelnika kmetijskega odbora g. Brenčiča z Vrhnike, kmetijskega referenta iz Skofji Loke g. Hladnika in kmet. referenta iz Kranja g. Vernika. Zapisnik občnega zbora je prečital tajnik g. Ovsenik. Upravno poročilo, ki jo bilo zelo izčrpno in obširno, je prebral g. Burger. Pisarna je imela veliko dela. Seje so bile radi oddaljenosti odbornikov bolj redke, vendar je bil trajen stik med člani odbora. Naravnost ogromen skok je napravil v 1. 1938. denarni promet od din 330.101.94 v letu 1937 nu din 535.068.4O. Članarina po din 3.— od rodovne krave je vrgla din 3.612.—. K velikim izdatkom so prispevali kmetijski odbori in banska uprava. Upravno delo zveze je bilo ogromno. Tudi organizacijo se je skušalo številčno razširiti. Pripravljala se je ustanovitev zadrug v Poljanuh, na Jezerskem, in v Lomu. Zvezu je propagirala ustanovitev bikorejskih postaj. Ker pašnik na Robežu ne odgovarja, bo zveza še naprej iskala primerno planino uli zemljišče. V preteklem letu je živinoreja precej trpela na slinavki in parkljevki. Članice zveze vrše svoje dolžnosti še precej dobro, naj težje pa je vršiti redno kontrolo na molži. Doseglo se je lani 95°/o izvršene kontrole. Omenimo naj zu-drugi Šenkov turn in Skofjo Loko, ki sta v zadnjem 3 letju '1936—38) izvršili 100%) molžo. Zu kontrolno molžo so fantje in možje prejeli nagrade. Tudi sreski veterinarji in kmetijski referentje so nudili zvezi vso pomoč.
Prav tako izčrpno in podrobno je bilo tudi selekcijsko poročilo, katero je prebral g. Ovsenik. Po daljšem uvodu je poročal o številčnem stanju rodovniških krav, začetkom letu 1938. je bilo pri članicah vpisanih skupno 1312 krav in sicer pod A 658 in pod B 654. V letu 1938 je odpadlo 336 krav, na novo sprejetih je bilo 198 in je torej bilo stanje rodovniških krav s 1. jan. 1939 skupaj 1174 in sicer pod A 611 pod B pa 513. Napram letu 1937. pomenijo te številke nazudovunje za 138 krav, čemur so vziok različna dejstvu. Poročilo navaja potem vse podrobne številke po edinicah.
Enako zanimivo je bilo poglavje o kontrolni molži. Najboljšu molznicu je bila krava A 29 (zadruga Smlednik) last g. Lazarinija s 4333 litri mleka v preteklem letu, drnga je bi-lu krava B 61 (zadruga Predoslje) last g. Kosile s 3842 litri, tretja pu krava A 108 (zudru-ga Komenda) last g. Korbarja s 3820 litri. Zvezna nadzlratelja sta napravila 612 kontrol, torej 42 več, kot leta 1957., domači kontrolorji pa 5520, torej 144 več kot lani. Povprečna molža je lani znašala 2172 litrov torej 30 litrov več kot leta 1937.
Izpod 1000 litrov so mol/.le 3 krave, od 1000 do 2000 litrov 3^1 krav. od 2000 do 3000 481, od 3000 do 4000 litrov 71, nad 4000 litrov mleku je dalu v tam letu sumo I krava. Poročilo tajniku je še vsebovalo podatke o bikoreji, plemenskih sejmih, o premovanjih in oceni premovanih živali v letu 1938, Vsako poglavje poročila je bilo podprto /. obširno statistiko.
Nu predlog članu nadzorstvu g. Vchovca je občni zbor izrekel odboru zaupnico. Računski zaključek za leto 1938. s,- j(- odobril. Pri volitvah se je na predlog g. Kadivca izvolil v celoti sturi upravni odbor.
Sledila je živahna, dolgotrajni! debata v kateri so bili sprejeti ruzni sklepi. Članarina zu vsako rodovno kravo bo ostala din 3.—■ Zvezna kontrolorju ue In odslej plačalo 30.
din na dan, kadar izvršujeta kontrolo. Odbor je dobil pooblastilo, da poišče primerno pasi-šče, zlasti za mlade bikce. Plemenski sejem v Kranju bo 13. maja, v Mengšu pa 15. oktobra. Občni zbori edinic bodo v bodoče pozneje kot sedaj. Po vsestranskem pretresu vseh važnih vprašanj je bilo zborovanje zaključeno.
Društvene ve%ti
Esperantistom vsega katoliškega sveta.
Predsednik Jug. esp. kat. lige g. Peter Golobic, opozarja vse esperantiste na svoja predavanja v esperantskem jeziku o pripravah Slovencev na kongres Kristusa Kralja, ki je to leto poverjen Slovencem.
Predavanja se bodo vršila od 29. aprila dtr kongresa vsak zadnji petek v mescu od 2259 do 23. nre.
Z vseh krajev sveta namreč esperantisti vprašujejo kakšen narod so Slovenci in kakšna je dežela, kjer se bo vršil ta velepomem-. ben kongres. Zato se je odločil, da odgovori v esperantskem jeziku potom radia.
Zasnoval si je več predavanj, v katerih bo govoril o kongresu samem predvsem, predo-čil v lepi nazorni obliki karakteristiko našv-ga ljudstva in zemljo na kateri živi. Posebej bo omenil lepote naše zemlje in bodo ta pre-davunja sijujna propaganda za našo Slovenijo, ki bo s tem stopila še bolj v ospredje zanimanja kat. sveta, ki pozna Slovence že precej dobro kot narod globokega katoliškega pojmovanja.
Dolžnost vsakega esperantista je, da spremlja predavunja svojega predsednika z vso po zornostjo.
C. Golobiču k tej ideji iskreno čestitamo in mu želimo čini več uspeha pri njegovih izvajanjih.
Strelske vaje v Slruževem so se pričele nu Belo nedeljo ob navzočnosti članstva »Strelske družine iz Kranju in Struževega". Ob tej priliki je bila mala nagradna tekma. Streljanje je trujalo od jutra do poznega večera ter se je postrelilo nad 800 patronov. Tekmovalo se j-e na takozvano »struževsko tarčo" na 150 m in »Kranjsko tarčo" na 200 m z vojaškimi puška; mi. Na prvo tarčo je moral tekmovalec oddati 10 strelov, na drugo 15 strelov. Res du obisk Kiunjčanov ni bil povoljen, naravnost žalosten, pa so se zato bolje odrezali Struževčani, ki obetajo bdti naša strelska elita, ako bodo v tem pravcu nadaljevali. Tudi našu mladinu nikakor noče zaostajati, bodisi v konkuriranju s starejšimi člani, ali v pridnem posečanju strelskih vaj. Med tekmovalce so se razdelila pruv lepa darila, katere nam je večino ponovno poklonil naš stalni dobrotnik tovarnar g. Gustav Horak, ki ob vsaki priliki kuž.e svoje velrko razumevanje za našo dobro stvar. Iskrena mu hvala! Izmed tekmovalcev so se plusi. rali sledeči: Slavec Ivo ml. je dosegel z 80 točkami I. mesto in nagrado (blago in diplomo najboljšega strelcu vasi Struževo, spomladi 1939), drugo nagrado s 70 točkami je dobil Kozina Franc iz Struževega, a tretjo pa naš vročekrvni Vrabec iz Struževega. Na mladinski tarči je dosegel 16 letni Fržen Ivan iz Struževega, ki obeta biti odličen strelec, prvo nagrado s 75 (!) točkami. Tudi Kranjčani so kot po navadi odlično pokazali svoje znanje, vsaj nam imena kot Ločniškar, Košnik itd. dosti povedo. Organizacije tekme je bila v rokah g. Košnika. Vreme je bilo sončno, kur je še bolj povzdignilo marljivo tekmovanje strelcev. Bratom Struževčanom priporočamo tem potom, da tudi letos prav pridno posečajo strelske vaje ter posnemajo sturejše kri.njskc strelce bodisi v držati ju puške ali v zadetkih, kar se d:i s sistematičnim treningom vse doseči. Kranjčane pu prosimo, naj se nikar ne plašijo tako »velike razdulje" do Struževega. ker se jim užitek lepega nedeljskega sprehoda vsekakor izplača. Cena inuniciji bo odslej po 50 par za č'ane. a za nečlane po 60 par.
►GORENJEC
STRAN 1
TEDENSKE  N OVICE
KRANJ
Mesto vencu nu grob umrlega g. Jos. llnyku v Tržiču je duroval tovarnar g. Artur Heller v Kranju Sreskernu odboru društva Rdečega križa v Kranju din 1000.—, za kateri velikodušni dar se mu odbor najtopleje zahvaljuje.
Pokopališka cesta, ki sega preko njiv do poljske poti, ki vodi s Huj in Klanca na novo pokopališče, je dovršena. Cesta je dovolj široka, lepo zvaljana in vodi naravnost na novi leseni most. Tako 1k> počasi vse pripravljeno za blugoslovitev novega pokopališča, nu katerem sta dosedaj bila že dva pogreba.
Most čez Rupuščico ob izlivu v Kokro poleg novega kokrškega mostu je v tako slabem stanju, da obstoja resna nevarnost nesreče. Najbolje bi bilo, da bi oblast most, ki je lesen inr se ves maje, pa tudi luknjo ima v mostišču, kratko in malo zaprla ter pozvala lastnike in druge merodajne činitelje, da ga takoj in pošteno popravijo, predno se ne bo zgodila kaka hujša nesreča.
Slike za nove delavske knjižice Vam izvrši poceni in lepo takoj loto-atelje
JANKO KRAMAR, KRANJ
Nepotrebna razburjenja! V nekaterih delavskih in tudi nedelavskih krogih je povzročilu sprememba vodstva pri Delavski zbornici v Ljubljani veliko razburjanje. Po nekaterih o-bratih in pisarnah so celo podpisovali protestno izjavo. Mislimo, da je to popolnoma odveč. Večina naroda je v enem taboru in gotovo je, da bo imela tudi taka večina svoje zastopnike povsod, tako tudi v Delavski zbornici, ki predstavlja važno ustanovo za naše delavstvo.
PUTNIK priredi 28. in 29. junija popclarni izlet v Benetke s posebnim vlakom in posebnim parobrodom za din 160,— po osebi. Ker jc število omejeno, opozarjamo že danes na veliko ugodnost ter sprejemamo prijave v vseh biljetarnah PUTNIK-a.
Naše cenjene čHatelje opozarjamo na današnji oglas tvrdke Logar & Kalan, ki nudi posebno ugodnost za nakup manufakturnega blaga.
Dežurna služba zdravnikov O UZD v mescu maju. Dne 7. maja dr. Herfort Joža, 14. 'maja dr. Pance Pavel, 18. maja dr. Vrbnjak yiako, 21. maja dr. Bezic Josip, "8. maja dr. Bežek Josip, 29. maja dr. Herfort Joža.
SMARTIN PRI KRANJU
V nedeljo 30. aprila ob 3. uri popoldne priredi Dekliška Marijina družba igro sv. Citu. Pred igro zapoje mladinski zbor nekaj pesmi.
Ker je čisti dobiček namenjen za okrasitev majniškegu oltarju, prosi odbor za obilno udeležbo.
Med. univ.
Dr. Leo Hataje
bo otvoril 1. maja zdravniško prakso v STRAŽIŠČU St. 66.
1. maj
ŠMARJET NA GORA
Promenadni koncert. V nedeljo 50. aprila ob 11. uri dopoldne pred Narodnim domom priredi Tujskoproraetno društvo promenadni koncert, na kar opozarjamo c. občinstvo. Sviralo bo Kranjsko glasbeno društvo.
Brivci! pred in po britju uporabljajte vedno So!ca kremo. Vsakomur to prija, a Vaš uspeh bo večji.
Društvo „Naša skrinja" je dobilo sedaj od ministrstvu trgovine in industrije iz Beograda doposlano diplomo iz Pariza kot odlikovanje na svetovni Pariški razstavi.
Diplomo de médaille d'Argent za izvršene iu razstavljene modele toalet z naših domačih kleklanih čipk. Kakor smo culi bode društvo -Naša skrinja" na spomladanskem velesejmu razstavilo tipično domačo leseno hišico z vsem pripadajočim.
HOTEL JEVROPA" KRANJ
Abonenti vljudno vabljeni. Cene znižane. Dospela so nova žlahtna vina. Se priporoča
A. Točaj.
Iz Legije Koroških borcev v Kranju.
V nedeljo, 16. aprila se je vršil v hotelu „Stara pošta" ob polnoštevilni udeležbi ustanovni občni zbor Legije Koroških borcev zu srez Kranj. Izvoljeni so bili tovariši, ki so že v pripravljalnem odboru dokazali, da hočejo organizacijo s podporo novih tovarišev — odbornikov pripeljati do upravičenih zahtev in pridobiti njenemu članstvu značaj dobrovolj-ca. Odbor prosi zato še ne organizirane tovariše, da čimpreje pismeno prijavijo svoj vstop v Legijo, da si s tem zavarujejo svoje pravice, ki jim pripadajo.
Solen krema 3.-, J*., 10.-, milo 7.50: Za trgovce po originalni tovarniški ceni. Glavno zastopstvo za Gorenjsko HINKO PODJAVOR-SEK, KRANJ, Strossmajerjev trg «.
NAKLO - PODBREZJE
V nedeljo 7. maju bo imela tukajšnja mladinska kmečka zveza" svoj praznik: blagoslovitev prapora, z zborovanjem in vrtno zabavo.
Prireditev bo samo popoldanska. Ob poli 2. uri sprejem gostov pred gasilsko hišo. ob tri-četrt na 2. uro sprevod članov MKZ v cerkev, kjer bo md večernicami blagoslov prapora. Po končanem cerkvenem opravilu krene sprevod na zborovalni in veselični prostor na Gasilskem vrtu, kjer bodo najprej kratki govori, takoj na to pa vrtna zabava z bogatim in zabavnim sporedom: godba, petje, srečolov, šaljiva pošta itd. Komur bo sreča naklonjena bo za 1 dinar zadel lepe dobitke na pr. železni plug, kolo, razno vrtnarsko in poljsko orodje ter mnogo drugih dobitkov.
Pri vsej prireditvi sodeluje godba iz Šenčurja.
Vse okoliške edinice K. Z., vse kmečke ljudi iz okolišev, kjer Kmečka zveza še ni organizirana ter vse prijatelje kmečkega stanu na našo prireditev najvljudneje vabimo.
ŠENČUR
Igralska sezona. Ko se poslavlja letošnja igralska sezona od nas, je prav, da se še enkrat ozremo nazaj in se spomnimo, kaj vse lepega smo slišali in videli na našem prosvetnem odru. Predzadnjo igro so igrali člani »Pevskega zbora iz Visokega", ki so se prav dobro postavili, ravno tako tudi »Prosvetno društvo iz Hrastja" z igro »Podrti križ". V nedeljo 23. aprila pa so priredili »Fantovski odsek in »Dekliški krožek" iz Šenčurja in »Dekliški krožek iz Voklega in Visokega", dobro uspelo akademijo. Dvorana je bila polna gledalcev, to je dokaz, da se starejši zanimamo za delo mladine Fantje in dekleta! To naj vam bo v pogum in v vztrajnost.
Nedelja je Gospodov dan, to je dan molitve in počitka, ne pa dan zidanja novih hiš. Morda tisti, ki to delajo, nimajo pravega kole-durja. da jim kaže za en dan nazaj?! Kuj pravite?
Rekruti. Tudi iz Šenčurja jo odšlo več funtov rekrutov k vojakom. Nekaj dobrih-, nekaj slabih, upamo pa, da se vrnejo vsi, ko odslužijo odmerjeni jim rok, prav pridni in | mirni domov.
Nesreča. Hudo se je ponesrečil, ko je padel s kolesa g. Mubi Jože iz Šenčurja. Zdravi se v bolnici. Kolesarji bodite bolj previdni, da vas ne doleti kaj sličnega, ali pa še kaj hujšega.
CERKLJE
Ker ni dežja ne od severa ne od juga, ter že primanjkuje pitne vode, zato je razveseljivo dejstvo, da bodo te dni polagali cevi za vodovod in bomo tako bližje veselemu in težko pričakovanemu dnevu, ko bo zdrava pitna vodu tekla po naših vaseh.
V naši občin; je prijavljenih 415 koles. Čez 8000.— din smo torej samo v nuši občini plu-čali davka na kolesa. Ali ni to za tako nujno potrebno vozilo preveč? Pravično bi bilo, du se davek od koles porabi v krajih, kjer je plučan, ne pa ga pošiljati v kraje, kjer poznajo kolesa le po fotografijah.
VODICE
Občni zbor JRZ. V ponedeljek 24. aprilu je imela občni zbor nušu politična organizacija. Čeprav je bil delavnik, je ta večer zbral sku-puj res veliko možukarjev. Obširno poročilo je podal naš poslanec g. Štrcin. Na ljudi, ki povsod vidijo vojno in so jih zadnji dogodki spravili čisto iz tira, so njegove besede zelo dobro vplival«;. Kar oddahnili so te, ko so spoznali, da le ni vse res, kar pripovedujejo luhkomšljeni in tuji zlobni jeziki. Odborni-šku poročila so pokuzula, da je bilo preteklo leto zelo živahno na političnem polju, krona vsega pu so gotovo decemberske volitve, ki so
bile prav lep in časten plebiscit za našo slovensko fronto.
Novi odbor je znatno manjši, da bo bolj gibčen. Na koncu so g. poslanca še vpraševali za razne domače skrbi, da se je občni zbor kar dolgo zavlekel. Ljudje so pa le veseli, ko vidijo, da imajo v parlamentu svoje ljudi, ki razumejo vse težave, tudi malega človeka in še sami iščejo stika z vsemi.
OLŠEVEK
Materinski dan. »Dekliški krožek v Olšev-ku" priredi dne 7. maja ob 3. uri popoldne proslavo Materinskega dne s prav lepim in izbranim sporedom. Na programu bo telovadba simbolične vaje), deklamacije, petje in igra: »Po trnju do cvetja." K proslavi vabimo vse vaščane in okoličane, prav posebno pa še naše matere, katerim je ta dan namenjen.
Dekliški krožek v Olševku.
BESNICA
Občni zbor JRZ. V nedeljo dne 23. aprila je imela naša krajevna organizacija JRZ svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležil tudi naš poslanec g. Brodar Ivan. Občni zbor je bil odlično obiskan. Otvoril ga je predsednik g. Sedej, pozdravil g. poslanca in druge ter podal besedo g. Brodarjn, ki je v skoraj dveurnem govoru razvijal in tolmačil politični položaj. Med njegovim govorom je vladalo silno zanimanje za podana izvajanja, katerim so zborovalci z napetostjo sledili. Volitve novega odbora so prinesle le malo spremembe. Izvoljen je bil naslednji odbor: Eržen Jošt predsednik, Fister Lojze podpredsednik, Kni-fic Janez blagajnik, Sedej Vencel tajnik, ter še 14 odbornikov iz vseh vasi občine.
Vsi navzoči zborovalci so odnesli z občnega zbora najboljše vtise in so so razhajali polni navdušenja. Pred razhodom je g. poslanec v daljši debati, ki se je razvila, podrobneje odgovarjal na razna stavljena vprašanja. Občni zbor se je zaključil v najboljšem razpoloženju in pokazal veliko zanimanje naših mož in fantov za sedanji politični položaj.
TRBOJE
Letos na Florijanovo nedeljo 7. maja bodo imele skupno sv. mašo s primernim govorom Krajevne gasilske čete: Smlednik, Mavčiče, Zapoge in Trboje, ob 10. uri dopoldne v Marijini cerkvi v Trbojah. Po sveti maši prirede gasilci skupne proste vaje kot pripravo' na gasilski kongres.
Popoldne po litanijah ob 5. uri se bo pa vršila velika javna tombola trbojske gasilske čete. Dobitki so krasni in mnogoteri! Glavni pa so: 2 moška in 1 žensko kolo, ovca in 2 vreči moke. Po končani tomboli bo prosta zabava. Za jed in pijačo bo dobro preskrbljeno na skupnem društvenem prostoru. Tablice za tombolo so po 2 dinarja. Vabimo vse prijatelje gasilstva iz cele okolice in vseh sosednih župnij, da se te tombole v obilnem številu udeležite. Lahko boste deležni lepih dobitkov, udeležite se proste zabave in tako užijete krasen majni-ški izlet!
Šport-.
Štedilniki, navadni in elektrovarjenl R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ
V nedeljo, 30. aprila v Kranju ob poli 2. uri Savica : Kranj B ob poli 4. uri:
I. S. & K. MARIBOR : KRANJ
Kdo bo finalist?
Nemajhno priznanje za gorenjska predstavnika nogometa je dejstvo, da se v nedeljo zaključna, torej odločilna faza semifinala v podzveznem prvenstvu odigrava baš v obeh centrih naše lepe Gorenjske, v Kranju in na Jesenicah. Težka naloga čaka Jeseničane, ki jim je proti lanskemu prvaku nadoknaditi njegov naskok treh golov iz prve tekme v Ča-kovcu in s četrtim golom stopiti v vodstvo. Ne dosti lažji posel pa bo imela naša enajsto-rica doma. Gosti iz Maribora prinašajo s seboj poleg dobrega tehničnega znanja tudi še rezultat 3 : 1, torej naskok dveh golov iz prve tekme.
Zanimanje za to tekmovanje, zlasti pa zu nedeljsko tekmo je kot še nikoli doslej razgibalo najširše plasti našega mesta in okolice in z začudenjem lahko čuješ te dni ugibanja o nedeljski tekmi tudi v onih kranjskih krogih, ki so jim bila predmet njih debat doslej le vprašanje političnega, finančnega in trgovskega značaja. Najbolj živo je seveda v športnih krogih, kjer je sklenjenih že nebroj stav. Prav živahno je tudi zanimanje v okolici. Tako so že sedaj iz petorice večjih krajev najavljeni za nedeljsko tekmo navijači in celo Ljubljana pošlje na izlet večjo skupino navdušenih športnikov, ki jim je dolgčas po zanimivih tekmah, brez katerih s0 letos ostali doma.
KAZIMIR CE6NAR
„Kino Šmartinski dom"
Vam ima priliko prikazati:
Pozor! Kdor želi, da prikažemo njegov reklamni diapozitiv, naj se zglasi na Cojzovi cesti št. 3.
S filma naenkrat in to: film o življenju mrtvih duš, ki so nekoč zna-
čile strah »qtqk mrtvih pus^^SSvoSg
in trepet
V gl. vi. John Litel v češkem velefilmu
Ann Sheridan — in krasna Grimmova pravljica
janko in metka« i*
Prihodnji spored: Najdražji dvojni program
..Jetniki otoka smrti1' in „Pod črno krinko"
PREDSTAVEi z rednimi cenami i
V soboto, dne 29. aprila 1939
ob pol 9. uri zvečer, v nedeljo, dne 30. aprila 1939
samo ob pol 6. in pol 9. uri zv.
—,—_ - .
STRAN 4
»GORENJEC«
t Vsi samo v trgovino
LOGAR & K AL AN
$ KRANJ
*      Do  24. maja se prodaja vse monufakturno blago
po engros cenah!
9    Prva in največja ugodnost na Gorenjskem.
h Pred no se odločite za nakup, pridite k nam, da se £ prepričate o skoraj tovarniških cenah.
I    Došlo 1000 najmodernejših kamgarnov za moške obleke od din 20 - do din 138'-.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je 6 D.
Spalnico, pleakanc orehove korenine takoj po ceni na prodaj, pri mizarstvu ..Slogu". Boži t". Kranj. Struževo 44.
Dekle pošteno, zdravo, snažno sprejmem za vsa hišna dola razen kuhe. Ponudbe na upravo ..Gorenjca". Pod ..Kranj takoj".
Pošlena, pridna služkinja se išče za takoj.
Cviček
pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarnl v Ljubljani, Frankopanska olfca 11.
Fotografiranje na domu
brez poviška
cene izvrši
Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo tiigienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din <>.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov -njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bala.
Važno! Modroce, otomane, spalne divn-ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Odda se stanovali je na Tvrševi cesti 15, Kranj.
S I. julijem se odda trosobno lepo sončno stanovanje, istotnni se sprejme sostanovalka. Naslov v a praxi lista.
Dekle staro 16 let, brez staršev, z malo maturo, išče mesto v trgovini ali k otrokom. Naslov v upravi lista,
Mizarski pomočnik se sprejme s takojšnjim nastopom.   Ivan  ZepU,  Kranj. Zlato polje.
Mesto blagajničarke v Kranju ali okolici iščem. Grem 2 mescu prakticirai  Naslov \ upruvi.
Fotografskega   vuienca   sprejme   takoj foto-ateije Janko Kramar .Krunj.
Couch zofe, otomane, divane
in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno
V.TONEJC
tapetnik, Kranj
Foto-Jug, Kranj
Priporoča se v Kranju
JANKO RANT
špecerija in trgovina z deželnimi pridelki
SEMENA vseh vrst
tel. št. •«.'
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4% in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°fc.
RANILNICA IN POSOJILNICA
v kranju R.Z.ZN.Z. ljudski dom
KRANJ Vitiordanuko c. Ä
la strešna opeka
samo 33 bobrovcev ali 15 zarezanih opek na m-. Zlebaki vseh vrst se dobe vedno pri edinem zastopniku GORNJERADGON-SKH tovarne
PAVEL BREN
mestni stavbenik KRANJ, Jenkova ulica 5.
Botri, botricel Prepričajte se o izbiri
ur, zlatnine, srebrnine, kristala, očal, toplomerov, vseh optičnih predmetov, nalivnih peres „Harou itd. pri znani domači tvrdki
B. RANGUS
zlatar in sodni cenilec v KRANJU
ki Vas postreže z domačim delom in nizkimi
cenami. —  Zahtevajte cenik! Staro zlato in srebro najboljše plačam.
V nedeljo, dre 7. maja 1939 vsi v NAKLO na
kmečki tabor in vrtno veselico z bogatim srečolovom
Za 1 dinar lahko zadenele: železen plug, kolo, razno vrtnarsko in poljsko orodje ter mnogo drugih dobitkov. — Za jedila in prvo= vrstno kapljico bo preskrbljeno. — Začetek ob 2. uri popoldne« — Sodeluje godba iz Šenčurja. — Pridite, ne bo Vam žal.
Mimica Zagorska:
14
Marija Taborska
(Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.)
„lloj, Vilibald, lepo živino imaš," je pohvalil gospodarja
„Lepo, hvalo svetemu Lukežu, ki nam živino obvaruje pogubnih bolezni," pobožno vzdihujejo vsi hkrati.
..Glej, kako je ta volič pravi," nadaljuje Pankrac. ..Močna Žival je, okroglega života, na pruvili nogah in lepo rejena. lega bi jaz kupil, pa ne zase, za prijatelj« Ožbaltu bi ga kupil, ta bi rad imel takole žival pii hiši."
..Glejte, glejte, vse bi mi radi odnesli od hiše." se je nalašč jezil Vilibald. .,Kaj praviš ti. sin moj ali hi prodal lepega voliča, ali ne'" zopet nalašč ogovori svojega Martina, ki ga je to \ piašan je za svet vpričo mož zelo počastilo.
,.Z.a dolier denar ga le dajte, drugače pa ne," j.' menil Martin.
Pankrac je vrgel na mizo mošnjo, da je zazveučalo. ..Zvonk ni napačen." je rekel Vilibald," in ker sva prijatelja od mladih nog, ti bom prodal voliča."
..'Inku torej. Ti mi boš dal mernik ali dva pšenice, vidni vina in voliča. V soboto, če ti je prav, pridemo z vo zoni in hoino vzeli blago."
..A soboto? Meni je prav. zakaj l)i mi m vprašali moram še druge. Ali je lehi \ šeč. pojde blago od hiše?"
..Prav. če bodo dali zanj cesarske podobe, govori v reden sin svojega očeta.
..Glej. sinu  je tudi prav. Kur prišli honin \ sM vozom."
..Ne veni." se je umikal VilibaM. »Vprašati mor ženske."
..Ženske':' kaj nisi sam gospodar?"
..Sem, vendar Re moraš včasih ukloniti tudi »enski v o Iji iu to zaradi ljubega miru. Zena vem da ne lw oporekala, za hčer Iu pa nc rekel dvakrat."
..Vilibald!" je vzkliknil Pank racij. ..glej, pametna misel se mi je rodila, kakor bi mi jo Bog iz nebes poslal."
..Če je pametna le na dun z njo!"
»Ce ii je prav, bomo pa še tvojo hčer vzeli, ko bomo blago odpeljali, Tako bo prav za vse strani."
„Da bi muh še dekle dal?" se je začudil Vilibald. ..Glej jih no. kaj jim je prišlo nu misel! Ali ne veste, da nuni Micka  gospodinji? Kako bomo pa potlej '■"
..Saj imaš sina. Oženil ga boš. pa bo. Pri Ožbablu > Begunjah pa nimajo gospodinje in grunt jim pojde na nič. če kar hitro ne dobe prave ženske, lle. Vilibald. ali bi H privoščil prijatelju Ožbaltu, da bi šel z hisago po
svetu?"
..Njemu bi tega ne privoščil, sobi pa  tudi ne."
..Kuj. sebi? Sina boš oženil, kakor bi Ožhalt Tita rad oženil. Glej, kot goste si nus sprejel, pogostil sj nas. s'daj nam vendar še te prošnje ne boš odrekel."
..S kruhom in soljo sem vu* sprejel, pogostil sem vas. obljubil sem vam prodati pšenico, vino in vola. pa vam še ni dovolj. Namesto da bi mi izkazali hvaležnost, mi pa hočete odpeljati še dekle cwl hiše."
..Glej no, Saj ne bo šla na nič."
tod« pogrešili jo bomo pres
bilo Ti
Martin
.....ril.
..Vem.  rhi In
..kuj pu. če bi dekle samo rado šlo / nami jal Pank rae.
...Ve vem. Dosli j pa b' ni hotela iti."
..Morda ji bomo \ kliči jo. da nas bo videla."
„Poklical jo boni. če pa ne bo hotela..."
..Mi ii nc bmmo zamerili in njej tudi ne."
Vilibald je poklicni Micko. Prismejula sf hiše   :n   j«   pozdravila   smibnče   brez zadrege.
o težko.' jc /ustne
je že vprašalo, če l> mi bolj všeč. Daj no
7. Il|lllll.
..Ti, Micka ali bi šla z nami \ Begunje?" jo je povprašal   Pankrac  in   ji   obenem   ponudil vina.
Micka je pokusila vino in se šalila-
,,S kom bi pa šla. oče Pankrac' Z vami?"
..I. kaj ti nisem všeč? Saj sem vendar še možak, kakršnih  je  malo v fari."
..Ste. pa zame imate preveč križ.ev na hrbtu. \ asa /ena. Hm! kaj bi pu ona dejala?"
..Glej ga kleka. na mojo staro sem pa res pozabil. Ali  bi  potem  šla s temle, ki je vdovec'?'
..Z očetom Ožbaltom? O. oče Ožhalt šo pa toliko pametni, da hi me ne hoteli s seboj."
..Bo že res." se je smejal Pankrac. ..Kaj pa tistile iain-le. Tit? Ali bi s tem šla?"
Micka se je prijazno posmejala Titu. pa se je vendar še branila.
„Ko pa ne vem. če vprašate zares ali za šalo?" ..Vragu, zares! Daj  no, pametno odgovori!  Ali  bi šla s Titom v Begunje k Ožbaltu?" ..Hm ..   Bi ja šla..."
..No. hvala Bogu. vendar nismo zastonj hodili!' se je oddahnil Ožbald. ..Bal sem se že, 'da bi nas vašo muhasto dekle ne zapodilo."
.Kar nič mi ni prav," je nalašč godci Vilibald.
..Kaj ti ne bo prav!" je vpil Pankrac. ..Ali ho šla na beračijo? Ožballovo posiestvo je vredno tvojega. Rajci povej kdaj bomo svadbo naredili."
...laz bi raci videl, da bi že dunes teden svatnvali, ker gospodinje res potrebujemo,"   je  menil Ožhalt.
-Danes (eden že?" se je zavzel Vilibald. Najbolj pametno ho tuko. Nevarni čusi so in piav je, da dekleta spraviš na varno," je opominjal Pankrac. ..Mož jo 1k> že znal varovati, ali ne, Tit?''
..Mb!" je zinil Tit. ki doslej še ni rekel nobene,
..Glej gu no. ženina, kako so to strdeiio drži," se je i glasil Martin. ..Ko se bom jaz ženil, bom vriskal in vpil!"
(Nadaljevanje.)
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranj«.
00010000015348000102000100000100025348000001000706050311000002004853485348530000005348530253485348484853535348534848530100