Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7—, za inozem&tvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Dln. Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 45. Celje, petek 6. junija 1930. Leto XII. Župni zlet v Celju 15. junija 1930 Le še dober teclen in Celje bo po- zorišče sokolskih svečanosti. Ker je prometno ministrstvo dovolilo z od- lokom br. 9fil9 z dne 23. maja 1930 članom in članieam Sokolskih dru- štev 75% popust na vseh progah za- grebške in ljubljanske železniške di- rekcije, ki je veljaven v času od 14. do 10. junija za vse vlake in razrede izvzemši ekspresnih, bo oinogočena udeležba na zletu najširšim slojem. Na predvečer zleta bodo tekme, ki se bodo nadaljcvale še drugo jutro. Po dopoldanskih skušnjah bo ob pol 12. povorka, ki se bo pomikala izpred Glazije mimo Narodnega doma po Gosposki ulici c"ez Glavni trg po Kra- Ija Petra cesti, Cankarjevi eesti, Kre- kovem trgu, Aleksandrovi ulici, Pre- šernovi uliei pred Narodni dom, kjer bo stik Sokolstva in pczdrav. Po raz- hodu se bo podalo članstvo in nara- ščaj k obcdom v gostilnc, določene po zletnem odboru na podlagi prijavnic, ki so jib društva poslala. Popolilanski javni nastop se bo pričel ob pol 4. z naslednjirn spore- dora: 1. Skupne župne proste vaje ženske in moške dece. 2. SJarejši člani celjskega Sokola: Vaje s kratko palico za vsesokol- ski zlet v Beogradu 1930. 3. Clan ice: Proste vaje za vsesokol- ski zlet v Beogradu 1930. 4. Vojaki: Vaje s puškami. 5. Orodje 1. skupina: moški in žcn- ski naraščaj orodje, dec.a igre. (j. Clani in članice celjskega dru- štva: Vaje z dolgo palico, 7. Moški naraščaj: Proste vaje za vsesokolski zlet v Beogradu 1930. 8. Orodje II. skupina: Clani in fia- nioe. 9. Zetiski naračšaj: Proste vaje za vsesokolski zlet v Beogradu 1930. 10. Vzorne vrste na orodju. vsesokolski zlet v Beogradu 1930. svesokolski zlet v Beogradu 1930. 12. Clani: Proste vaje za vaesdkolski zlet v Beogradu 1930. Po javni telovadbi bo na Glaziji ljudska veselica. Zvečer ob osmih bo istotam telovadna akademija s tem- le sporedom: 1. Skupina z obročem, m. n. Celje. 2. Metuljčki, članicc Trbovlje. 3. Devetka, in. n. Celje. 4. Loki, Clanice Celje. 5. Morje, clani Zagorje. (i. Prolječe, člani Zagorje. * 7. Sedmiea, člani Šoštanj. , 8. Valček, članice Celje. Župna uprava je prosila za po- množene vozove k posameznim vla- kom tako za prihod v Celje kakor tu- di za odhod. Prosila je tudi, da bi nočni vlak, ki odhaja iz Celja ob 23.57 in vozi le do Zidanega mosta, vozil to noč izjemoma do Zagorja ob Savi. Celje leži nekako v sredini dravske banovine, do koder so železniške zve- ze od vseh strani zelo ugodne. Mesto samo je znano po svoji lepi legi in kot tako zelo privlačno. Nadejamo se. da se bo te prilika poslužilo So- kolstvo in njemu naklonjeno občin- sLvo iz vse banovine in da nas bodo posetili tudi bratje in sestre iz sav- ske banovine. Legitimacije za 75% popust se do- bijo pi'i upravi Sokolske župe v Ce- lju. dočim se naj j:os;unezna društva in skupine radi prehrane obrnejo ovelje in čudno sta gledala, ko je mojster zopet zlezel v voz in jse meßkal med torbami in škatljami, ki so bile v neredu, ko je izstopil. »Kje pa je mamica — in tetica?« Medtem je izvqsCek obrnil in ko- nja sta vlekla voz zopet nazaj proti Kostelcu. »Najraje bi se udrl v zemljo!« je kriknil Kondelik. »Kaj to pomeni? Meni samemu ne pride na misel! To- da mati je šla proč in teta je šla proč! Dopoldne sta se selili, odšli v Brod in v Prago — ob enajstih.« »Moj Bog!« je zaklical Vejvara. »Kaj pa?« je vprašal mojster. »Sedeli sta v onem starem vozu, ki smo ga sreCali za Brodom.« Mojster je udaril z obema rokama po kolenih. »Za božjo voljo, Vejvara! Seveda sta sedeli! In da vam ni prišlo člo- veče na misel, da bi zlezli iz voza in in jih vstavili!« »Ali je tebi pri.šlo na misel, oče?« se je oglasila Pepica iz svojega ko- ta. »Kako naj bi se domislil, otrok!« je grmel mojster. »Saj sem pisal, da pridem v nedeljo!« »Ali nisi omenil mamici, da pri- dem tudi jaz?« je hitro vprašala Pe- pica, v kateri je naglo vstal gotov sum. »Niti z besedico, punca«, je zago- tavljal mojster, »niti z besedico! Saj sem se veselil, kako presenečenje bo to!« »No, prescnečenje je«, je omenil Vejvara popolnoma skromno, »veli- ko presenečenje — in za vse. Mami- ca bo res debelo gledala, ko pride do- mov in izvc, da smo zopet mi šii v Kostelec . . .« Mojster Kondelik je pogledal Vej- varo, kakor bi ga hotel uničiti, toda niti črhnil ni. Kako rad bi bil nad kom ohladil svojo jezo, toda dobro je vedel, da je ta odhod in to prese- nečenje čisto njegova lastna zasluga. »Najbolj sem zadela jaz«, je rekla sedaj Pepica trpko. »Vzamete me za dva meseca na deželo — in zvečer born zopet doma. Lepa sramota bo v hiši!« »Kdo pa ve!« se je oglasil mojster. »Kdo pa ve?« je odgovorila Pepi- ca. »Cela hiša — in če računam z Marjanico, torej cela ulica. Kjer me je kdo srečal, vsak se je poslovil in mi žclel ninogo zabave in veselja. In zvečer me pripeljete nazaj tudi s kovčkom. Rajši bi se skrila ne vem kam.« »No, ako hočeš, Pepica, nismo še dalec — lahko tu ostaneš.« »Brez mamice? Za ves svet ne!« »No, molči, ljubica, vendar bova šla v one Budnjane«, je tolažil Vej- vara ženo. *To je blizu, lahko born pri sei k tebi, kadar bom hotel — zve- čer tja, zjutraj zopet v Prago. To bo udobnost.« »Samo ko bi mi ne bilo treba iti zopet domov, Fran!« je zaklicala Pe- pica skoro jokaje. »Saj se mi bo cela hiša smejala.« Vejvara je povesil glavo. Pepica ima skoro prav. Tudi njemu se je zdelo, da je ta izlet izmed vseh, ki jih je napravil z očetom Kondelikovim, najbolj ponesreCen. Mojster Kondelik je gledal oba zelo ncumno. Pepičine besede so ga Stran 2. »Nova Doba« 6. VI. 1930. Štev. 45. d Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franc Jožefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franc Jožefovo« vodo, ker se laliko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem easu brez neprijotnih stranskih pojavov. -- »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnaii, drogerijab in špeee- rijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 7. junija: Severne Alpe: Yecinoma. jasno in toplo vreme. Juž- ne Alpe: Menjaje oblačno, nezanes- ljivo vreine, topleje. Iz Celja in okolice Prihodnja številka »Nove Dobe« izide v torek 10. junija popoldne. (- Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico je imelo 28. maja občni zbor, na katerem so se obrav- navalc društvene zadeve. Predsedivik g. dr. Božič, ki je ]x>sebej še prisrčno pozdravil predsednika Pokrajinske zveze g. F. Freliha, je podal kratko poročilo o društveneni delu v letu 1929., nakar je tajnik g. V. Kriška prečital tajniško in blagajniško po- ročilo. Revizorji so društvene raeune pregledali in našli v redu. Obeni zbor je vzel poročilo na znanje. Volitve so podale raalo sprememb v odboru. Iz- voljeni so: za predsednika g. dr. Bo- žič, za njegovega namestnika g. Ka- rol Gregorič, za odbornike gg. Bor- Jak Štefan, Gradt Bogomir, Janič Maks, KriSka Viljem, Loibner Karl, .lagodič J.osip in Stermecki Rudolf, za njib nainestnike pa gg. Dobovič- nik, Lečnik in Mastnak Ivan, vsi po- sestniki v Celju oz. eeljski okolici. Pregledovalca računov sta gg. Žu- mer in Ranzinger. Po volitvab je po- vzel besedo g. Frelih, ki je opisal zad- njo borbo za prostost bišhe posesti, opozarjal hisyue poajflstnike, da se dr- žijo glede odpovedi- in najernnin na- vodil vodstva organizacije, ter je po- ročal o davŠčinalV in aokladah na di- rektne davke. Posebho je govoril o nci'zvedljivosti davščin na najemni- M.o, kakor jib hoče naložiti banska up ray a, in o diferencijaciji doklad. Ob'fiiii zbor je vzel njegova izvajanja z odobravanjein na znanje. Resoluci- ja proti davščini nacjnajemnine je bi- la soglasno sprejeta. Razpravljalo.se je na to še o občinskem gospodar- stvu in se je posebej })ovdarjalo, da mora občinski svet štediti, kjer.se da in da se mora jo občinske investicije omejiti ter porazdeliti na več le,t in, na poznej.se generacije. Posebno se/ je om.enjala regulacija Savinje, kjer opravlja mestna občina dela, ki bi jih morala izvršiti država, nima pa nikake garaneije, da bodo izdatki ob- bodle in njegova zadrega se je pove- čala, ko je čutil, kako Vejvara s svo- jo ženo soglaša, čeprav ne pove na- ravnost. Toda tudi on ni bil vesel. In ko je pomislil, da je Vejvarovo mne- nje zelo voi'jetno, da, skoro pravo, da sta gospe res sedeli v onein mokrem, zakritem, starem vozu, ki so ga sre- čali skoro pri Brodu, da bi bilo treba samo poklicati izvoščka, da bi se vi- deli, pogovorili in se skupno vrnili v Prago, da bi se bil lah'ko umaknil nepotrebni blamaži tarn pri gozdar- ski nisi — kdo ve, kaj bo ono budalo mislilo in kako si bo predstavljal Pražane! -r- in ko.je pomislil, da je s .tern »presenečenjem« zadal veliko rano svoji reputaciji za dolgo časa, bi se bil najraje skril v kak temen kot, kamor ne posije solnčni žarek. Toda* sedaj je že, kar je. In sedaj ne gre za nič drugega, kot da dobe praš- ki vlak. Gledal je Pepico in je premišljal, kako bi jo potolažil, in ne'kaj mu je prišlo na inisel. »SlišiŠ, Pepica, ni to tako budo, kakor misliš. Nihče ne bo zvedel, da si šla v Budnjane čez Crni Kostelec.« Pepica je pogledala očeta. »Ostala boš z Vejvaro pri nas čez noč, kovčeg tudi in jutri pojde Vej- vara s teboj na zahodni kolodvor. Vi- nogradov se niti dotaknila ne boš. — No?« čini povrnjeni. Občni zbor je trajal dve ui'i in je bil zaključen v popolni solidarnosti. c Iz sodne službe. Na lastno proš- njo sta premeščena: sodnik okrožne- ga sodišča v Celju g. dr. Jurij Stem- pihar k deželnemu sodišču v Ljub- ljani in sodnik deželnega sodišča v Ljubljani g. Anton Radej k okrož- ueinu sodi.seu v Celju. c Iz železniške službe. Izpit pri ge- neral ni direkciji za prehod v glavno skupino so položili: iz gradbeno-teb- riične stroke uradnik I—7 gosp. inž. Emil Tbalcr pri progovni sekciji v Celju, iz ekonoinske stroke II—3 go- spod Martin Nova'k pri progovni sek- ciji v Celju, iz prometne stroke pa uradnika II—3 gg. Ivan Bregant in Leon Petek v Celju. c V Podsredo in Št. Peter pod Sv. Gorami bosta o binkoštnih praznikib vozila v soboto 7. junija popoldne oz. zvečer iz Celja po dva avtobusa, v to- rek 10. junija zjutraj pa bo prišel re- zervni voz pomagat do Kozja in do Sedlarjevega, vozni čas pa ostane se- veda kakoi1 je za redne vožnje. Opo- zarjamo ponovno, da sedaj že vozi redno vsak dan iz Celja poseben av- lobus ob 12.50. ki prihja v Rogaško Slatino ob 13.25, odhaja odtod 5 mi- aut kasneje proti Št. Petru pod Sv. gorami skozi Mestinje, kjer vstopijo na ta avtobus potniki na 6t. Peter, in se zvečer vrača iz St. Petra pod Sv. gorami ob 19.41 skozi Meštinje, Ro- gaško Slatino in odtod ob 19.55 skozi Mestinje na Grobelno ob 20.40, kjer ima zvezo z osebnim vlakom na Ma- ribor in Celje ob 21.15. Potniki iz 6t. Petr*i proti Celju oz. Mariboru in pot- niki iz Celja oziroma opoldne iz Ma- ribora se labko z Mestinja peljejo ]>roti doplačilu 5 dinarjev v Rogaško Slatino in nazaj, da jim ni treba na Mestinjem okoli pol do tričetrt lire čakati. — Avtobus mesta Celja. ¦ ( Ordinacije pri boiniški blagajni y Celja. Okrožni urad^za ÄtfVarova- nje. delavcov je namesWi^K^fif:- 3o^i- pa Cerina kot zdravnika~za sj)lošno pra'kso v uradovem anibulatoriju p'rl ekspozitur'i v Celju. Od :). junija dalje ordinirajo uradovi zdravniki v nmbulatoi-iju OUZO v Celju za Cla- ne in njib syojce vsak delavnik po naslednjem redu: g. dr. Mano Dere- ani od 8. do 10.'; g. dr. Josjp Cerin od 9.—11. in g. dr. Dr. HoCevar od 11. do 13. G. dr. Franc Premschafc ordi- nira v ambulatoriju OUZI) v tovai'iii Westen v Gaberju kakor običajno vsak delavnik od 9. do 11. dopoldne. NE RAZMIŠLJUJTE! Moderna je dandaws samo svilena obleka. Ako žclite, da bo ista dobra in cerwna, pojdite v vcletrgovino R, STERMECKI, CELJE, in zuhtcvajte najnovejUe vzorce. Enobarvna umet- nu svlla v raznih tr.odernih harvah m Din 23, Crcpp dc Chine Mn 8(), !K), 10S, Crcpp Geor- gette Din 7.35, Crcpp satin Din 205. Bogatu iz- türa tafia, pralne svlle, svile za podlago i t. d. Vcdno bofiata zaloga in izbira. Nakup'neprisiljcn. c Cvetlični dan. Dr-žavna krajev- na.zaščita dece in mladihe v Celju priredi v soboto 7. t. m. cvetlični dan. Prebitek to bumanitarne akcije je namenjen izključno ubogim otro- kom. Vse prebivalstvo je naprošeti^) I za blagobotno razumevanje in na- klonjenost. . c Uspeh »bonbončkovega dne«. — Dno 29. maja je priredila celjska po- družnica Družbe sv. Cirila in Meto- da »bonbončkov dan« in koncert že- lezničarske godbe v mestnem parku. Prireditev je dala 1.800 Din čistega i dobička, za katerega gre najlepša ! hvala vsem, ki so prispevali bodisi ! z bonbončki ali v denarju. Vsota se I odposlje Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Znesek 1000 Din se bo porabil za Toma Zupana sklad, osta- nek pa za nabavo knjig revnim sol- skim otrokom v obmejnih krajib na- še države. c Zlata poroka. V pondeljek 2. t. m. je obliajal znani čevljarski mojster in tj&ovec g. Stefan Strašek v Celju s svöjo soprogo Ano zlato poroko, K lepemu jubileju iskreno čestitamo! c Pavlina Deličkova f. V sredo 4. t' m. zjutraj je umrla v Celju (Vod- nikpva-vulica 10) v 77. letu starosti ga. Pavlina Detičkova, l'oj. Staudin- gerjeva, vdova po znanem celjskem notarju g. Juru Detičku. Pokojnica je bila izredno plemenita in sploš- no priljubljena žena. Bodi ji ohra- njen blag spomin, spoštovani rod- bini naše iskreno sožalje! c Smrtna kosa. V sredo 4. t. m. je umrl v Celju (Slomškov trg (>) bišni posestnik in bivsi čcvljarski mojster g. Mibael Maček, marljiv in priljub- ljen celjski obrtnik, v 72. letu staro- sti. Težko prizadeti rodbini izreka- mo iskreno sožalje! — V celjski bol- nici so umrli: v torek 3. t. m. 28-let- na Frančiška Leskovškova, žena de- lavca v Celjski opekarni v Sp. Hu- dinji, v sredo 4. t. in. 4(5-letna Fran- čiška Vovkova, žena preglednika fi- nančne kontrole v p. iz Dobrišje va- si in v četrtek 5. t. m. 10-letni Av- gust Rovšnik, čevljarski vajenec pri g. Lešniku v Braslovčah. V vojaški bolnici je umrl v Cetrtek 5. t. m. 21- ietni redov 39. pp. Gjorgje Višič. N. p. v m.! Krasne store, preginjala, zavese, ročno in strojno delo "izvršuie M. Š r i b a r, Celje, Aleksandrova ul. c Sistemizacija poštnega osobja. Gradbeno ministrstvo je določilo šte- vilo uslužbencev pri poštah, telegra- fib in telefonih v območju dravske poštne direkcije. Za Celje je odreje- no število (59 in rezerva. c Sestanek slovenskih dijakov celjske gimnazije, ki so na tej ]>olo- žili med svetövno vojno in 1. 191!). maturo, inn I?V morali v teni času irniturirati, bo v letoSnjih počitni- cnb, !in, to 61j p'riliki desetletnico ma- ture letijika 1920. Sestaaek jo name- ravan za (]. in 7. septembra v Celju z izletom v celjsko okolico skupno z gg. profesoi'ji. V Celju se je sestavil pripravljalni odbor, ki ga sestavlja- jo gg. Bizjak Andrej, Erbartič lyo, HočevavviVIirko, dr. Mejak Ervin, Mli- nar Janez, Peenik Rado in Roš Fra- njo. V poštev prihajajoči tovariši naj javijo svojo udeležbo in sporoče do 30. junija svoje želje glede dneva se- stanka in glede programa na naslov: dr. Mejak Ervin, odvetniški kandi- dat v Celju. Prešernova ulica. -s c Požar v Čretu. Vr torek 2. t. m. okrog dveh popoldne je izbrubnil po- žar v hiäi posestnika Gorška pod mestnim pokopališčem v Cretu. Go- stilničarka ga. Piškova je takoj pohi- tela na bližnjo železniško čuvajnico, odkoder je Čuvaj takoj obveslil o po- žaru celjsko postajo, ta pa mestne gasilce, ki so že tri minute po alar- mn odriuili v Čret. Kmalu so prispe- li na pogorišče tudi tebarski in ga?/ berski gasilci. Poslopja, ki je bilo skoro prazno, ni bilo več mogoče re- šiti. Zgorelo je vse ostrešje in ostalo le golo zidovje. Ogenj je izbrubnil najbrž pri kubanju svinjske ])iče. V ki"itičnem času ni bilo nikogar doma. ¦] c Vclik loterijsM dobitok. Pri zad- injeitt žrebanju di-žavne razredue lor terije je zadela tukajšnja privatna uradnica gdč. M. J. na četrtinsko srečko od premije 1,200.000 Din viso- ki znesek 300.000 Din. Ta znesek od- pad-3 baje, na štiri osebe, ki so igrale skupno na četrtinko, östane pa v rod- bini. c E slepemu alarmu na Cankarje- vi cesti, o katerem smo poročali v zadnji števil.ki, nas obvešča priza- deti ilimnikarski mojster, da je bila policija pravočasno obveščena o iz- žiganju dimnika, da pa ytrazniki nato"hiso obvestili o tern gasilcev. c Čebelarsko predavanje. Cebelar- ska podružnica za Celje in okolico bo priredila na binkoštni pondeljek 9 t. m. ob 15. poučno iiredavanje pri Čebelujaku g. Kodele na Oslrožnem. c Sprememba posesti. Lastnik av- todelaMiiice g. Rudolf Perdan v Ce- lju je kupil bišo St. 11 na Mariborski cesti. Na hiši zida sedaj prvo nad-j strop je za stanovanje, v pritličju pa; urejuje moderno avtodelavnico. '» c Začetek kopalne sezije. Mestnq žensko in moško kopališče ob Savi-j nji je že odprto. Kopališče »DianoJ na Bregu popravljajo, a ga bodo.y najkrajšem času otvorili. ', c Važno za nove izseljence. Vsi, kj nameravajo odpotovati v Zedinjene države severne Amerike, se opozar- jajo. da morajo vložitj zadevne pros- nje najpozneje do sobote 7. t. m. pri sreskem načelstvu v ,Celju. i c Vlomilec v traiiko g. Pika pri- jet? V nedeljo 1. t. in. zvečer je bjl v kinu Union v Mariboru aretiran 27-letni Anton Zupan iz Šmarja za- radi prepovedanoga povratka. Ker zasleduje celjska policija Zupana zaradi vloma v trafiko g. Pika na Kralja Petra cesti v Celju, iz katere je bilo jeseni pokradenih cigaret, znamk, kolkov in raznih drugih stvari v vrednosti nad l(>.800 D, bodo ])i>epeljali Zupana v Čelje. c Težka poškodba z nožem. V so- boto 31. maja zvečer je prišel Anton Krajhc, hlapec pri veletrgovcu g. K. Elsbachei-ju v Laškem, s svojo za- ročenko Francko Drobnetovo v Res- nikovo gostilno v Marija gradcu. V gostilni je sedelo več vinjenih fan- tov med nji mi tudi Karl Gaberšek iz Zabreža, ki so začeli izzivati Krajnca in hoteli s silo spraviti de- kleta v svojo družbb. Krajnc se je hotel izogniti pretcpu in je zapustil 'i dekletom gostilno. Gaberšek in brata Cverleta pa so mu sledili. Ko je Gaberšek dohitel Krajnca, ga je udaril s kolom po hrbtu. Krajnc je nato izvlekel žepni nož in zamahnil okrog sebe. Zadel je GaberŠka v vrat in mu prerezal žilo odvodnico. Težko ranjenega Gaberška so prepeljali v celjsko bolnico. Gaberšek je že izven nevarnosti. Krajnca, ki je sicer na dobrem glasu, so aretirali. c Nasilen vožmk. V so.b'oto 30. ma- ja okrog 13. sta. peljala dva težko. natovorjena voza 'Čqz železniSko pro- go pri lesni žagi g. Kukoyca na La-. vi. Dočim je' stopal ob p'rvem vozu vc./.nik, je bil drugi voz pravzap'räv bi-ez hadzorstva, kajti voznik je ho- dil približno 10 metrov za vožom in se pbg'ovarjai z nekim moSkim'.'Ko je bil drugi voz ravnd na tračnicah, je privozila i/. I^'etrovc drezina, na kateri je bilo ose'm oseb. Drezino so v zadnjem hipu ustavili in s tern pre])rečili nesrečo. Ko je nadzornik ]>rcge zahteval od voznika, naj mu pove svoje ime in ime lastnika voza, je voznik namesto odgovora hotel pretep&ti nadzornika z bič^m,» ta pa, mi] je' iztrgal bit in ga odnesel na polujjsko stražnico v Gaberju. Stipö- vega voznika še niso izsledili, a go- tovo ne bo ušel kazni. c Tatvina drv na žagi. Te ei/.prosno do konca, ki si ga je'avtor dobro zn- mislil. Drama je dulioviin in Kljui) vsemu daleč nad pevprecnostjo. S tern dejom so Mariborčani v sre- do 4. t. m. zaključili letošnjo red no .cledalisko sezono v Celju, ki ima aktivno bilanco. Režiser go.sp. Vlado 8 kr b i n š e k je pogodil bistvo dra- ino in diferencijacijo ulog. Njegova režija je bila temeljita, stil pravilen, Okusna scenerija se je v bistvu pri- legala obeležju drame. Gdč. Star- čeva je podala Bredo s tempera- mentom in rntino, a ni vedno našla naravnega, jJi-epricevalnega tona. Dobra, obcutena in dramatsko efekt- liii je bila igra g. Blaža v ulogi iM-anceta. Gosp: Danes je igral To- nota sigurno, z razuiuevanjem, na 'nokaterib. mestili pa 1 >I bili potrel)ni telitnejši povdarki notranjega dra- matskega razvoja. Gdc. K r a I j e v a je ulogo Ivanke izčrpala in ustvari- la umetniški lik, ki se je uveljavljal do konca. Gledališče jc bi I u srednje zasede- iio. Del publike očividno ni doumel igre, kcr so je čul med nekaterimi tragic niini seen ami smeh — spriče- valo »moderne miselnosti« . . . Ma- riborčani }>a so vsekakor dostojno zakljnčili svoja letošnja redna go- stovanja v Celjn. --rp — * Rigolctto« V celjskem gledališču. Mariborsko Narodno gledališčc bo gostovalo izven sezone in izven abonmana v petek 13. t. m. v celj- skem gledališčn s slovi'to Verdijevo opero »Kigoletto«. Ulogo Gilde bo pe- la kot gost znana koloraturna pevka ga. Tinka Wesel-Polla. Clanica grafi- ke o])ore, ulogo vojvode Mantovan- skega g. Ivelja, Higoletta g. Franjo Neralic, Maddaleno ga. Vida Zame- jie-Kovičeva in 'Sparafucila g. Pavle Kovie. ('ene so povišane operne. Opo- zarjamo, da se bo vršilo to operno gostovanje le, ako bo rezerviranje vstopnic v knjigarni Goričar & Les- kovšek do srede 11. t. m. uspešno za- kljufeno. Pi-if.akujemo, da bodo Ce- Ijani in okoličani pokazali pol no za- n.iinanj(^ in razumevanjo za to go- stovanje in s tern omogoeili uprizo- ritev opere v celjskem glcdališču. Dopisi liiet obrtno - nadaljevalne sole v Žaicu. Obrtna nadaljevalna sola v Žalcu je priredila svoj običajni izlet na praznik Vnebohoda 29. maja v Ljubljano, kjer je bil baš ta dan otvorjen jubilejni velesejem, ki je zlasti za obrtniške sloje in njih na- raščaj zelo poučen z ozirom na raz- kosno razstavo vsega domaCega obrtništva. Občudovali smo pa tuili oddajno postajo tvrdke Sieinens- Ualske, ki je oddajala vse slavnosi- iio pozdrave ob otvoritvi 10. velesej- ma, na katerem iinajo vse sole zna- ten popust. lzletniki so uporabili tu- di |to priliko ter prisostvovali isti (ian prvi popoldanski predstavi /.vočnega filma v Elitncm kinu Ma- tica na Kongresnem trgu. Ravna- teljstvu Kina Matiee smo dolžni is- kieno zabvalo, ker je dovolilo vsej šoli prost vstop. ZvoČni film je po- glavjc zase, vtisi so nei^brisni, za Ljubljano pa je nad vse častna ta nov os I, ki je nova privlaCna si la slo- venske metropole, novo sredstvo, ki more zopet znatno dvigniti kulturni nivo iiiišega naroda, Laško. M a t e r i n s k i dan dno 18. maja je bila zelo posreeena pri- rodilev. Program, nastopi mladine, ;*ogat obisk, obilni blagajniški do- ;o.> in otic no-moral ni učinek prire- ditve — vse, prav vse je podnetilo navdušenje odbora tukajšnjega no- vega ženskega döbrotvornega dm- ^tva »Blago sree« za nadaljnjo delo. Posebno lep uspeh je imel naS dekliš- ki članski naraščaj/ kajti akcija raz- pečavanja cvetlic je društvu donesla 1400 Din, česar bi nikdo ne bil pri- čakoval. V tern oziru so se posamez- ni LašČani izkazali /. redko in vz- gledno velikodušnostjo ter skoro ne- pričakovaniin razumevanjem za na-. še idealne društvene namene. Pa tu- di predvečer v kinu je pokazal, da iina društvo lc])o bodočnost. Film »Mati« je bil zelo srečno izbran. Obi- telji Szabo, ki je ves čisti dobiček nalašč v naš pri log prirejene pred- stavc namenila izključno društveni blagajni, gre prav posebna hvala in priznanje. Enakih odličnih zaslug za matorinski daii si je stekla učitclji- ca Josipina Ahtik kot naš gost iz Ro- ga$ke Slatine, ki je na proslavi na- stopi la materam v cast s tako kras- niih, vzneseniin, ginljivim in globo- ko zaniišljenim govoroin, da ni osta- lo jiiti eno oko suho. Tudi njej prav posebna hvala — in niC manj vsemu obeinstvu, ki je izkazalo obakrat svojo naklonjenost za našo dobro .i;tvar. PriporoCamo se v tern pravcu tudi Se za'bodoce. Kino Mestni kino Celje. Petek 6., sobo- ta 7. in binkoštna nedelja 8. junija: »Pori«. 8 nape tin in poučnih dejanj iz življenja v afriškem pragozdu. Krasni naravni posnetki. Ufa-film. Senzacija za vse, ki si žele v Celju dobrih kulturnib filmov. — Binkošt- ni ]>ondeljok 0., torek 10. in sreda 11. junija: »Sirahovi«. Velika kriminal- na drama v (! dejanjih. V giavnih ulogah Guy Newall, Ernest Verebes in Louis Ralph. Film je sestavljen po zgodovinskem dejstvu iz 1. 1914., ko je ])ovzrocil skrivnostni vlak bli- zu Londona smrt številnih nesrečnc- z'ev. Gospodarstvo II. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec v Sav. dolini, 31. maja 1930. Po dolgem Casu je nastalo zaželjeno toj)lo vreme. Stanje nasadov je jako razlieno. Rastlina je zrastla 1—3 m visoko — vendar je vobče za obilo 14 dni v razvoju zaostala. Razen SporadiCneg'a napada po bolhaču so kulture brez vsakega mröesa. V zad- njom času je postalo povpraševanje po lanskem pridelku živabnejše. Ne- kateri hmeljarji so pa odbili ponud- be, ker so jim bile prenizke. Društveno vodstvo. FR. KOCBEK: 0d Sušaka do Cetinja in Sarajeva Gore in morje imajo svoje care, ki z neodoljivo silo vabijo v posete. Lo- tos meseca aprila sem se odločil za gori označeno potovanje. Peljal sem se iz Celja v Ljubljano, Cez Karlovec pa na Susak. Pri postaji Plase-Crikveni- c a sem j>rvič zaglodal morje v naj- lepši siiiji svetlobi, gorovje višnjev- kasto, za Sušakom pa so je zlatilo zahajajoče solnce. Ncpopino lep po- gled, ki ga nikakor ne pozabim. 2e- lezuica se vije dalje v mnogih ser- pentinah ob zarezah in umetno na- pravljenih zidovih, ki varujejo pro- go prod boro. Pred Sušakom se pe- Ijemo pod zeinljo na kolodvor. .) a d ransko morje, ki se za Jugoslavijo prične pri Sušaku, obli- va na zahodu našo obal v dolgosti 300 morskih niilj. Obal je tako raz- členjena, da znada njena dolžina 833 morskih milj, kar je za plovbo veli- ke važnosti. Pred obalo leže skupine otokov. od katerih je (51 velikih, 540 nialih (54 obljudenih) ter 381 Ceri in pu stin j. • Za morski pormet skrbi J a d r a n- ska plovidba v Sušaku, ki ima muogo velikih in manjših parobro- dov za brzo progo v Kotor in stran- ske vožnje na razne otoke. Najlepši parobrodi so »Karadjordje«, »Za- greb«, »Topola« itd. V Dubrovniku pa isto opravlja Dubrovačka p a r o b r o d s k a plovidba. S u š a k je najsevernejše pristani- šče Jugoslavije, nekdaj predinestje Reke, ločen po rečici Riječini. Na nje- nem 1. 192(5. zgrajenem mostu teče državna meja, zastražena z raznimi uradniki. Občina se razteza še na Trsat, Podvežico, Drago, župniji Sv. Lucije in Sv Barbare. Mesto ima nad 15.000 prebivalcev, 1(522 hiš, v sredini velikomestne stavbe, razne sole, na periferiji pa same vile. Poleg velikih kopališč ima prijetne izprehode in je najživahnejše oporišee za morske vožnje. V Zagreb vozi brzovlak. Su- šak ima živahno trgovsko pristani- šCe, Reka pa prazno in mrtvo luko! S Sušaka vozi vsake pol ure avto- bus na grič Trsat (135 m), sicer je pa pobožnim romarjem na razpolago 412 stop nie, ki jih je (prejšnje in no- ve) dal zgraditi 1. 1725. Gavro Aichel- burg. Na Trsatu je T r s a t s k i grad in znamenita romarska božja pot. V vsej okolici dominira grad, od koder se vidi Jadransko morje s Kvarner- skimi otoki, Istra s ponosno Učko (139(5 m), a pod nogami izgubljena Reka, nam večno enako mila in k sreu prirasla. Veličasten pogled na morje se ne da opisati z nobenim su- perlativom lepote. Treba je videti, gledati in — uživati. Proti jugovzho- du sc vidi mogočni in visoki Velebit, eelo zimo pokrit s snegom, pod njim Senj in Podgorje; zadnje je kraj si- romakov in beračev. Ime Trsat je nastalo iz starega imena »Trsatika«, ki ima svojo posebno zgodovino. Ime Trsat je menda 'keltsko; »tar« pome- ni breg, »sa« pa reko. Za Kelti so prišli tu sem Uiri, potem Rimljarii in nazadnje Slovani. 0 Trsatskem gradu je pisal fran- CiSkan Glavinie I. 1(548., da so zgra- dili najstarejši stolp (v sredi današ- njih razvalin) Rimljahi. Frankopan je dobil Trsat 1. 1223. in je na ruše- vinah starega gradu zgradil novi večji grad z močnim obzidjem, na njem pa stolpe in okrogle trdnjaviee. Jclisa, hči Stjepana Frankopana, se je omožila s celjskim grofom Fride- rikom. Njen brat Ivan je na raCun dote svoje sinovke zastavil celjskim grpfom gradove Trsat, Bakar in Pri- b'lr. Ko je 1. 1422. umrla Jelisa, je udaril Nikola Frankopan na te grofe in je rešil vse gradove navzlic hu.de- mu uporu celjskih grofov. Za Frankopani so imeli Trsat ne- kaj Casa avstrijski eesarji, pozneje BeneČani in zopet avstrijski eesarji. Skoraj razpadli grad je kupil 1. 1826. grof Laval Nugent, ki je bil maršal in vojaški poveljnik Primorja. Ta je dal zgraditi danažnji četverovoglai Stran 4. »Nova Doba« 6. VI. 1930. Stev. 45. stolp. Zdaj živi v gradu neka sorod- nica Nugenta,, ki pa nikomur ne pu- sti ogledati si zanimive zbirke slik. Njen upravitelj je Nemec, ki pobira vstopnino za ogledovanje razvalin po 10 Din. Frančiškanski samostan sta usta- novila Martin Frankopan in njegova žena Ursula 1. 1431. Martin je umrl 4. 11. 1479. Frančiškani ga še zdaj caste na dan sv. Martina. Romarska cerkev je posvečena Materi Božji, ki je s sv. Miklavžem (hrv. Nikola) za- ščitnica niornarjev, drugod pa spla- varjev. Pod korom je cela zbirka po- dob, ki predočujejo borbo ladij z morskimi valovi. To so zaobljubljeni darovi za srečno rešitev. Lep je izlet v Marti nščico, ka- mor vozi tramvaj, peš pa je eno uro hoda. Solo ima ime od kapele sv. Martina, ki se imenuje že 1. 1445. Spadala je pod Bakarski kapitel, pozneje so to nadarbino kupili senj- ski škofi. L. 1737. je bila kapela po- rušena. L. 1780. je kupil Martinščico Simon Adamič z Reke in jo dal ka- pelo popraviti. Današnja bolnica je bila zgrajena 1. 1833. Od začetka je bila zdravilišče za pomorščake, ki so prišli iz oku- ženih krajev. Zadnja leta je bila pre- cej zanemarjena in še danes čaka na restavriranje. Zdaj je last ministr- stva za narodno zdravje. Jadranska straža prireja vsako leto več enome- sccnih ferijalnih kolonij za zdravlje- nje mladine, ki tukaj poleg plavanja in veslanja lahko goji tudi razne igre in sport. Nekaj let se že razmotriva važno vprašanje gradnje nove luke v Mar- tinščici. Pristanišče na Sušaku je pre- majhno za sedanji promet in je na- ravnost natrpano z lesoin. Novo lu- ko zahtevajo zlasti trgovci. Naš ro- jak g. inž. Klodič je napravil prora- čun za zgradbo lukobrana in predo- ra za železnico na Sušak, ki znaša 100 milijonov dinarjev. Nova luka bi dosegla kapaciteto 500.000 ton. (Dalje prih.) DR. FR. MIŠIC: V Nazarjih ob Savinji Nič manj kot 193 stopnjic, spelja- nih po vijugastem, s kapelicami okrašenem stopnišču, vodi popotni- ka na zelen hribček s frančiškan- skim samostanom in dvostolpno cer- kvijo, ki je dala celemu selu novo ime, odkar je na njem ljubljanski škof Tomaž Hren 1. 1G24. dal sezidati cerkvico, podobno Marijini hišici v Nazaretu; od tod ime Marija Nazaret in Nazarji. Prej, ko je bil ta hribček še last gospodov na Žovneku blizu Braslovč, je moral imeti drugo do- mačo ime; zdaj je to pristno sloven- sko ime pozabljeno in ga bo mogoče najti le v kaki stari listini iz časov pred Hrenovo dobo. Njegov sosed, še nižji holmček V r- bovec, ki se dviga le kakih 40 m visoko na medvodju Savinje in v njo se izliva.joče Drete tik poleg njega, bo doživel s svojim imenom isto usodo in jo deloma že doživlja. Na visoki, sivi skali, ki štrli na njegovi najvišji točki sredi močno zidanega, holmeek obvladajočega gradu proti nebu, je p*ostavil ljubljanski škof Jeglič lično cerkvieo v bladno šenco duhtečih smrek in borovcev, jo posvetil Mariji in po njej celemu Vrbovcu dal ime »M arijin gra d«, ki počasi izpod- riva vnljavo in pomen starega dorna- čega iinena. Sicer pa je tu kakor sploh povsod v gornji Savin jski do- lini vse pristno slovensko, bolj kot marsikje v ostali Sloveniji. Prvotno od škofa I-lrena postavljena cerkvica, bolje rečeno kapelica, še stoji in lira- ni njegov grb nad svojim vhodom. Sedanjo j)i'ostoi'no cerkev in samo- stan, v katereiii se nahaja tudi ljud- ska šola, ustanovljena že 1. 178G., to- rej najstarejša v gornji Savinjski do- lini, pa so zgradili bosanski Franjev- ci, katerim je Hrenov naslednik po- daril cel hrib s kapelico vred. Krasen je pogled na brib s cerkvi- jo in samostanom s ceste, ki pelje iz Mozirja ob Savinji navzgor v Nazar- je in dalje mimo njih v Okonino in na Ljubno; še lepši pa je razgled raz njega samega, pa Če se oziraš na ka- terokoli stran. Od Preseke in Mozirja tja do Ljubnega je Savinjska dolina res široka dolina, lepa in skrbno ob- delana, z rodovitnimi polji, svežimi travni'ki in bmeljskimi nasadj; vsa posejana z veejimi in manjžimi vas- mi, sredi katerih se radovedno ozira- jo v bližnji in daljni svet, na pisano polje, na zelene hribe in skalnate bregove okusne cerkvice z belimi ali rdečimi zvoniki. Na vzhodni strani so razportirajo. pošumljene dobravc, Dobrovolje imenovane, s cerkvico sv. Urbana na svojem najmarkantnej- šem brežuljku. Tudi proti jugovzho- du in proti jugu je Savinjska dolina, koje središče so Nazarji, z gorami Čreto, Kokarico in Menino pianino varno ograjena, da poleti Jiladijo vro- če žarke pekočega solnca. Bližnja vas na vznožju Kokarice z idilično cer- kvijo čudodelne Kokarske matere božje in Gorico ob Dreti s cerkvijo in Ijudsko šolo, v kateri se naliaja tudi javna ljudska knjižnica, vabita vsa- kogar, ki se je ustavil na prostorni trati pred cerkvijo Mari je Nazaren- ske, da jo obišče in se odpočije v hladnih gajih, ki jo obdajajo. Sv. Flo- rijan nad Gornjim gradom, kjer je tudi škof Hren pokopan, varuje, na visoki terasi Menine planine stoječ, ognja in drugib nezgod ne le Sv. Frančiška vasi in Gornjega grada, ampak tudi vso pokrajino, ki se pro- ti jugozapadu in zapadu razprostira visoko gori na Cernivee-Plesivec, na Rogatec z vidnimi udi orjaškega, po- čivajočega »Meniha« tja do cer'kvice Sv. Primoža nad Ljubnem v »Roso- ljah«. »Razsulje« bi se moralo reči. • Pa domačini te znajo o tem drugače poučiti. Ko so zidali ali popravljali cerkev Sv. Primoža nad Ljubnem, je nasta- la takšna suša, da z delom niso mo- gli naprej. Drugo jutro je bilo po tra- ti okoli gradbenega mesta toliko ro- se, da so jo zajemali s škafi in tako laliko nadaljevali započeto delo. Te »Rosulje« leže proti zapadu. Proti se- veru zapirajo ta krasni kotiček Sa- vinjske doline zelene obmejne gore nekdanje Koroške in štajerske z Oj- strico v ozadju. Tersko pogorje, Med- vedjak in Boskovec z Mozirsko kočo, cerkvijo sv. Kunigunde in še z dru- gimi cerkvami, tako da čez nje po zimi ne morejo semkaj mrzle sape z ledenega severa. Cerkev Marija Nazaret je bila v prejšnjih časih bolj obiskana božja pot nego je danes, ko se ob beli cesti, ki drži tod mimo v osrčje Savinjskih planin, za vsakim avtomobilom, dvi- gajo in vlečejo velikanske megle du- šečega prahu, ko ropoče parna žaga in dela lesna industrija, ki ima na- kupičene cele gore hlodov in lesa na »Vrbovcu«, s polno paro, da preživlja skoraj celo dolino. O nekdanjem njenem slovesu pri- čajo spominske plošče in votivne table. Eno so 1. 1081. poslali Maribor- tani v zahvalo za to, ker jih je Ma- rija Nazareška s svojo priprošnjo re- si la kuge, drugo pa celo Koroäci iz Pliberka 1. 1715. V poznem renesanč- iiom slogu zidana, napravi cerkev, na zunaj s svojim visokim proče- ljem, obrnjenim proti Gornjemu gra- du in s svojima visokima rdečima stolpoma, v notranjosti s svojo dolgo in visoko, zračno ladjo z glavnim ol- tarjem in z desetimi stranskimi ol- tarji na vsakogar mogočen vtis, ki se še stopnjuje, pa tudi blaži in lajša, ako stopiš na vaško pokopališče, ki leži ob cerkvi na hribčku tik pod streho enonadstropne, dobro oskrbo- vane prijazne domače gostilne »p r i Tonic u«, ki stoji s svojo verando tik ob žuborefi Dreti,, bogati na po- strvili in drugib ribab, tudi na sul- cih. Na onem pokopališču, kjer po- čivajo za vedno vsi, ki so mimogrede za kratko dobo svojega življenja dc- lali in se trudili v Nazai-jili, Toniči, Turnški, Vodovniki, Primoži, Brezni- ki, Kohovniki, Uratniki, in še mnogi drugi, cveto na grobovih pa tudi oko- li njih od zgodnje pomladi do pozne jeseni, vedno se spreminjajoč, naj- lepše in najrazličnejše cvetlice, da diši in duhti daleč naokoli doli do Drete in Savinje. Na kostanjih, ki stoje na trati prcd cerkvijo, gnezdijo ptiči in prepevajo spodaj na vrbah, ki ol)dajajo stari »Vrbovec«, da ima- jo svoje veselje bivši in sedanji Na- zarji, pa tudi letoviščarji,' ki sredi tega edinstvenega in najlcpšega ko- tička cele Savinjske doline uživajo blagodats svožega gorskcga zraka, prijetnega planinskega solnca, pa tu- di blagodati osvežujočib kopeli v tol- munih sinje Savinje. Drobiž Tempel v Jeruzalemu, ki je bil po- rušen leta 70. po Kr., je imel prve strelovode. Na strehah so namreč na- mestili bakreno kopje, da bi ptiči ne onesnažili streh, kakor poroča zgo- dovinar Josephus Flavius. Kitajci iinajo najboljši, pa tudi najeenejši čaj na svetu. Funt naj- boljšega čaja stane tarn v naši va- luti samo 3.50 Din. Posebnost kitajskega jedilnega li- sta je pečon led, ki ga pripravljajo na ta nacin, da denejo kos ledu v testo, pripravljeno iz sladkorja, jajc in ostrih dišav ter ga nato specejo v svinjski masti. Najdaljša cesta na svetu je We- stern Avenue v Cikagu. Dolga je 30 kilometrov. Clovek je podvržen 1129 boleznim. S tem seveda niso mišljene specific- no razvite splošne bolezenske oblike, nego obolenja in abnormalnosti po- same/nih organov. Cloveško oko je n. pr. izpostavljeno 48 različnim motnjam. Kilogram medu je delo 80.000 fe- bel. Neka velika družba v Islandiji se bavi že delj časa z mislijo, da bi iz- koristila islandske gejzirje, za ogre- vanje s toplo vodo v hišali. Clovek spi povprečno 7 do 8 ur na dan. Tretjino življenja porabi torej za spanje. Naša kri potrebuje približno 22 se- kund za pot od srca po vsem telesu in nazaj. Pri živalih je čas krvnega obtoka različen po velikosti. Pri ko- nju znaSa 31, pri psu 15, pri kozi 14 in pri zajcu 8 sekund. Človek producira dnevno 1X> litra slin. Moderna lokomotiva brzovlaka iina 3000 do 4000 konjskih sil Anekdote Ravnatelj nekega zoološkega vrta v Ameriki je bil na dopustu. Nekega dne je dobil brzojavko: — Stara opica Matek poginila, ali naj kupimo drugo ali pa počakamo, (ta se vi vrnete? V francoski poslanski zbornici je bila na dnevnem redu razpi-ava o stabilizaciji franka. Poslanec Pietri je vprašal ministrskega predsedni- ka in finančnega ministra Poinca- reja, ali bo imela nameravana fi- nančna akcija za posledico poviša- nje cen. Poincare: »Tega ne verujem. Pač pa domnevam, da so cene mod tem, kot u govorim, že znatno padle.« V 'tern hipu so se začuli od vseh strani klici: »Govorite še naprej! Go- vorite še naprej!« * * Berlinski bančni ravnatelj Für- stenberg je stanoval, kadar je prišel na Dunaj, vedno v istem hotelu. Vra- tar je dobil redno svojo napitnino, ki pa se mu je zdela v primeri z bo- gastvom ravnatelja zelo majhna. Ne- koč je rekel bogatašu: »Blagorodni gospod, danes ponoči se mi je sanjalo, da ste mi darovali 100 šilingov.« »Sto šilingov«, je odgovoril Für- stenberg dobro razpoložen, »to je ze- lo mnogo denarja. Toda, če sein Vam jih že dal, jih pač obdržite.« Po svetu s Zrnčna policija v Newyorku. V deželi nepi-estanih tehničiiih novo- tarij, kjer so tudi zloßinci poslužuje- jo vseh pridobitev moderne tehnike pri izvedbah svojih zločinov, je na- ravno, da mislijo tudi na temu pri- merno obrambo. In danes vidimo, da nad Newyorkom eel dan v presled- kih letajo polieijski aeroplani, iz ka- terih vešča »očesa postave« z veliki- mi daljnogledi motrijo dogodke pstd seboj. Cim opazijo kaj sumljivega, signalizirajo takoj v stoJp centrale, | ki da stražnicain takoj nadaljne uka- ze. Po najnovejši odredbi je zaseb- nim aeroplanom pod kaznijo prepo- vedano, letati nižje nego polieijska letala, kor bi na ta način motili stražnike v izvrševanju službe. Vs o : ure doze očala obeske ustnike prstane verižice in vse drugo, samo -najboljše kvalilete in po najnižji ceni dobite edino le pri Anton Lečnik, ur&r, luvellr, öptlk CELJE, Glavnt trg 4. Zgradba gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem K raznim vpraišanjom in da ovi1- žemo razne neosnovane govorice na- sprotnikov naše pivovarne, sporoca- mo: Predsubskj'ipcija delnic je prese- gla do zdaj 11 milijonov dinafjev. Dosedanja naplačila na delnice so nahajajo pri Okrajni posojilnici, družbi z neoinejeno zavezo v I.as- kem, katera za nje tudi jamči. Z zgradbo pivovarne na kupljenem zemljišču pi-ičnomo, kadar bo vsoh 15 milijonov zagotovljenih, to pa po možnosti le pri nas in bratih Hr- vatih, ki so se nam te dni pridru- žili. Iz tega vzroka zavračamo tudi do zdaj vse poaudbe raz^ib. tujerod- nih kapitalistov in raznih družb, ki se nam z vcCmilijonskimi tloprinosi ponujajo. Apeliramo na naSe — po- sebno imovitejše — tovariSe, ki še LASTNA KNJIGOVEZNICA izvrSuje vsa v njeno stroko spadajoca dela. Ljudske knjižnice imajo pri vezavi popust vseh vrst: knjige, lepake, letake, pisemske glave, kuverte, vabila in drugo Vam midi v okusDi izvedbi in po zmerni ceni ZVEZNA IlSKARNA V CELJU Štev. -45. »Nova Doba« 6. VI. 1930. Stran 5. Kmetsha posojilnica za ccljsko oholico v Cel ju registrovana ladruga z omejeno zavexö Pisarna v Prešernovi ulici S Hrantlne vloge obrestuje po 6—8% čistih, brez renfnega davka. 2 , š *] CO _ ft 2 ; Zastopstvo FN motornih koles! Na zaiogi modeii 1930. Glavno zastopstvo za dravsko banovino Tudi na obroke. R. PERDÄN - avtodelavnica - Celje niso subskribirali, naj to slorijo čim- I preje, ker s tem oniogočijo, da ima- mo prihodnje poletje že lastno pivo. Opozarjamo jih na soglasen sklep zborovanja načelnikov zadrug drav- skc batiovine z ilnc V2. t. ni. v Celju. Ta sklep sinatra stavbo pivovarneza edino sredstvo, ki bi odpomoglo se- danjemu nevzdržnemu stanju in na- laga vsem članoin dolžnost, z naku- pom delnir ta nanien podpirati. Ugotavljarno, da do danes niso go- stilničarji izpolnili svoje dolžnosti in jo večji del subskribiranib ilelnic iz vrst drugih pridobitnih slojev. Kar se tiče raznih pomislekov, ki se jih vzbuja namenoma z gotove slrani, naj se vo, da bo delniški ka- pital 15 milijonov z ozirom na usta- novitev zalog preinajhen. Res je, da bo še preostajal, ker iniamo že'danes dovoljno število zalog brezplačno zagotovljenih. Res tudi ni, da so go- stilniCiirji z velikimi inilijoni pri kartoiu zadolženi in da jih ima ta takorekot- v rokah. Ce se jih pa zclaj skuša s kreditiranjem zapeljati v dolgove. svariino prav resno vse to- vai-ise, naj b.odo pozorni na to za nje pogubno tail'tiko. '—"Ni res, da no homo mogli z obstoječinii pivovarna- mi koiikurirati. Res ])a je, da se nas te prav radi tega sinrtno bpje. Mi si upamo znižati cene piva.pri. dqbrem zaslužku za 200 Din pri hektolitru in tako ,})rej)i;ečiti nadaljno' plačkanje nasih.jkQiiJiuinentpy. s tugini kapita- lom. — jKon,čno ni ,r.Ls,t4a bi. se spo- stavitvijo pivovarnö v okolici Ljub- Ijane na ti*anspoi"tiji kaj prihranilo. Za kolikor bi bili ti manjši za Ljub- Ijano, syx toliko bi hili vesiji za Stajer: sko in Hrvatsko. •¦/-,'¦.. \ porueni zdrav io ro%4 084^ U č e n e c z dobro šolsko naobrazbo (dobra spri- čevala) in vso oskrbo doma ali pri sorodnikih, se sprejme po končanem šolskem letu ev. avgusta ali septembra. Veletrgovina Stermecki, Celje. 3 1 Trgow^ki pomoLnik in izložbeni aranžer* dober detajüst s prima referencami in prijaznim občevanjem s strankami, po- polnoma vešč nemSčine, se sprejme s 15. Vll. ali 15. VIII. Ponudbe ev. s sliko pod »Veletrgovina« na upr. lista. Smo pred ciljem in zmaga bo naša. Na delo složno naprej! Pripravljalni odbor. Bezgovo cvetje posušeno v senci, kupujemo vsako množino. Nadalje smo kupci za vinsko rutico, beladono, mrtvo koprivo-listje, brezovo listie itd. Prinesti v drogerijo »Sanitas«, Celie. Pristen malinovec, razne mesne in ribje konzerve, sir, salame in drugo specerijsko blago in turistovske potrebščine priporoča Jos. Jagodič, Celje Glavni trg Antisepiično proparlrana PRiMEROJ GUM«1 Je zdravejša In najzanesljivejSa. Zahtevajte jo tzrecno povsod- . ¦¦')•»/,-: i»*. • Barve suhe in oljnate, emajle domače in inozemske vseh vrst, svetle in špiritne lake, firnež, laneno olje, terpen- iin, čopiče in vse v to stroko spa- ___________________________dajoče potrebščine nudi najceneje Lastni električni mlini za oljnaie barve in lake Inserirajte v „NOVI DOBI"! Prevzemam in izvršujem slej kot prej vsa steklarska dela pri 7-50 novih stavbah, popravilih, adaptacijah itd. ter kritje strch in nadsvetlob z žičnatim ali robatim steklom z garancijo. Največja zaloga čeških sip, dobava ogledal po tovarniških cenah. M. RAUCH, CELJE, Prešernova ul. 4 Ustanovljeno leta 1843. Nobene podrnžnice. Potrtih src javljamo vsem prijateljem in znanccm pretužno I vest, da je preminul dne 4. t. m. po mučni in dolgotrajni bo- I lezni v 72. letu starosti naš predragi oče, tast, stric in stari I oče, gospod I Mihael Maček lilSni posostntk v Celjn. I Pogreb nepozabnega se bo vršil iz hiše žalosti na Slom- I škovem trgu 6 v petek 6. junija ob 6. popoldne na mestno I pokopališče. I Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto zjutraj ob 'l/28. I v župni cerkvi. " I Žalujoči ostali. I Potrti neizrücrne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša nad vse ljubljena dobra, blaga mamica, oziroma stara mamica, tašča in teta, gospa PAVLINA DETICEK, roj. Staudinger nofarjeva vdova v sredo, dne 4. junija 1930 zjutraj po kratki mučni bolezni, previdena s tolažiii svete vere v 77. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne mamice bo v petek, dne 6. junija 1930 ob 16 V2 uri iz hiše j žalosti, Vodnikova ulica 10, na okoliško pokopališče. I Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 7. junija 1930 ob 8. uri v župni cerkvi v Celju. CEL]E, dne 4. junija 1930. Globoko žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. LJUBLJANSKA KREDITMA BANKA Delniäka glawnica Din 5Q,OctO»000<— Rezervni xaklad okoli Din 10,000.000— Centrala: Ljubljana, Dunajsk:^c. ^OüRXJZNICE: BreLicet Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Mettoovič, Novi Sad, Novo me «to, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slowcnj- ----- gradecp Split, Šibenik, Zagreb. ----- Brzo t-vni naelo« i Baiiika Ljubljana Telefon šf. 26lt 4C3v5«>2y503inö04 se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Stran 6. »Nova Doba« 6. VI. 1930. Stev. 45. i KO&ESARJI - POZOR! S \ Prispeli so najnovejši modeü koles znamke „Waffenrad" in „Puch" \ ¦ Naivcčja izbira, najnižje cene, tudi proti plačilu na obroke. Purna vulkanizacija in protek- tiranje. Zaloga »Semperit« , Naj7ečja rcparaciiska avtopnevmatik. ! delavnica, velikn zaloga I scstavnih deiov. Glavnozastopstvo: ABMITf^STGS fCI IC sincnncl/a «al 39 Vsi siroji so za vezenje ¦ Mehanična pletarna ,M3n0t Žalec pri Cellu izdeluje raznovstne moške in ženske nogavice ter priporoča svojo bogato zalogo vsem cenj. trgovcem. Opozarjam > posebno sej- marje, da imamo vedno v skiadišču večjo količino partijskega blaga. Cene zmerne. THevMkWfewliftjni+jah «4% I Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, ch imam v lrJr<&IfFlCajlVC? S6S svoji hiši v CELJU, KHÄLJÄ PETRA c 37, lastno mesaTijo, prekaievalnico In gossiflrco pri „JeSerm41 z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Z;i obilen obisk se priporoča Josip GoreciiaK. Gramofoni in plošie iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. Vrakor tndi piošče *His Master's Voice» in «Columbia« katere vca'i imenovana tovarna na zalogi se doDiio proti goTovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goricor I Moused, Gelje kmitt}a>v*»n in velletrtyo« tam se odJa sob ca /, ^lek^r. razs^et- ljavo. Nrislov v upravi. Sßßaks Zabukošek modnt specoujskf in ddikutesno bli:go priporoča KAROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJE Kralja Petra ce^ra 17 in Samostanska uhca Siev. 4. TO^iliTžeiezorn , Eritrocit'* p OM slabokrvnosW in bled'cnosti, za oslar^le in rekonvalescpnte. Slara Ickarna „Pri orlu" Kr. Ph. Il/O TGNČ1C CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica. Upokojenec iSČe službo vratarja, slugs. noČnega čuvaja a!i kai sličnegf*. Go^ori več jezikov. Naslov v upravi. USTAMOVUENA UYA 1881. Celjsha posojilnica \. u Celju Gelje v lastni hiši Narodni dom Sprejema hmnilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, nudi popoino varnost in iz- plačuje tocno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na ino~ zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za varnost hranilnihvlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000'— še lastna glavnica \n rezerve, ki znašajo skupoj nad Din 14,500.000 —. PODRUiNICI: MARieOR ioiTANf flleksandroyacestast.11. (u lastni nisi) Samo nu v&Biko! Bf t^^UG% Samo na veliko! praženo in i>urovo, od najcenejše do najfinejše vrste nudi po najoiijih konku«aenčnih cenat» CELJE, KRALJA PETRA C, 252 veletrgovina kolonjjalncga in špcccrijskcga blaga | Lastna jpx>«%Latr»)ni^ kave IVIlin s&a. ciiša^e Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižiih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiljk, okvirjev za podobe, ogled»!, raznovrstnih šip itd. 50—49' Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Viiiho Mmt. oh), jtoncss-mestni tesarski moisten na Lavi UTS r^J^II izvršu)e vsRkovrstna tesarska dela. moderne stavbe. ostrešja za |ll I U^äju hiše, vile, tov.irnc in cerkve, strope in.razna tin, paviljone. ve- rande, stopnice, ledenice in ocjrajc. — Gradnja mostov, rnlinov in jczov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. cL™.ViT Najvarneje in najugodnejß se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavndu, ki že obstoja 64 let Cpiisks rnpstna hraoilnica W %m K I *J 1^ «J8 111 W mJ m. 1 1 Ul HIS >aJI a U 1 1 H ¦ ¦ ^» «-¦ V CELJU, KREKOU TRG C* lastni pa|ači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v flmeriki, densrju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišra ter nalczbam cerkvenega in občln- skega denarja posueča posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Use firošnje rešuje brezplačno Za hranilne v!ogc jamči polcq «q m#>c4n Tfillio Z vsem premoženjem premoženja hrzmümee )6 illOIU I»CIJC in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zyezno tiskarno Milan četina. - Oba v Celju.