(kij daily except Saturdays, »nd HoMdafa. year xxvil Cena lista i.OO QLASILO SLOVENSKE Mm J*«u.rr II, lilt, «t it» poav^fftM Uredallkt In upramllkl prostori! | »667 S. Lawndale Ava. . Offlea of Publication! «667 South Lawndale Aro. Telephone, Rookwell 4S04 ___" »V znr^i Chicago, III., torek, 20. novembra (Nov. 20), 1934. Aoaopunao for aaafliag »t . n-u._____ . ■■.. an ätkv.—number 227 Komentotji >va trgovina a socialno pravkfnoatjo «etroitski župnik Coughlin. ;e uveljavil v ameriék» tj s svojimi socialnimi jrami v radiu, je zadnje dni jI da je zasnoval svojo ijo "Unijo za socialno ličnost". Organizacija se , razširiti po vsej Ameriki obveznih prispevkov od čla-Be bo, dobrodošli pa bodo prostovoljni prispevki. Dvoje značilnosti izvajamo iz ¿upnikovega koraka. Prvič inamenje, da Coughlin ni-ve¿ zaupanja v Rooseveltovo stranko, ki Ae danes ni _ načela socialne pravič-j To je Coughlin sam po-Ce demokratska stranke rekel — ne osvoji na-socialne pravičnosti, ki bo ^ nad takozvanimi ustavni-pravicami produkcije za probo uničena kakor je repub-ika stranka. Coughlin je pa najbrž že obu-il,da pojde Roosevelt tako da-¿ ttto je sam začel organizi-¿ "stranko socialne pravični Drugič smatra Coughlin, da ivojo propagando za fcocialno «viénost že toliko populiziral, j jo zdaj lahko kapitalizira, ilikor je pač vredna. Coughli-radijske pridige so finan-raii njegovi zvesti poslušalci akaj ne bi še njegove orga-ije s "prostovoljnimi" priti? Coughlin je svoj program so-pravičnosti raztegnil, da uključuje podržavljen je bazičnih industrij z de-gnirn sistemom vred. To je ncejšen korak od Ijini, ko je ibteval le vladno centralno uko in bi mental no valuto. (}e t Coughlin stori še eden tako jtlik korak, ne bo daleč od — peializacije. ; Toda Coughlin je bil že lani ► «trem konfliktu s katoliški-»bankirji in nekaterimi kato-Skimi škofi in kardinali na a-piAkem vzhodu. Ce se mu Nreči "Unija za socialno pra-«Bost", bo konflikt še večji, fcprav župnik neprenehoma Marja, da njegova socialna iropaganda bazira na papeški *ialni encikliki. Katoliški ka-litalisti ne dajo nič na papeško scikliko in — papež sam je že l*ual, da so mu ljubši ameri-fc kapitalisti kakor Coughlini. To je pokazal čikaški kardi-Mundelein zadnji teden, ko > P«d federalnim sodiščem W bankirja Harolda Stuarta, >kri je z Insullom vred obto-*» finančnih sleparij. Kardi-. J1 je povedal, da je papež Pij «temu bankirju najvišje od-Mvanje, ki ga more dobiti ne-jMčan, «amo zato, ker je ~*rt Prispeval veliko vsoto ™rJa 7aí neki katoliški zavod Rimu. ' ~ ^Vod v Rimu je bil zgrajen - pri«iM'kuliranim denarjem, pridobljenim na oni način, nikakor ne ujema s Cough-¡°V!Tri načelom socislne pra-Coughlin pa zahteva «Pravo privatnih bank, onih ™«nih bank, ki zidajo bogate T°,mkt' »vode po Ameriki in v Italiji» To dejstva, ki bodo grdo račune Coughlinu, če bo s ^rajati pri svojem napoja v*'alne pravice in obenem i[l "a svoji poziciji kot du-1K lK'*«te katoliške cerkve, KORFEREHCA 0 PLANIRANI ČLO VEÜKI DfiUZBI Udeležili se je bodo mnogi vo dilni tehniki in izvedenci. Raz-pravljala bo o reorganiziran ju ameriškega in svetovnega gospodarstva New York. — (PP) — Prihod nji petek se bo v tem mestu o-tvorila važna konferenca o reor-ganiziranju Človeške družbe smeri modernih načel gospodarskega planiranja. Vrši se pot pokroviteljstvom Mednarodnega instituta za ekonomske odno-šaje. Na konferenci bodo referirali razni odlični ekonomi in drugi gospodarski izvedenci o važnih ekonomskih in socialnih vprašanjih. Svetovalni inženir Wal ter Polakov bo razmotrival o produkcijski kapaciteti Amerike, "možganski trustarji" Si mon Kuznets od National Bu reau of Economic Research, pomožni poljedelski tajnik Wilson, direktor PWA David C. Coyle, profesorji E. R. A. Seligman, George S. Counts, Harold Rugg, J. L. Childs, dr. L. L. Lorwin in še več drugih bodo pa razpravljali o drugih g6spodarskih fazah moderne družbe. Konferenca se bo pečala z vsemi znanimi teorijami in funda-mentalnimi načrti za reorgani-ziranje človeške družbe: s socializmom, komunizmom, fašizmom in "novim dealom", katerega bodo zastopali razni Roo-seveltovi trustarji". Miss M. L. Fledderus, direktorica Mednarodnega instituta za ekonomske odnošaje, «i jr prišla v Ameriko na to konferenco in vodi priprave zanjo, je izrazila upanje, da bo ta anketa pokazala Ameriki ideje, kako priti do visokega življenskega standarda s planiranim gospodarstvom. Prva mednarodna konferenca tega instituta se je vršila leta 1931 v Amsterdamu. Takrat je bil pojem "planirana ali načrtna ekonomija" še malo poznan izven Rusije, ki je par let prej pričela s svojo prvo petletko. Od tedaj je bil ta izraz zanešen po vsem svetu in o "planiranem gospodarstvu" se danes mnogo govori. In ker se ta ideja bolj in bolj širi, so se mnogi torij i oblekli v oklepe srednjeveških vitezev in streljajo svoje pŠice v "plani-rance" in proti "regimentira-nju" — o regimenti ran ju v tovarnah in pri delu v modernih industrijah čisto nič ne govore! Idejo skušajo diskreditiratl predno bi vzklila in pričela roditi ali jo pa po svoje prikrojiti. Miss Fledderus pravi, da se v ozkem pomenu "planirane ekonomije" razume odprava konkurence in lahko pomeni le znižanje produkcije in ne zvišanja življenskega standarda. Treba je pa misliti na socialno ekonomsko planiranje, ki lahko o-mogoči narodom, predvsem pa bogati Ameriki, visok življenski standard za vse prebivalstvo. Glavno stremljenje Mednarodnega instituta za ekonomike odnošaje je sejanje tega pojma. 12,000 kmetov v besnem konfliktu s policijo, ki jim rubl ilvl no in drugo imetje I/ondon, 19. nov.—Več ko 12,-000 angleških farmarjev se je odločno uprlo plačevanju deseti« ne angličanski cerkvi. Na podlagi starega zakona pobira angli-čanska (anglo-katoliška) cerkev, ki je državna ustanova, od kmetov desetino v obliki pridelka, danes pa vse kaže, da bo cerkev izgubila ta starodavni privilegij, Revolta proti cerkveni desetini je izbruhnila v vzhodni Angliji pred več meseci in se rai-širja v velikem obsegu. Do danes je že bilo izdanih na tisoče odlokov za rubežen pri upornih farmarjih, a vse kaže, da tudi ti odloki bodo malo zalegli. Farmarji se fizično upirajo rubeini in dan za dnevom so boji med bi-riči in kmeti, ki odganjajo ru-bežnike. Kjer se pa posreči biri-čem, da zarubijo farmarju živino, žito ali seno, tedaj pa farmarji poskrbijo, da to blago na javni dražbi ne vrže nič. Farmarji gredo na dražbo in dobe vse nazaj skoro zastonj, ker ne puste dražiti nikomur. Angleška vlada je alarmirana vsled tega upora farmarjev pro ti cerkveni desetini in išče if-hoda z mirno poravnavo. Včasi je cerkev z lahkoto zatrla vsak tak upor z izobčenjem upornl-kov, ampak danes se farmarji ne zmenijo dosti za izobčenje iz an-gličanske cerkve. Nova tlavka t« tiha v tekstilni Intatriji ggjal rato of post^» proTkUd f<» ll0tt Asi s< Oai. t, ¿»»T, eathoHssi ea Jeas U, Iti. ■■■ ' ■ I IS—— .....I————fa— Revolta kmetov Angliji proti cerkveni desetini AMERIŠKA ZA XLARNKA ZLATA V Vlada ga je napeljala v denverske shrambe že nad dve milijardi; bojaaen pred vojno? Denver, Colo.—(FP)--Ali ii je vlada izbrala to mesto za svojo zakladnico zlata vsled vojne levarnosti? To vprašanje sili v »spredje vsled dovažanja zlate rezerve iz raznih finančnih centrov dežele, predvsem pa z *a-pada. V svoje tukajšnje shrambe ga ie napeljala le nad dve milijardi dolarjev ali nad eno četrtino ameriškega zlata. Iz San Francises, kjer je imela večjo zalogo ¿e od odkritja zlata v Callforni-ji leta 1849, je pripeljala zadnjo unčo. Prav tako ga je pri-peljala semkaj tudi iz manjših rezervnih centrov jugozapada in srednjega zapada—iz San Antonija, Tex., Tulse, Okla., Minnea-polisa, St. Ix)uisa in Chicaga. Ameriška zlata rezerva znaša okrog osem milijard dolarjev uli skoraj polovico svetovne zaloge. Francija je druga država največjo zlato rezervo. I)en-verska zakladnica ga ima sedaj v svojih shrambah približno toliko kolikor znaša vsa francoska zlata rezerva. Prišlo ga bo pa še več. Pričakujejo večjih pošilja-tev iz vzhodnih finančnih centrov, iz New Yorka in Philadel-phije, kjer ima vlada ostale zaloge. Denver si jo izbrala za svojo zlato zakladnico radi varnosti pred zunanjim sovražnikom. Vsaj to je edino tolmačenje te Tekstilni magnatle so požrli Po\m^ Tudi se priča- obljube "ft i™1'"1 PotalÄdl «T* ¿j bil 1 v Ameriki od privat-'ApiUlizma — katoliške- Woiinkega, židovskega in ya! * doživimo zelo prijet- 'bnja. »r im uniHt V J! *na bitka v Atenah ;r"ja. 19. nov. — O-k"munistov je priso-tki, ki je včeraj div-»svnim stanom komu-r'*nk* v Atenah. Pet-J* biló ranjenih In de-nih. Washington, D. C.—Francis Gorman, podpredsednik unije tekstilnih delavcev, ki je vodil zadnjo stavko v tekstilni industriji, je izjavil v soboto, da bo potrebna nova stavka, če vlada ne nastopi energično proti trmoglavim tekstilnim družbam, ki enostavno ignorirajo vse določbe, v smislu katerih je bila zadnja stavka končana. Tekstilni magnatje diakriml-nirajo na debelo proti bivšim stavkarjem. Gorman je ponovno apeliral na tekstilni odbor, čigar pogoje za končanje stavke je u-nlja tekstilnih delavcev sprejela, naj se gane in stori kaj, če hoče odvrniti nov konflikt. Mati četvorčkov v Rusiji počaščena Moskva, 19. nov. — Ksenija Malajeva, žena delavca, ki je pred nekaj dnevi porodila če-tvorčke, dva dečka In dve deklici, je vzbudila pozornost vse Rusije. Lok a I n a komunistična stranka je vzela mater in če-tvorčke v svojo oskrbo in lokalni sovjet je dovolil materi 200 rubljev mesečne pokojnine. Malajeva družina je dobila posebno hišico z dvema sobama. Zdravnik in strežnice morajo dnevno nadzorovati otroke. Bolivija In Paragvaj «e morata zagovarjati pred IJgo fceneva, 19. nov. — Komisija Lig«- narodov, ki se peča a krvavim konfliktom dveh Južnoameriških republik Bolivije in Paragvaja, pravi v svojem poročilu, Za Ameriko, kjer se danes Hft „u ()]te d«4e|| prekršili usta-radi "novega deala" mnogo go- vo j ¡Kenver je namreč geografično središče Amerike. Avstrija sa| bo äraga Švica MuHMolinl in Hchusrhnigg menita nov pakt Rim, 19. nov.—Mussolini in avstrijski kancelar dr. Kurt Hchuschnigg sta se sporazumela, da Avatrija mora biti druga flvlca v Evropi. Nemčija mora v posebnem paktu garantirati neodvisnost Avstrije, prav tako o-stale večje evropske- države. Mussolini je tudi zugotovil Schuschnigga, da bo Italija ščitila Avatrijo pred |>onovnimi notranjimi puči. Oblačilni stavkarji se dobro drže Cleveland. — Kljub temu, da je Kayne kompanija, ki izdeluje deško spodnjo obleko, naznanila, da ostanejo vse tovarne zaprte, dokler ni končana stavka, ji stavkarji ne zaupajo in pridno piketirajo delavnice. Nad H00 stavka rje v ostane na piket-ni straži, dokler družba ne prizna Amalgamated C I o t h i n g Workera unije in drugih zahtev, med katerimi je tudi u|M>slitev vaeh odslovljenih delavcev. Tem delavcem ao priskoči lina pomoč tudi druge unije finančno in moralno. Pomoč Jim je obljubila tudi centralna de-lavaka unija. Street v novi ofen-zivi proti pregreeivcem Zvezni projekti kontrole elektrlinoin tela Roosevelt It javil, da TV A al več eksperiment, temveč vaor za vse države, v katerih bo vlada rasvtla hidroelektrične alle Aanlston, Ala., 19. nov. — Predsednik Roosevelt je zadnje tri dni obiskal velike federalne hidroelektrične projekte v Ala-bami In Tenneaaeeju, katere obratuje federalna korporacija Tennessee Valley Authority ali na kratko TVA. Obiskal je novo delavsko naselbino Norris, ki jo je ustanovila vlada In velike jezovne naprave Norris Dam. Vračajoč ae iz Tennesiške doline se je ustavil v več meatlh, ki odjemljejo električni tok korpo-racij« TVA, tako v Tupelu, Miss., in Rirminghamu, Ala. V svojih kratkih govorih, ki lih je imel Roosevelt v teh krajih, je Izjavil, da TVA nI več eksperiment, temveč je danes že vzorno podjetje, ki naj sluti za zgled vsem ostalim državam a-merjške n publike Federalna vlada bo razvijala hidroelektrične naprave povsod in privatne družbe te vrste, ki ne morejo konkurirati z vlado, naj pa gre* do v pokoj. Trust elektrike bo moral znižati svoje cene. Rooaevelt je rekel, da kolikor tega tiče, ima vlada ogromno večino ameriškega ljudstva na svoji strani In na primeroma majhno število nasprotnikov se ne bo ozirala. Mestolini ne mara oroine pogodbe z Ameriko Italija odbila predhg za mednarodno pogodilo Rim, 19. nov.—Ameriško poslaništvo v Rimu je bilo zadnje dni obveščeno, da Italija ne bo upoštevala pogcalbe za mednarodno kontrolo trgovine z orožjem in strelivom, katero je vlada Združenih držav predložila vsem večjim državam. Ugovor Italije je, da omejitev trgovine t bojnim materijalom ne bo u-stavila produkcije tega materiala; majhne države, ki danes naročajo orožje in strelivo v tujini, bi potem zgradile svoje mu-nicljske tovarne. t ruakih kulakov olwojenih na amrt Taškent, U88R, 1U. nov.—Äest kmetov iz bombažnega pasa v Uzhckistanu Je bilo pred tukajšnjim sovjetskim sodiščem obsojenih na smrt in 20 drugih na deset let za|»ora zaradi sal>otaže. Vsi obsojenci ao muslimani, ki niso hoteli |M>blrati bombaža tis kolektivni kmetiji, češ, da Je to "žensko delo", valed čeaar ae Je veliko bombaba akvarilo. Nov finančni škandal v Kram IJi Pariz, 19. nov.—Oarles I +\y, ki ae je v treh letih dvignil z navadnega kU*rka do enega naj ve. čjih bogatinov v Franciji, je bil danes ar«tiran na obtoftbo velikih aleparij. I% v Angliji pre ' —r"4 kllrana njem produkcij tnim znižanjem standarda za široke ljudske ma- Rešitev iz kar>aa. Ude in po- pa čim večjih, kar Je končno od-, ma^kania pa siiu no ne Is, pri- visno ill. ki Izvajajo - pls- l,mdon. 19 nov. «klep ekae tiiltč JS T?SlV» apb^ Hiranje blagv-tanje p- kuthr^ga «.ll,or. rudarske uni ni socializaciji, nakar šele be izključuje tudi "zn^rno mogoč« izvajati planirano go- taratso. profi- jr ra eta\ko v Walenu je bil Vet-i raj prt kltcan. Ktari, "dobri" čaal m» že lukaj Htrool, H. I). — Tri ure relif-nega dela na teden Je vae, kar d«ibe tukajšnje družine dveh o-aeb, ki »u» na rellfu. Farmar dobi za svoje delo Hfrc na ur«», od para konj in voza pa 2T>c ali skupaj $1 HO na teden. Družine od tri do pet oseb d«»be Š4«st ur dela na teden, družine z nad istimi osel* m I pa 11 ur. ksrdinsl (iaMparrl umrl Rim, 19. nov.- Kardinal Ga sparrl, bivši pa|Momla-dl razvil v enega najvažnejših vladnih oddelkov. Radi programa javnih del, ki ae sigurno ne bo skrčil, Je nastalo tisoče in tiaoče novih alužb a prillčno plačo. Poleg tega Je v lekeaovem področju večje število drugih slfabetičnlh agencij "novega, deala" — mnogo alužb. Wall atreet ga Je vzel na piko, ker Je notranji tajnik naklonjen ideji vladne konkurence z velo-bizniaom v nekaterih panogah ekonomskega življenja, Tudi je dal finančno |»odporo za nekatere občinske projekti« — elektrarne itd. kar Je "boljievi-ško" v očeh t«»rljev. Demokratski bossi pa mu nasprotujejo tudi radi tega, ker se pri oddajanju gradl>enih kontraktov, kjer je velik denar, ne ozira na politične k«mtraktorjc, oziroma Jih doaledno odganja. Z Wall streetom bodo torej Ishko naredili akupno fronto proti Ickesu in ostalim "možganskim trustarjem". Za novega notranjega tajnika imajo Že kandidata v oaebi lir ureja Kra-rnerja, bogatega p«»litika Iz Montane in "originalnega" rooae vel-lovca. On Je bil kandidat že pri aeatavljanju kabinetne llate po izvolitvi lt«»oMevel(a pred dvema iHoma. Ker Je pa pred-s«*dfilk hotel imeti na svoji atra-ni progresivce v kongresu, Je poslušal aenatorja Johnsons iz fslifornije in dsl to mesto Irke. au., («laailo Wall atreeta (Journal of Commerce) je tudi por« s1'a I o, da ae Je profesor M«#ley izrazil, «la IhhIo delavsko tajnico Frances Perkins "prijatelji ekušall pridobiti, da apeeja, najspret-nejAega public i te t nega agenta ameriškega veleblznisa v zadnjih par desetletjih, je bil lahko sentimentalen stari Rockefeller, katerega je Lee po znanem masakru coloradskih rudarjev v Ludlowu pred 20 leti "prodal" Američanom kot največjega humanitarca. Pred 20 leti so Rockefellerje-vi pobjniki pri Coloradu Fuel konrpanijl na božični večer ma-sakrirall ID rudarskih žena in otrok z zapalitvljo stavkarske kolonijo. To je bil eden najbolj ostudnih niasakrov v zgodovini delavskih bojev Amerike. Po-bojnikl niso le zapalili stavkar-ako kolonije, ampak so med požarom tudi sipali ogenj iz puAk na svoje brezmočne žrtve. Stari Rockefeller je nato na jel ijeeja, kateri ga je pred a-meriAko javnostjo nadvse spretno opral. Iz neposrednega morila» in največjega izkoriščevalca ga Je prikazal za velikega dobrotnika, sploh največjega humanitarca dežele. V kapitalističnem časopisju, ki je hlastalo po Leejevil» člankih, je naAte-val koliko je že Rockefeller prispeval za cerkve, za univerze, za "spreobračanje divjakov A-friki in Aziji", za to in drug»» dobrodelno akcijo. Ir. raketirja (v pravem pomenu besede) R<>-ckefellerja je napravil svetnika. To je Lee ju prineslo velik sloves—In pa pridevnik "Poison I-vy (strupeni brAljan)"., Postal je publicltetnl agent tudi za mnoge druge mogotce ter služil ve-llkarinke denarje. Kdorkoli izmeni "visoke" družlie je bil y zagati, se je obrnil do "Poison Ivy" Leiv ja. ki je poskrbel, da je dobil u-godno publlciteto. Svojo kariero je končal te dni z nenadno smrtjo v f»7. h tu starosti. Glasovi iz naselbin iz razaift krajev Maimive I.Jud-»tvo naj glasuje o Moči vojni, zahtev« |,n Vollelte Savannah. Ga.—Senator Ro-bert M. La Follette it Wisconsl-na je \ svoj- m tukajAnjem govoru dejal, da mora ameriAka listava dobiti nov amendment. na IMMllagl katerega bodo volllci s splošnim glasovanjem Imeli zadnjo besedo o napoVtdi vsake bodoče vojne. Potovanje v Mormonijo in drugo Spring Canyon, Utah.-—Kmat lu bo eno leto, odkar sem prišel v lepo Mormonijo. Odšel sem namreč proti zapadu lanskega oktobra iz naselbine Monroe, Mich., v upanju, da bom Um dobil delo v rudnikih. Do Detroita in dalje proti Chicagu sem se vozil v busu. h> Detroita do Chicaga sem se vozil ponoči in po deseturni vožnji sem dospel v ogromno mesto ob Michiganskem jezeru. Nekatefi potniki so ostali v mestu, drugi so potovali naprej, jaz pa sem se pomudil v čakalnici, da so nekolika ogrejem, kajti v busu je bilo mrzlo in treba se je bik) nekoliko, ogreti. Takrat sem sklepu, da se ne bom vozil z basom prqti zapadu, temveč s tovornim vlakom. Vzel sem ulično železnico in se odpeljal do 38. ctjste, na postajo tovornih vlakov. Blizu postaje sem zagledal restavracijo, kjer sem se nekoliko okrepčal. Tu sem tudi naletel na nekega železniškega delavca ter ga vprašal, kdaj odpelje; ¿ovorni vlak. Povedal je, da kmalu in pripravil sem Bf, da ga naskočim, čeprav je močno snežilo. To se je zgodilo bi po pa? urah sem dospel v drugo mesto, kjer se je vlak ustavil. Ko sem skočil z vlaka, sem opazil paznika, ki me je grdo pogledal in hotel izvedeti, kaj dt-lam ,na postaji. Ukazal mi je, naj -hitro izginem. Potem sefn imel Še več sitnosti s pazniki, ko sem skakal na tovorne vlake, zato ftem pozneje kupil vozni listek do Fort Madisona, ki se nahaja onkraj reke Mississippi v državi Missouri. Vožnja na potniškem vlaku je bila ydobna in kmalu sem dospel v omenjeno mesto. Iz tega mesta sem se vozil s tovornim vlakom v Marceline, malo farmarsko mestece v državi Missouri, Na cilj sem dospel po triurni vožnji in v tej naselbini sem ostal tri tedne. Dobi| sem lovsko dovoljenje Jn pričel delati naskoke na divjačino. Na hrani sem bil pri stari ženici, ki biva v naselbini te nad dvajset let in je prišla v Ameriko iz Bele Krajine. Stradati mi ni bilo treba, kajti vedno je b|ilo polno divjačine na misi. Takp sem prebil tri tedne v lepi naselbini in se kratkočasil z lovom,, potem pa sem se odloČil za odhod proti zapadu. Pot pred menoj je bila še dolga in treba se je bilo podvizati, da dosežem svoj cilj. Ob slovesu sem se lepo zahvalil ženici za dobro postrežbo in iirekel željo, da se spet vidimo. Pot mo je vodils v Kansas City, od tam v Pueblo, Colo., in dalje, proti MormoniJI. Vozil sem se na tovornih.vlakih In bu-sih skozi velike in male naselbine. iPot čez kansaške pustinj« je bila zelo dolga in mučna zaradi močnega vetrs, ki je dvigal in nosil pesek po zraku, V nekem kraju Je moral voznik ustaviti bus, ko je zašel v oblak prahu. Prah je prišel v bus in nam silil v usta, da,smo močno kašljali in mislili, da nas bo kar zadušilo. I» Pucbla sem se vozil na tovornem vlaku v državo Utah. Na vlaku sem se sestal z nekim organizatorjem, ki je akušal organizirati delavce v Denverju, Colo. Pokazal mi je otekline od udarcev nekega paznika, ki mu je skuAal preprečiti vošnjo na tovornem vlaku. Rekel je, da ga Je paznik dobro premikastil in da ga ii. sest six>vencbv kotila, Kurlana in Siliča na B?uT Lfbana na 4 leta, Sve-I! «in Ivančiča na 2 leti ječe. I Doleš, Križnič, Reseta in liffiian so bili oproščeni Ifrst oktobra 1934. — V Ri-■V je vršil 30. oktobra dopol-W re(j posebnim sodiščem za Ko države in javne varnosti Eg proti Slovencem Ignaci- ■ ferjančiču, Ivanu Dolešu, Lptu Furlanu, Franju Ivan-E Josipu Križniču, Antonu Cnu, Alojziju Reseti, Juliju Ej, Ivanu Svetini in France- ■ Trevižanu doma iz St. Petra »Gorici, iz St. Vida nad Vipa-K in i i drugih vipavskih kra- ■Obtoženi so bili po §§ 270 in p kazenskega zakonika zara-fniunavijanja protidržavnih Loizacij, protidržavne ter E Rimske propagande. So-E, je predsedoval generalni Ipul fašistične milice Le Me-fkot državni pravdnik je na-Epil Fallace, obtožence pa sta Cnila odvetnika Manassero in Ccredi Gatti. Proces ae je Cjjučil že v prvih popoldan-L urah. ■Državni pravdnik je zahteval, lieSilič, Ferjančič in Fur- L obsodijo na 7, Leban na 3, tnčič, Svetina in Trevižan na ■letno ječo, Reseta, Križnič in kri pa naj se oprostijo zaradi bdostnih dokazov. Sodišče loMilo: Ferjančiča, Furlana I Si ¡¡ca na 5, Lebana na 4. Sveto in Ivančič na 2 leti ječe. Lei, Križnič, Reseta in Trevi-k «o bili oproščeni. kopališče v Sturijah zaprto [aradi "strategičnih" ozirov [Ajdovščina, oktobra 1934. — kijanske oblasti so prepove-mt nadaljno uporabo farnega ppališča v Sturijah. Pravi pk te nove odredbe ni znan. »kakor pa je v zvezi z otvori-lijonove vojašnice, ki stoji tik i imenovanim pokopališčem. m mrliče s šturske fare bodo pili v bodoče pokopavati na ■kopališču v Ajdovščini. Duhovi strašijo! Iteka, oktobra 1934. Pred do-kim mesecem je bila na nogah ■ javna varnost v Ilirski Bitmi in Trnovem. Na cesti so utirali starega berača, kate-*a so, ker ni znal laškega, oddali v karabinjersko kasarno. & in kako ni znano, vemo le, i«) v revnem beraču videli šo i*odobnost z Maksom nnjcem, po rodu iz Ilirske itrice, ki pa se nahaja že vsa Kojna leta nekje v Jugoslaviji. tt berač ni mogel priznati, » »o mu natvezli in o kak-wn Maksu Kranjcu Še pojma imel, so oblasti, pred vsem pa Etični komisar, začeli zasllše-ti razne osebe« zlasti pa vse ' Kranjčeve brate, ki živijo v tovem. Ko le ni mogel nobe- «poznati v revežu Maksa «njca, so berača izpustili. *«l<'k pa je izzval med doma-1 hrup in naj razno vrstne j še Kntarje. bodo samo razširili, omilili klance in ovinke, ampak bodo deloma popolnoma na novo trasirall in jo preložili višje. Cesta res ni več odgovarjala današnjemu prometu, za kar so najlepši dokaz lanske nesreče. V nekaterih delih Reške doline je cesta tako nerodno speljana, da sta preteklo zimo dva avtomobila zdrčala pod škarpo. Nesreče so zahtevale tudi človeške žrtve vendar so vsote, ki so določene za popravilo te ceste previsoke za današnje razmere. Naš kmet ne bo imel od ceste prav nobene koristi, pač pa škodo. Kot drugod, bodo tudi pri tem delu zaposlili le tujce tako, da tudi naš delavec ne bo prišel do zaslužka. VesH Iz Ji(o$livijt Spomenik kralju Aleksandru. —Poročali smo že, da je polno občin in mest takoj po atentatu na kralja Aleksandra sklenilo postaviti kralju spomenik. Toliko je bilo teh sklepov, da so iz Beograda po vseh listih opozorili občine, naj počakajo s svojimi Mojtltr eltktroUkfllk« Ob stoletnici Gastona Planteja. očeta akumulatorja Francozi in z njimi ves kulturni svet proslavljajo letos stoletnico, odkar se je rodil eden izmed zgodnjih mojstrov elektrotehnike, Gaston Plante. Izviral je iz zelo nadarjene družine v Orthezu v Pirenejih. Njegov mlajši brat je bil avoi-čas svetovno znan pianist. Ze v svojem 21. letu si j« kot "licenciât" pridobil sloves izrednega fizika eksperimentatorja. Odkril in izumil je mnogo za tedaj še prav mlado elektrotehnično vedo, toda izum, ki mu je prinesel svetovno slavo, je bil po njem imenovani akumulator. pred njim so sicer francoski, angleški in nemški raziskovalci izdelali akumulatorje, ki pa niso imeli nobene praktične vrednotiti Planteju gre zasluga, da je odkril edino pravilni način, ki je mogel dovesti do uspeha. V nasprotju s svojimi predhodniki in sodobniki ni poskusil izločiti škodljivih sekun- Wt \ŠN K GOSPODARSKE '•kimkk NA GORIŠKEM •"s \sn trgatev za plačilo davkov! 21. oktobra 1934. — ^nja trgatev ni bila dobra, 'Mi ne med slabimi. Toda J |M>maga vse to, ko pa ■"K) z vsem pridelkom popla-J" "¡ti svojega truda, kl smo »vinjo vložili. Davščine na k«, ogromne. Da sem po-v m dajatve za nekaj nad P' v'na. som ga moral pro-r* H hI. In rečem še lahko, P « m imel srečo, da sem ga f"* Prodal. Mnogo jih je. ze-V", ki tega ne bodo mogli. P^k vneh davAčin je znaAai ' * Razvidi se iz tega lah-vsega, kako poceni je pok ri*m pifte neki vinogrtfd-Hrd. In še priatavlja, da lr"go leto sploh premislil, v taki meri obdeloval »'1. ampak le, kar bo za ''<«*aai na ta način pro-'flograd ca vinogradom ' ' ne bo oatala niti slika "ifc-m nekdanjem lepem 'itin gospodarstvu, po- Ogromna škoda po poplavi v Tolminu in okolici Gorica, oktobra 1934. — Kot poročajo iz Tolmina je bila tamkaj 9. t. m. velika povodenj, ki je povzročila ogromno škodo. Voda je udrla v nekatere hiše, poplavila polje in skoro ves Tolmin, zlasti nižje ležeče kraje, Tolminka je porušila in skoro popolnoma razdejala električno centralo. Tolmin je že ves čas brez razsvetljave in tudi bližnja okolica. Vsled škode, ki jo je povzročila poplava, je bil za več dni ukinjen ves promet med Tolminom in Sv. Lucijo. Važne Italijanske postojanke sredi slovenskega ozemlja Italijansko planinsko društvo "Societa Arlpina della Giulie" je v zadnjih letih postavilo več planinskih koč v spomin na prostovoljce, ki so padli za Italijo v svetovni vojski. Prav sedaj je na Bovškem dograjena nova planinska koča, ki se bo imenovala na čast Ferrucciu Suppanu (Zupanu), kateri je padel 10 avgusta 1916 na Krasu. Koča stoji pod Rombonom. Od predilske ceste vodi do nje čez potok Ko-ritnico zložna gorska pot. Koča je kake 3 kilometre proti jugu od Spodnjega Ix>ga. — Te planinske koče so važne italijanske nacionalne postojanke sredi slovenskega ozemlja. Dldičev hotel v Idriji zaprt Idrija, 12. oktobra 1934. — Z današnjim dnem bodo* oblasti zaprle znani Didičev hotel v I-driji. Kaj vse tiči za tem ukrepom, vsi prav dobro vemo. Adaptacija ceste Trst-Ribnloa Vreme, oktobra 1934. — Dolgo napovedano delo na cesti, ki pelje iz Trsta po Krasu v Reško dolino, se bo pričelo v najkrajšem času. Tozadevne priprave so že v polnem toku. Ceste ne sklepi, ki zahtevajo mnogo de- narja počakajo dotlej. da so bo^-^ J^ v^ktrVtoih X ^„l, 1J!.."!!T- n*"'* temv* jih je i.korl.tU za nabiranje energije v elementih. Pri tem je našel, da so svinčene plošče v vodi, ki jo je oki-sal z žvepleno kislino, zmožne nabrati največjo energijo in da so tudi najbolj trpežne. Tako je polagoma nastajal z neštetimi poskusi njegov prvi akumulator, ki ga je polnil še z elementi, kajti drugih trajnih virov toka takrat niso poznali. To je bilo I. 1859. in ta prvi model je bil po nekoliko izboljšavah toliko dober, da ga je utegnil šele 1. 1881., kar se tiče višje kapacitete in trajanja naboja, izpopolniti francoski kemik Faure. Od tega leta dalje je postal Plantejev akumulator tudi splošna last človeštva, kajti prej so ga celo strokovnjaki le malo cenili po njegovi pravi vrednosti. Seveda pa sta iPacinotti in Gramme takrat izumila tudi že dinamo, ki je dal akumulatorju današnjo vrednost, kakor bi bil tudi dinamo bres akumulatorja manj ekonomično sredstvo za proizvajanje električne energije. Danes proizvajajo akumulatorje letno za milijarde vred nosti, ena sama ameriška tovarna jih v 8 urah Izdela n. pr. 10,000. O njihovi uporabi pač nI potrebno izgubljati mnogo besed. Navzlic temu, da sodobniki niso prav razumeli važnosti Plan-tejevega izuma, mu vendar zaradi njegovega ogromnega dela niso štedili s priznanjem in častmi. Umrl je imovit, kar je pač redek primer za izumitelja. A prav tako redka je bila njegova nesebičnost, skromnost in dobrota. Svojega akumulatorja si ni dal niti patentirati, da bi ga ne podražil, a vse svoje življenje, kakor tudi v oporoki, Je podpiral znanost in znanstvenike. Am|wrovo nagrado, kl ao mu jo prisodili, je vso poklonil revežem. ^ oddolžilo spominu kralja s centralnim spomenikom. Med tistimi, ki so takoj sklenili postaviti spomenik kralju Aleksandru, je bila tudi Ljubljana. Senator in start rodoljub Ivan Hribar je razposlal vabila različnim odlič-nikom in društvom, naj pridejo na sestanek, da se pogovore o akciji za spomenik ter izvtilljo poseben odbor. Hkratu pa so listi priobčili misel Protituberku-lozne lige, ki je sklenila, da bi bil najlepši spomenik kralju A-leksandru, če bi zgradili bolnišnico za jetične bolnike, ki je Sloveniji tako potrebna. Potčm se je vršil sestanek, ki ga je sklical senator Hribar. Tudi sa tem sestanku se je nekdo oglasil in predlagal, naj Ljubljana oz. Slovenija ne postavlja kralju Aleksandru kamenitega spomenika v mestu, marveč naj bi se iz prispevkov za spomenik zgradil kak prepotreben zavod. Nimamo bolnišnice za tuberkulozne, ljubljanska bolnišnica j« premajhna, manjka nam raznih zavetišč itd. Takšen zavod naj bi zgradili in naj bi nosil kraljevo ime, pa bi bil spomin nanj najlepše počaščen. Senator Hribar je odklonil te predloge, češ, da je treba postaviti spomenik, ob ka-terem naj krepi ljudstvo in posebno mladina svoja rodoljubna čuvstva. In na sestanku se je nazadnje izvolil odbor, ki bo vodil akcijo za zbiranje denarja ln postavitev spomenika. Tudi klerikalni dnevnik "Slovenec" se je oglasil zdaj s posebnim člankom, kjer predlaga, katere zavode naj bi odbor rajši postavil v kraljev spomin namestu kamenitega spomenika. Kako se bo zadeva rešila, še ni znano, a skoraj gotovo Je, da bodo zgradili spomenik v Ljubljani. _ Politični boHsl več ne potrebujejo rellfnlkov Čhicago. — Takoj po volitvah je državna relifna administracija sprevidela, da ima v okra* ju Cook (Chicago) 1800 preveč moči v relifnih uradih, katere je te dni odslovila — 30'A u-službencev. Zanje je škoda, da WALL H T R K K T V NOVI OFENZIVI PROTI PRO-UKE8IVCKM (Nadaljevanj« ■ 1. «traai.) prvič po civilni vojni akoraj na se volitve ne vrše vsakih jmrjvseJ črti premagali republikan-mesecev, ker "relifnega" dela bi ce. In da bo U država oatala v bilo potem dovolj. j demokratski koloni, lx»do bosai Tisoče delavcev je bilo ob bor-1 skrbeli, da gredo tudi v»«' zvezni zaslužek tudi z zatvoritvijo, n* službe "zaslužnim" demokra-razstave "stoletnega napredka," i tom, vladni kontrakti pa pod-kar je posebno v Chicagu pogor- Jetnikom, ki skrbe, da atrankl-šalo relifni problem. | na blagsjna ni prazna. kapitan Warmn (na k%i>. ki je vodil |Mirs»k Morro Časti*" «♦> čaa« po>ara. se fÂmj zsgovsr-ja pred federalnimi oblastniki In uja»lja, da on al nič krh. •US0VIIZ NASELBIN (Nadaljevanje i t. itraal) vplačane vaott od strani delničarjev kot edino od Federal Home 1/oan banke, in tudi v tem slučaju ne sme posojilo presegati 36 odstotkov od delničarjev vplačane vsote. 24. Uprava in vodstvo teh družb je pod vladnim nadtor-stvom in Federal Home Loan banke, kakor to določa zakon sa National ln Federal Reserve banke. 25. Najmanj enkrat v htu morajo biti knjige in imetjf revidirane in najmanj enkrat v letu morajo določeni nadzorniki Federal Home Loan banke ^pregledati vse knjig« in račune^ ka-tor tudi preceniti imetje vsake Federalne Savings and Loan družbe. 26. Način knjigovodstva določi odbor Federal Home fx>an banke. 27. Ime vsake take družbe mora vsebovati besede: "Federal Savings and Loan Associa-tion." 28. Tisti, ki šele organitffntl zvezno hranilno in posojilno družbo, naj pošljejo prošnjo na Federal 8avlngs and lx>an Divi-sion, Federal Home Loan Bank Board, Washington, D. C. Konvenčno zasedanje je bilo zaključeno v petek, ft. oktobra. 'Za Jugoslovansko stavblnsko in posojilno društvo v Chicagu, Josepti Stebla j, tajnik in delegat, MllljoMita Ir ajaa Mar Kako as je mlada milijonarka •salJubUa v šoferja In ae skrivaj poročila s njim v Parizu, čeprav so bili njeni in Aofsr-, jevl roditelji zoper ta sakon Ko je ameriški milijonar A-drien Marquett položil za osemnajsti rojstni dan svoji hčerki Mabeli na mizo kot darilo vozni listek prvega razrsda za potovanje v Evropo, čsk na lepo ln o-kroglo vsoto v dolarjih ln HaČrt Parlsa, pač niti v sanjah nI slu-tli, kakšne posledice bo Imsh) to potovanj« sa njegovo hčar. Mar-(juett je bil posloven človek. Mimo trgovine ni i mol pojma o no. beni stvari na svstu, najmanj pa o sentimentalnosti ln kkt je s njo v zvezi. Ril Je prepričan, da m Miss Mabel ne mora V Evropi nič pripetiti. Mabel bo fca njegov« denarje v Evropi samo uživala in si privoščila, kar bo po njenem srcu—tako si Je mislil milijonar ln dal svoji hčeri svoj očetovski blagoslov In poljub za na pot v nove kraje In mod nove ljudi, Mlster Marquett nI vedel1 niti tega, da se je že nekatera A-merlčanka vrnila iz Evrope a priveskom — z možem, Mislil je, da bo njegova edinka marljivo hodila v galerijo, da si bo ogledala znamenit« franeoake gradove in da bo v vsakem drugem ali tretjem človeku, kl ga bo srečala, videla artstokrata, potomca slavnih pkmič«v. Tudi Miss Mabnl sama je nekako tako mislila. V Parizu so jo sprejeli očetovi kupčijskl prijatelji. Uvedli so jo v odllž-no pariško družbo in tam se Je Miss Mabel assnanila s mnogimi mladimi gospodlči, ns kste-rih robcih Je blestela uv«f«na plsmiška krona. Toda nobsn iz-m«d njih ji ni bil po godu. Nu, vaeeno se Je z njimi zabavala, smsjsls ae njihovim duhovitim ali pa tudi neduhovltim šalam in — nič drugega. In tako je Miaa Mabelo dole t«la usoda tolikih Američank, ki •o prišle v Evropo Zaljubila ae Je v Aoferja avoje goapodinjs In ta muha se Je mladi ameriški milijonarki morala Izpolniti, ks kor vae dot« dan je muhe: aklerii-Ia Je, da a« z nJim poroči. Tods atvsr ni bila tako eno. «tavna, kakor al Je neizkušena milijonarka predstavljala. Pr*d va#m m j« mladi in zelo I«p4 šofer obnaSsl apodobneje in mno go neprintopneje, kakor Js bilo treba Tsko ae Je zgodilo, da j« začela mlada Američanks dvo riti šoferju, ne ps on njej. Minila ata dvs meseca, Miaa Mabel ae ps Še to ni posrečilo, da M Iz mamila od lepega Jeans poljub čsk, kaj šeU priznanje (jutami Nu, nekega dne, bilo J« hS It-prehodu v Houlonjakem gozdu, je ps mladi šofer vendarle pod legel lepi zapeljivki. P«ljubil Jo| je. Šele po tem prvem poljubu ae je Jeanu razvezal jezik: zaupal je Miss Mabel svoj življen-ski roman. Bil j« potomec propadlih madžarskih plemičev in je s svojo borno šofersko plačo vzdrževal očeta in mater. V mladi Američanki je zmagala romantika. Plemič je mu-čenik! česa je mogla Miss Mabel še več pričakovati? Jean je pristal na to, da se poroči z Miss Mabelo, vendar ne brez dovoljenja mistra Marquetta in svojih roditeljev. Tedaj se je pa nekaj zgodilo, česar nI pričakoval ne on ne ona. Jeanova starša nista hotela niti slišati o tem, da bi se njun sin oženil z bogato Američanko. Rekla ata. da je sinu potrebna dobra gospodinja, skromna žena ln vdana soproga, ne pa muhasta in razsipna milijonarska lutka. Izjavila sta kratkomalo, da mu ne bosta dala svojega blagoslova za takšen zakon. • Šofer je pa svoja roditelja zrlo ljubil in je začel omahovati. Toda Miss Mabel se nI dala u-gnatl. Hotela ga je imeti za mola, pa če se svet podere. Zato je odločno rekla Jeanu: - "U» počakaj, bom že pokazala tvojima staršema, da zna biti tudi milijonarska lutka dobra gospodinja, vdana soproga in skrbna mati svojim otrokom!" In rea sta se skrivaj poročilu v neki pariški cerkvi. V vili, ki «i jo je mladi zakonski par najel v okolici Pariza, se je mlada žena začela marljivo učiti stenografije in etrojepiaja, zraven je pa redno hodila v najboljšo gospodinjsko šolo. Rekla je, da ae hoče postaviti na avoje nogo in poatati neodvisna od avojega o-četa in njegovih milijonov, atar-šem svojega moža pa pokazati, da res nekaj sna , . , . Mister Marquett sicer št* ni poslal avojega očetovskega bla-goalova čez ocean, toda mladi par si zaatran toga ne lad i glave. Gospa Mabel je prepričana, da se U> njen moderni filmski roman prav lepo končal, in da st« bo njen poskusni zakon izprerue-nll v pravo in Iskreno zakonsko življenje._ _ 30,000 litaui Vmra Ogromna naldlšča mamutovlh kosti Sloviti brnski jamoalovec profesor Abaolon Je imel na Dunaju predavanje o uspehih svojih zadnjih Izkopavanj, k I dajejo točno sliko o umetnosti in kulturi človeka pred 30,000 leti. Govoril Je poaebno o najdbah na starem raziskovalnem ozemlju pri Spodnji Bistrici v bližini Mlkulova. Pradavna kultura tega ozemlja ae sklada s kulturo katere sledove so odkrili tudi na znamenitem ozemlju pri VVIIIendor-fu na Nižjem Avatrljskem. Clo. vek te dobe Je bil telesno že popolnoma enak aedanjemu človeku. Njegovo življenje Je prof. Abaolon lahko proučil s pomočjo isredno velikih denarnih sredatev, ki mu jih Je v ta namen dala češkoslovaška vlada. Ham predaedrtik Maaaryk ae je živo zanima! za njegovo delo. Toda ozemlje Je tako razaežno, da ga bodo popolnoma raziskali Me v kakšnih 100 letih, tudi če bi ae delo nadaljevalo v dosedanjem tempu. Prof. Abaolon Je odkril med drugim ogromna najdišča rua-mutovih kosti. Čudno pa Je, da doalej že niao našli popolnega okoatja tega predpotopuega velikana. Najvažnejše ao seveda najdlie človeških ostankov, posebno številnih umetnin iz ledena dobe, "Čudovito Je," pravi Abaolori "a kakSito usiaiuoaljo so zrisll tedanji ljudje v avojih malih plsatlkab posnemati velike živali svojega čaaa. Poaebno naravni ao posnetki medvedov, risov, jarnakih levov, nosorogov In volkov." Nadalje Je poročal o »edinih novih kipcih Venere, ki jih je našel asmo v teku zadnjega leta. Prva "MUtriSka Ve-ners" Je bila prava mednarodna znanatvena aenzacija. O drugi as je razvil med učenjaki spor, ki ae je končsl a tem, da ao jo proglsaili tu podtaknjeno. M« enih živali pa ae takoj apomnimo na mnogi» druge ži-valake vrste, ki izločajo alične človeku škodljive snovi. Ako Kremo po lestvici živalstva navzgor, na Mimo takoj /ji bakterijami, ki tvorijo prerini med rastlinstvom in živalstvom, najprej na nizko stoječe zajedalce, pred katerimi je treba imenovati zlati povzročitelja malarije in krvave griže. Znatno vttj«. stoj« že one živali, ki ae v svojo i>-bramln» poslužujejo jedkih, člo- i«'na Na otoku Cejlonu pobere Ijajo tuji orgunizem. Vročica, bljuvanje, srbečica, malokrvnost in motnje vida so neposredne posledice takih izločkov. Naj— opaanejša je okrogla glista, an-kyloatoma, ki je znana tudi \ južnih krajih Evrope in nadleguje zlaati rudarje. Ta zajeda-lec je okoli 1 cm dolg in biva v tankem črevesu ter povzroča če-sto amrtno slabokrvnost, najbrž ne samo a tem, da pije človeku kri, marveč s svojimi atru|>eni-mi izločki. Bolezen te vrste nastopa epidemično zlaati tam, kjer živi množica ljudi ob neugodnih zdravstvenih pogojih, tedaj pri rudarjih, pri delavcih v o|M«karnah ali v predorih. V naših krajih zdravstvena oblast zelo pazi nanjo, v neonnkanih deželah pa je strahotno razšir- Veku in živalim neprijetnih ano vi. Te j«ilke snovi izločajo oso-bito morske živali, n. pr. morski klobuk, in pred njinu imajo nabiralci apužve mnogo prestati. Pri mnogih živalih deluje atru-IH'rit» tudi izloček morskega ježka Glfartt Za človeka imajo itvesten |hv-nu n gliste ne samo, k» r ppvaro-*sjo težav* in motnje, tnarW k«r s svojimi htluiki zastrup- ta majhna glista več ljudi nego kolera. Tudi druge gliste povzročajo (spremembe v krvi, zato njihove Izločke čisto mirno lahko štejemo med strupe. Strokovnjaki si niso še edini, da-li povzroča opazno malokrvnost še živa glista s svojimi izločki, ali pa Me mrtva, ko njeni razpadajoči o-stanki okužujejo človeka. Dejstvo pa je, da izvira od glist po-' manjkanje rdečih krvnih telesc in krvnega barvila. Tudi dege-neracija belih in rdečih krvnih telesc je v zvezi z glistami. Vse to pa ne velja samo zu omenjeno okroglo glisto, marveč tudi trakuljo, ki živi kot zajedalec v človeku in v mnogih živalih. V tropskih deželah je seveda še več takih zajedalcev, ki mučijo človeka in žival. Bilharcijo povzroča črviček, ki se naseli v krvnih posodicah. Deli ae pa v različne vrste, od katerih eden iivi v odvodnicah jeter, drugi v mehurju, vzhodnoazijski pa se loti jeter in vranice. Prisotnost črvička je zvezana s splošnimi pojavi zastrupijenja, zato as da često zelo težko ugotoviti. Pri nas se tu pa tam pojavi echino-kokus, črvič, ki prehaja s psa na človeka in povzroča najtežja o-bolenja. Nevarni črviček si napravi mehurček s svojo zalego v jetrih ali celo v možganih. Tekočina v mehurčku je seveda strupena In ako je vbrizgnemo kuncu nekoliko kubičnih centimetrov, pogine živalca v par1 minutah. Kchinokofcus je pri naa precej redek, je pa zato toa o-paanejši, ker se po znakih obolenja ne da vedno sklepati nanj. Med mnogimi vrstami mehkužcev imajo nekatere žaloaten sloves, da so strupene. Najjiogo- stejša so zastrupi jenja z ostrigami in drugimi školjkami. Žrtev dobi opekline kakor od kopriv, krče in koleri podobne simptome, kar so vse znaki hudega zastrupi jenja. Večji del zastrupitev pa ne prihaja neposredno od školjk samih, marveč so se slednje že same okužile v nečisti stoječi vodi ali pa so jih napadle bakterije. V takem primeru so človeku seveda vedno nevarne. Škorpijoni Med živalmi, ki jih človek poleg kač pozna kot strupene že iz davnih časov, se je treba spomniti škorpijona. Spadajo v vrsto pajkov, imajo pa močno razvit rep, ki je na koncu opremljen z želom in dvema žlezama, izlo-žujočima hud strup. Živi v raznih krajih in znanost pozna do 500 različnih vrst škorpijonov. Kadar je napaden, se s svojimi škarjami oprime napadalca, rep pa vpogne v loku naprej in zada Z želom pik; skozi rano spusti nato vso zalogo svojega strupa. Pri tem delu je zelo spreten in manjši nasprotniki mu vedno pod ležejo, med temi celo tarantela, ki zna sama strupeno vpi-čitl. Gaščarice, kače in opice zelo rade žro škorpijone. Največjega nasprotnika pa ima škorpijon v samici, ki po paritvi brez vseh pomislekov redno požre svojega druga. Samica rodi žive mladiče, ki so spočetka še neokretni in žive na materinem hrbtu. Škorpijonov strup je temeljito preiskan. Tarantela mu podleže takoj, ptiči, mnogi metulji in hrodči so zanj takisto zelo občutljivi. Vrabec po piku ohromi in pogine v par minutah. A-ristotel poroča, da je po škorpi-jonovem pi];u poginila svinja. Zgodovina medicine navaja tudi nekoliko primerov, da je celo človek podlegel strupu. V tropskih krajih umirajo baje otroci od škorpijonovega pika, kar je verjetno, ako primerjamo njegov učinek na živalih. Običajni znaki so slabost, bljuvanje, krči, omedlevica in bolj ali manj hu de lokalne motnje, odvisne od tega, v kateri del telesa je prišel strup. Škorpijonov pik se leči slično kakor kačji. Za tropske dežele se izdeluje poseben serum proti njegovemu strupu. Tarantela, muhe in drugI Že omenjena tarantela je med strupenimi pajki najbolj znana. Njen pik, kakor tudi pik neka terih drugih pajkov, ne povzroča smo lokalnega zastrupljenja, marveč se opažajo simptomi po vsem telesu. Isto velja tudi za pršico, klošča, stenico, bolho, stonogo, uš in drugo golazen te vr ste. Strup teh živali se tvori v žlezi-slinavki in pride pri piku ali ugrizu* v kri napadenca. Tudi v tem pogledu imajo prebivalci vročih dežel dosti več prestati nego mi Evropci. Saj živi v južni Ameriki povodna stenica, dolga deset centimetrov, ki s svojim strupom mori manjše ribe. V ostalem se stenice po večini hranijo z rastlinskim sokom, kakor se to zdi meščanu nekoliko neverjetno. Velika nadloga so tudi neka teri cjvokrilci, muhe, komarji, obadi. Nekatere mušice samo pi kajo, druge pa tudi zastrupijo vpičeno mesto, da se po cele tedne ne ozdravi. Tretje so prena-šalke malarije, trodnevne mrzlice in spalne bolezni, ki jo širi muha ce-ce. Pri prenašalkah trodnevne mrzlice je značilno, da samo samice sesajo kri in raz-našajo bolezen s svojo slino. V krajih ob dolnji Donavi je doma Črna kolumbaška muha, ki se pojavlja v silnih rojih in neznansko muči živino. Njeni piki povzročajo huda, pogosto smrtna zastrupljenja. Tudi pri človeku se njeni piki zelo težko celijo. Največja nadloga v Evropi so obadi tako za konje in govedo, kakor za človeka. Psa in ovce «e nikoli ne lotijo. Obadi imajo o-ster rilček, a katerim prebodejo kolo in sesajo kri. Tudi njihova slina, ki prihaja pri tem v rano, je strupena, toda gnojne mehurje povzročajo bakterije, ki jih obadi mimogrede puste v rani. Opasnost je zato le s te strani velika, kar velja po večjem delu tudi za naše muhe. Gosenice lahko s svojimi ostrimi dlačicami povzroče huda vnetja. Delavke, ki razmotavajo kokone sv iloprejke, imajo pogosto velike neprijetnosti zaradi ostrih dlačic, ki se jim zapičijo (v mehko kožo ali pod nohte. So gosenice, ki sc jih ne dotakne no- bena ptica in pred katerimi celo vsa divjačina pobegne iz gozda, brž ko se pojavijo v velikih množinah. Edina izjema med ptiči je kukavica, ki je tudi kosmate gosenice. Gosenčje dlačice so nevarne zlasti očem. Španske muhe in ljubezen — --- - -jr—— —«m ^ w — • oç y g i Popolnoma dr ugaCna opasnoBt'"'" bivSi ïimnaiijci torek, 20. m-n <« svoj« Mo iebWuT "»»e mrtvega Trupelc* odnese m„ri * ««J kjer ga p„Wo ^ om rr,tru*"- ga vsi giq 8))0| morda z zelo mešanimi poroča v svoji "Analizi rrSka vojaka pri Trapez* ^a velike množine med PO zavžitju hudo obolel ni brez podlage, ker ,, katerih cvetk v določi res zelo strupen. To med a za lej in nas*>Ka p pa preti človeku od španske muhe. To je zlato zelen, do dva centimetra dolg hrošč, ki ima v svoji krvi hud strup kanUiridin. Na koži napravi že ena desetti-sočinka grama hude opekline, vnetja in mehurje. Zato so v prejšnjih časih uporabljali Apan-sko muho pri izdelovanju obli-2ev, ki tvorijo mehurje. Poleg e& 8V»&a. Slednjemu tega zaželjenega učinka pa ima Prebivalci planin tudi b kantaridin še zelo slab vpliv na meWan Pa ga imenuje ledvice in izzove na njih hudo ®e8edo rododendron, t vnetje. Koliko žrtev so zahteva- drevo- Nekateri (strokov li omenjeni obliži, se seveda ne ¿Varstvu so mnenja da niti približno oceniti. Zaradi a P°krizga med s učinka na ledvice so smatrali v struPom, da bi se ne ski prejšnjih časih, da je španska Tu(,i nekatere ribe muha najboljše sredstvo za «trupene žleze in bodice vzbujanje ljubezenskih želja.!n- Pr- morska žaba, strah Vse čarobne ljubezenske pijače.8^01* lz družine zmaje so v glavnem vsebovale kanta-1 Krastače, žabe in moč ridin. Nešteto pohotnežev si je ločajo najbrž vsi strupe s takimi pijačami pokvarilo "" zdravje, nič manjše pa ni število onih, ki so nevede postali žrtve tuje pohote. Čebelin strup Celo želo naše nedolžne čebelice ne povzroča samo bolečine, marveč prinaša tudi strup. Vrabec, ki je med živalmi sploh zelo občutljiv za strup, pogine po dveh ali treh čebelnih pikih. Ako trebuh čebelice nalahko stisnemo, priteže po želu drobna kapljica strupa, ki je zelo odporen proti mrazu in Vročici. V zvezi s čebelo je zelo zanimiv pojav neka vrsta ose, ki napada posamezne čebelice. Borba med obema 86'konča redno s smrtjo čebela. Razbojniška osa je hitrejša in spretnejša ter kmalu zasa- ve. Pes, ki je pograbil da, prav lahko dobi krc*. co, bljuvanje in zastajan vanja srca. Razen te& mnogo živali, ki so st vsaj za bitja drugih človek — homo sapien često strupen svoji soroi lici. Njegov strup je v „ dejanju. Toda to ne i v biologijo. k \\WF.S l)K\ afTlCt Hn,—I I« A. M. u l:M P. Tal. Harrlaea »751 Consistent!? Lov Prit« NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklep« 10. rodne konvencijo m lahko naroči na liai Prosvet Jtej« eden, dva. trt, štiri aH pet članov Iz ene družine k eni narorai Prosveta stane za vm enako, sa Člane ali natisne $6.00 ta eno leta nino. Ker pa člani ie plačajo pri asesmentu $1.20 za tednik, *e ju Meje k naročnini. Torej aedaj nI vsroka, reči, da je lini predraf 8. N. P. J. List Prosveta Jo vaia lastnina in gotovo je r v»aki druiii ki bi rad êital list vsak dan. Cena Ustu Prosveta je: Za Zdrai. državo In Kanado K.OS 1 tednik In................ 4.80 2 tednika in............... 3.60 S tednike !■............... 2.40 4 tednike In............... 1.J0 5 tednikov in............. nič Za Evropo je.. Izpolnite spodnji knpon, priložite potrebno vaoto denarja ali Order v pisma in si naročita Prosveto, list, ki Je vais Isalnina. Pojssnilo:—Vselej kskor hitro ksterl teh člsnov preneha biti ilai ali če se preseli proč od družine in bo zahteval mm svoj list tedn moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako skupno nsroiena na Prosveto, to takoj naznaniti upravnifttvu lista, in obenem doplačati vaoto listu Prosvota. Ako tega ne store, tedaj mors uprsvniitvo dstum zs to vsoto nsročniku. Zs Cieero in Chieafa je.. 1 tednik in.......... I tednika in......... 8 tednike in......... 4 tednike in......... 5 tednikov in........ ........$9.00 PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lswndsle Ave., Chiraco, lil. Priloženo poiiljom nsročnlno ss list Prosveto vsoto $....... O Ime.........................................Cl. druitvs it... Nsslov ................................*.................... Ustavite tednik in ga pripišite k moji nsrolnini od sledečih /lam družine: 2) ............................................Čl. druitvs It... I 3) ............................................čl. druitva It...I 4) ............................................Čl. druitva it...i 5) ............................................ČL druitva It...I Meata ................................Držav« ..... Nov naročnik ........................... b4r»enik. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v thkartko obrt spadajocaj* Tiska vabila ca veselice In shode, vizitnice, ft knjige, koledarje, letake itd. v slovenjem, hrvit slovaškem, češkem, nemškem, angleikem jeziku in < vodstvo tiskarne APELIRA NA ClAS 8.N.PJ., da tiskovine nar'h*a v svoji TISKARNI Vsa pojasnila daje vod.tve tiskarne Craa smerno, unljako delo prve vrst« Pilita po Informacij» s« S.N.P.J. PRINTER 2657-59 SO. LAWNDALE A> KM F Telefon Rockwell chicago. n,u ***** Tam so d»i* aa