Učttelfsm pevshl scbor JUV UČITEUSKI PEVSKI ZBOR JUU NA PRAGU JUBILEJNEGA LETA Vsled nastalih težkih časov je grozila ¦ UPZ kriza, ki pa jo je treba energično in samozavestno premagati. l)PZ je bil in mora ostati ponos vsega učiteljskega stanu. Spodaj objavljene izjave. n.aših najodličnejših glasbenikov pricajo, da je obstoj žbora in njegovo važno kulturnp ter umetnrako delo življenjska potreba ne samo našega stanu, temveč celokup.nega našega naroda. Zato stopimo s pogumnim korakom in jasnim Iicem v jubilejnp leto našega plodpnpsnega pevskega dela. I. Sp,ričp vesti, da je Upiteljski pevski zbpr ogrožen v svojem olistoji", ker so še vsled drzavnih^ Iinanči\ih uk;rppoy pc«redno zamajala tla tudi tej limethiški skupini, ismatramo podpisani, ki spremljamo naše javno glasb|eno življenje, za svpjo dolžnpst, d'a opozorimo naveliko škpdo, klbi sledila razpadu Učiteljskega pevskega zbpra z ozirpni ha slovenskp glasbeno kulturo. tJčiteljski pevski zbpr je tekom svojega desetletnega plodnega delovanja svoj oibstoj ppysem opravičil itt ne le to. Iz njegovega dela so dosedaj dozoreli sadovi, ki vidno sestavljajo žetev naših glasbenih tal.' Če že preidemo vrednoto, ki je podana s tem, da so njegovi koncerti tako ugodno poživljali naše koncertno življenje/si je pa zbor pridobil svojo izredno zaslugo s tem, da je stal vedno v prvi vrsti kot borec za splošno in. še posebej za domačo sodoibno glasbeno umetnost in izrazito vodil sočasni glasbeni razvoj, kar je bistvena dobrina vsega kulturnega življenja. — Tako si je pridobil upravičeni naziv prvoboriteljstva in je s tem tako zelo podprl svoje poslanstvo, da bi sedaj njegov lasten razpad učirlkoval nad vse neugodno. Ne pomenjal b| le velike izgube za našo glasbeno kulturo in njen zdravi sočasni razvoj, temveč obenem izgubo tudi za vse slovensko učiteljstvo, ki je dosedaj s tem svojim zborom neposredno in bistveno posegalo v razvoj naše glasbene kulture, ki bi pa z razpadom zbora stopilo povkem v ozadje in se nehote izjavilo za občutni glasbeni kulturni zastoj. Taka opredelitev res nikakor ne more odtehtati dosedanjih žrtev. V Ljubljani, 8. novembra 1935. Dr. Danilo Švara, s. r. Vilko Uknar, s. r. Slavko Osterc, s. r., Julij Betetto, s. r.,, L. Mario Škerjanec, s. r. II. Učiteljski pevski zbor v Ljubljaai se je v desetih letih svojega obstoja izkazal kot zelo pomemben glasbeno - kulturni in pevsko vzgojni faktor. Škoda bi bila ne le, slovenskemu narodu, temveč tudi člariom izbora samega, če bi zbor prenehal. Četudi žiViipo težke čase in bo sodelovanje pri zbdru terjalo še od maTsiko<3a mnogih žrtev — naj člani vztrajajo! To ni le moja misel, ampak gotovo tudi drugih slovenskih iskladateljev in glasbenikov. Opozarjal pa bi na to, naj Učiteljski pevski zbor posveti v bodoče svojo poSebno paž- njo v prvi vrsti' slovenski pesmi, bodisi umet; ni, bodisi narodni, tudi naj ne izvaia samo najnovejše, pač pa tudi Starejšo šlovensko glasbo raznih slogov. Koliko skladb (sloven">kih) je še n. pr. v »Pevcu«, »ZboriH« in drugbd, ki se še niso izvajale kljub temu, da so prav dobre. V Ljiibljam, 8. novembra 1935. Stanko Premrl, s. r. III. Položite dragli tovariši na ono stran tehtnice 10 dinarjev — saj toliko ste sklenili žrtvovati za svoj pevski zh»or — na drugo stran pa nagromadite svoj riajvečji ponos, svoj pevski zbor, k temu dodajte deset let njegbvega znoja, deset let njegovih slavniliuspehov, deset let svoje rodne glasbe, desfeji let svoje glasbene kulture, vse riade, ves trud.vso nesebičnost stotine svojih tovarišev pevcev in njihovega dirigenta, vse glasbene umetnine, kr io *jiha v čast' pevžkega zbora in ponos dompvine ustyarili odlični. skjadatelji, dddajt&nce je še kaj ' pr6štbrk," "zmo svoje uvidevnostj in košček, tovariškega stanovskega ciuta.' * * *•J"'- •' ''!?" Ako odtehta 10 dinarjev vso to goro na drugi 6trani pa pustite, da pevski zbor propade: Emil Adamič, s. r. IV. Nemilo me je dirnila iz Vaših krogov vest, da je zaradi redukcije plač članstvo nekaterih sreskih učiteljskih organizacij sprejelo sklepe, ki pgrožajo obstoj Učit. pevskega zbora baš pred durmi proslave lOletnice rtjegovega obstoja. Ti sklepi so gotovo prenagljetli, saj vendar vkljub termu, da je za Vas prikrajšanje na plačab občutno in bridko, ne smete svojega velikega požrtvovalnega dela, uspehov vreči na stran. Kot Vaš odkritosrčni prljatelj, Vas rotim, da ostanete zvesti svojemu zboru in nadejam se, da bo moja prošnja našla v Vaših discipliniranih vrstah prijazen odziv. S pevskim pozdravom! Zorko Prelovec, s. r. pevovodja in skladatelj. V. Iz novina doznajem o reakciji slovenske inteligencije prigodom snižanja plača. Nemilo me je to iznenadilo ' i ako razumijem nezadovoljstvo naših eminentno kulturnih radnika-narodnih učitelja, iz čijih sam redova potekao i ja.te poznam u tatičine taj požrtvovni rad, od nikoga cijenjen ni priznat. Svi smo državni činovnici pogodem sniženjem naših i onako borih plača. I ja licno — dabome — osjedam to i te kako (pbgotovo moja bolja polovica), ali mi nije ha kraj pameti, da se za to osvečujem na najosjetljivijom mjestu domovine svoje — na njezinom kulturnom polju... K.-J6 bih mogao da odložim pero radi nečijih pogrešaka i' da i dalje ne komponiram i ne idealizujem ppmoču muzike tradiciju, koju nam je svima namrp naš izrriučeni narod u njegovim najtežim vremenima... Imam živi osjedaj, da kad bi tako radio, onda su svi' moji dosadašnji podvizi biii prosta — laž... : Za to se ja nadam, da če slovensko učiteljstvo korigirati svoje u razumljivpm afektu zauzeto stanovište, te $l '6% še "'i d-ilfe upreti utrtom stazom kroz buru i oluju — nejunačkom vremenu u prkos! Buduči rodovj neče naime pitati je li bila plača veča ili manja, nego če pravom od nas tražiti, da položimo račune o tom: jesmo li svatko na svojem mjestu učinili svoju dužnost... Ako smo to uradili još i u teškim vremenima, onda če nam to biti upisano ne običnim, več zlatnim slovima. »Ne to, kar veleva nam stan ...« nije napisao Gregorčič »kar tako«, več kao sakrosantnu sentencu čovjeka, koji hoče da nosi častan naziv »potpunog muža«. Ni Aškerc nije napisao samo radi rime ove stihove: Svetinjo to hranim jaz verno od matere dano na pot: ljubezen za dom neizmerno, za dom in n e s r e č n i svoj rod ... Zagreb, dne 7. XI. 1935. Toliko Vam poruča u najboljoj vjeri: Ivan Matetič-Ronigov, s. r. —pev. Prihodnji pevski tečai se bo vršil v božičnih počitnicah in sicer od 2. do 5. jan. 1936. s pričetkom 2. januarja ob 10. uri v Glasbeni Matici v Ljubljani. Udeležite se tečaja točno in polnoštevilno. —pev, Pevci in pevke UPZ, ki nimajo svojcev v Ljubljani, bodo imeli prenočišče in hrano v Učiteljskem domu — Žibertova ulica, za Gorenjskim kolodvorom. Vsi, ki reflektirate na prvo ali drugo orenočišče ali hrano, sporočite do božiča D-o dopisnici tajništvu zbora.