Listek. Pisnia mladega urednikoviča. I. Spoštovani prijatelji! Vi tega gotovo ne veste, kar bom Vam sedaj povedal. Mislite, da sedi v našem uredništvu samo gospod urednik? Kako se temeljito motite! V tajinstveni, skrivnostni uredniški sobi sedi poleg 6astitega urednika tudi pisatelj teh vrst, kojega vse uredniško in tiskarsko osobje s ponosom imenuje mladega urednikovi6a. In jaz, mladi urednikovič, Vam danes pišem te vrstice. — Že vidim, da ste radovedni. Radi bi znali, kako dolgo že sedim v uredništvu, kako sem priSel tje, kako je moje pravo ime, kaj delam in Bog zna, kaj še bi vse radi, da Vam odkrijem. Toda oprostite, vse to Vas ni6 ne briga. Mene imenuje vse uredniško in tiskarsko osobje s ponosom mladega urednikovi6a in s tem basta! Ve6 ne odkrijem. Mi v uredništvu smo vajeni na mol6anje. Zato tudi na6eloma ne vzamemo v uredništvo nobene ženske. Recite, kdo pa bi nam dopisaval, ako bi mi ne znali mol6ati? V prsih urednikovih je skrito potemtakem neizmerno veliko skrivnostij. Tudi jaz, mladi urednikovi6, že nosim veliko skrivnostij v svojih prsih, in z zadovoljnira posmeškom trdi včasi strogi urednik o meni, da še doslej nisem nobene izdal. Ah, kako prijetno zveni taka hvala iz ust urednikovih! Saj veste, da uredniki niso ravno razvajeni v hvali. Urednik vse popravlja, vse hoče vedeti boljše od drugih, ni6 mu ni dovolj dovršeno, skratka uredniku je težko v 6em ugoditi popolnoma. In sedaj si lahko vsaj nekoliko predstavljate, kako vesel je VaS mladi urednikovi6, kadar je od svojega gospoda pohvaljen. Naš urednik in moj gospod je splošno vrlo dobra duša. Toda zgodovinski resnici na ljubo moram odkriti, da Se to ne trpi tako dolgo. Prej nekdaj, v prejšnih 6asih . . . raladi urednikovie trepe6e na celem telesu, kadar zmisli na one čase . . . prej je bil naš urednik, da ne rabim robatega izraza, bil je sila siten. To je bilo takrat, ko še nismo imeli toliko dopisnikov. Urednik je sestavljal »razne stvari«. Najprej so prišle »doma6e«. Nekoliko 6asa mu je pero gladko teklo po papirju. Naenkrat se mu ustavi. Za6ne brskati po najnovejših štajerskih listih. Dobro je bilo, ako je kaj naSel. Toda gorje mlademu urednikovi6u, ako ni našel ničesar! »Urednikovi6!« nagovoril me je s hreš6e6im glasom, »tukaj imaš liste, sestavi razne doma6e stvari«. Jaz, mladi urednikovi6, bi naj naredil, česar niti 6astiti moj gospod in urednik ni mogel! Toda pri nas v uredništvu kraljuje stroga pokorš6ina. Ubogal sem. Trepetaje sem vzel 6asnike ter listal in listal. Ničesar nisem našel. Potem sem boje6 stopil pred urednika, se mu priklonil ter rekel: »Gospod urednik! Listi ni6esar ne pišejo o domačih razmerah. Brž6as se nič ni zgodilo«, dostavil sem ponižno. »Kaj pravi mladi urednikovič, ni6 se ni zgodilo?!« zagromel je mo6an glas iz urednikovih prs. In potem se }e usula huda to6a 6ez me. O6ital mi je, kako malo izkušnje še imam, da tako neumno govorim, kako slabo znam pridobivati dopisnikov, kako malo se brigam za napredek lista, nazadnje je bil mladi urednikovič kriv vseh pomanjkljivostij našega lista. Hvala Bogu, sedaj je druga6e! Dopisov in novic za razne stvari imamo vsakokrat dovolj. Sedaj imam, jaz mladi urednikovi6, zlate 6ase. Zavoljo raznih doma6ih stvarij rae urednik nikdar ve6 ne ošteva. Ah, dragi dopisniki, ako bi vedeli, kako iskreno Vas ljubi sedaj majbno sr6ice Vašega mladega urednikoviča, Vi bi se od samega veselja razjokali! Ljubim Vas, ob6udujem Vas, spoštujem Vas, klanjam se Vam, divim se Vam samo zaradi tega, ker nam tako radi poSiljate dopise in novice. Če imate tudi Vi kaj radi mene, mladega urednikoviča, če nočete, da bi se čez mene usipavala večkrat huda toča naSega strogega urednika, prosim Vas, rotim Vas, ostanite nam zvesti in pridobite še nam mnogo novih poročevalcev. Ah, kako bo potem veselo in fletno v našem uredništvu! V zahvalo za Vašo naklonjenost, ki jo boste izkazovali našemu listu, bom Vam potem večkrat kaj poročal jaz, katerega celo uredniško in tiskarsko osobje s ponosom imenuje mladega urednikoviča. Smešnice. Prostoslav: «Kako ste se, gospodičina Milica počutili v toplicah; s čim ste se bavili?* — Milica: «Oh, koliko truda, dela in napora sera prestala; ves čas sem iskala za svojo mater zeta, toda ves moj trud je bil zaman!» Natakarica: (vpraša kolesarja (biciklista) «Vi ste tisti g. Cvokič, ki znate tako naglo voziti». — Kolesar Cvokič: »Rečem Vam gospica, tako naglo, da kadar se mi v eni vasi kihne, še le v drugi vasi imajo čas, mi <na zdravje« reči>.