St.^0. V Gorici, 27. jtilija 1877 Te6ajW^ „Soca" izhaja vsak Cetvrtek in velja g poSto prejemana ali v Govici na dora poSiljana: Vse leto.....f. 4,50 Pol leta.....3, 2.30 Pri oznanilih in tlanicah" sc placuj bo vrsto: prav tako pri ,}po-i za navadno tristop- 8 kr. ce se 7 „ „ „ e¦¦¦„¦¦ ¦„ ¦¦„ tiska 1 krat !' 5 ;' Za vece dike po prosbru. Posainezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-spdski ul'ci blizo „treh kron".' — v Trstu v tobakarnici. „Via della ca-serma 60". VTarocnina in dopisi naj se blago-voljno posiljajo pod naslovoin: Viktor Bolenec v Gorici. — Rokopisi se ue vraCajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujcjo. — Delalcoin in drngim nepra-moznim so narocninazniia, akose ogla-es pr« urednistru. filasilo siorenskega politifcnega droStva gorttkega m brainbo narodnUi pravic. Zakaj Slovan socuvstvuje z Rusijo in vrlimi Kozaki? Oilkar se jc mogorna Itnsija odlotila iztrgati iz rok flivjemu Turcinu nipfr*, kolce in vivi, s kterimi je vbogo rajo cpz 400 let klal, nabndal in vpsil, za-plesala io neizmerooga ve^elja vsa srca, kar jih v slo-vanskh praih bije oil Jadre do severnih lodcnic. Po-Steno slovansko srce m vedno z veselimi vescli, 2a-hije z zalujo&ini. Ali vescljc slovansko zgenilo je neki cvroppjski sodrgi zW. ki j<*j je zacel vreti in kipeti, v strupena peresa kapati in se v gixio crnenjc Slovanov po javnih Ibtih zlijati, Kako to? Poiteuo odgovatjamo, da si z navadnimi duseslovninii pravili tega nenaravnpga prizora immoretno iztolmatiti. No bo-demo tudi nikakor preiskovali temnih nngonov, ki na-Se neprijatclje tirajo, da ziahtne slovanske Cute z podlimi psovkaini oaipljajo, raje jim mi razlozimo cisto nnrane in naravue nagibe, ki Slovauu socurje navdi-hujejo do Rusije, bojuofe sveti boj na Balkanu. So-vragi, ki vnloroa, all uevedoma srainotite slovansko lice, otresite se vsaj za hipec vasih predsodkov in, U imate uiesa za poslusati, poslu&ajte, zakaj jc Slo-vanu ruskih topov grom, tdadka glasbe don I — Prvic\ Slovani soiuvstvujcmo z Iiusi, ker m tudi oui Slovani, nali pravi bratje po krvi in rodu. Ce bratov ue bode vezala vez ljubezui, kjo jc potem ^jubczni dom? CVIo uajojstrcjSi raoralisti dopusCajo izun v s e o b' c* n e 1 j u b e z n i, ki vse Ijudi za brute sp^znavaf posebno ijubezen, ki po krvi svojice bolj goreae objemlje. Sv. Pavel „aposte!j n a-rodov* jc britko opiakaval nesreio svojih rodnih bratov Judov, sam je telel za-nje preklestvo na-se vzeti; njim je p r v 1 m evangelij oznanoval in §e le potent, ko so ga bili zavrgli, obrnil so jek na-rodom. Bcri jeremtjade sv. Ambroza, sv. Hieronima i. dr., s kterimi so omilovali po barbarih opustuSe-no lepo Italijo, objokavali nesrefie dragih bratov Romanov. Najveeji svetniki bili so najvecji rodoljubi. Nala^fi smo navedli svete moM, kl jih neka vrsta na-§ih sovrainikov mora za avKtoritete pripoznati. Samo Slovan Bi brate ne snid ljubiti, samo on driati bi se moral, kot trdi kremea proti njili zgodam in nezgo-dam, samo ojega bi se moglo stliti. preskociti nravne in naravne meje, ter bratu Rusu smrt in pekei voS-Citi. Ke, nikakor, kri ni vodal Slovan povsod brate LISTEK. Sodtoa v deskem Brodu. Hiatoridiia novela* |L*ciki ipti*l lYakop Chockelomisk, potloreall AndrcJ«kotr Jole). Pisalo se je leta 1411; tedaj ravno v tistetn le-tu. ko je vickl svet tri pape2e in ritnske kralje na-krat, vrikazen doslfj Se n<-znana v zgodovini. Bilo je v zftcetku prosinca, ko sfca neko popoldne dirjala dva jezdeca po cesti iz Kolina v Ceski Brod na nevdikih, pa bistrih konjih, kakorini se vie redi-jo na flgerskih pustinxh. Mrzel veter je bril po krcjini, zganjal po polji le2eCi sneg v vrtince, zana^aje ga daljc do kake pla-sti ali vi&ine. kjer ga je nakupifll v velike zamete; v^asih je tudi vzdignil snezni vrtinec kvi§ko ter ga od strani zaganjal jezdecema v oblige, ktera, Ceravno sta se bila do nScs zavila v kozuhe, stavendar mora-la gledati spod njih, da bi mogla zreti po grueasti cesti. s poledico pokriti, tako da je vetkrat ta in oni konj'tez njo klopitnil ter se imel samo dobremu sed-lu jezdeca zahvaliti, da se m zgruzil na tla. Vkljub tej teiavncj t»>tl nista jezdeca prestala v gvojem diru, mudilo se jima je, morda sta hotela oiti prej ko mogoie ^rdemu vremtnu ter najti zavetje pod toplo streho. Tudi nista spregovorila skoraj besedice VI n«4 |ebo| celo pt; tako da je bilo videti, kot bi una, pa tudi vscm sofutno srce &\, Clrizite in jezite se sovragi, da poknete; napenjnjco Be z bcsedatnl in djanji, da gploScite, naturam etiam si furca epellas, ! tainun usque redibit. Pognznite Pariz gori do sever- I nega kitpa in London doli v Sabni'ske pUBiavc, Blova- I nil ljubezen do Siovaim llusa iz iusi ne iziinete. Po-motajte ga v ^elezne povoje, stladte ga pod tisni jek-Icuih jannov, «elczno omotan Uukooii - Slovan bode do zadujega diha klical: Bog duj sreCo bratoin Bu-som! Ste ruznmeli? DrugiL. Mi Slovani uaklanjamo Rusom so-Cutje, ker reiujejo na§e brate si^nosti turSke. Kake suiuosti? KukorSue Le ga2en 6'rnec ni vsak okufial. Golobji Blovenski jezik ni zino^on tige.skih in hijen-skih kmtostij opisati, s kterimi je Turftin Lez 400 let nad plemcuitiin slovanskim roilom na Balkanu div-jal. Naj tedaj vpijejo maSfievanjc nad TttrCinom vsi kolci, na kterili so nojveljavnlfii mojye jofiali, — za eel gojzd bi jih bilo. Naj zabuhtijo preklestvo nad krv-uika vse gromado, ki so krtteno meso cvrle, — urod-no planjave podonavske bile hi z njimi pokrite, Naj krvavi resnici priiajo svitli meai, ki jih je ^ivlnska pest zasajala v utrobo nosnih ^ensk, v nileeiie Ceva dojenCkov, v sivo starce, nesroCne jetnike, — Sama prelita kri vzdignila bi Turfiina in v A«ijo splaviia. Naj opisujejo Turka obupljivi klici oskrunjenih 2en in dev, oropauih druzm, po^gauih vasij, s krvjo nftpojene des8«le. Koiikor stirjaskih milj meri balkanski poluo-tok, tako veliko j© zatosuo'plioio protl siluiku Tur-cinuj vsak Stirjadki palec nesreftue de^ele ima svojo krvavo zgodovino; luib in dol, gojzd in plan, vode* in gor6 mrgolijo maSCevaluih furij, ki vrescijo tje v Istambuh nam ne uideS spaka Tme! — Kako poe-tiino, sev morda bladen, kot modras, sovia^nik na-muzne. Zeleli bi, da bi bile omenjene neusiniljenosti le plod ^ive domiSlije, le predmeti bajeslovni, all, za-libog, 2iveli iu trpeli so resuicno. Mi se tresemo, ko ta nasilstva le premi§ljujemo, kako so drhtali, ki so jih sku§ali. Vse to prestajali so ua§i bratje in nuSe-ga brata Rusa je previdnost boija zbrala, da silnika zdrobi iu su2nje reSi. In mi bi se ne smell veseliti svobode tlaCeiiih, mi bi ne smeli vriskaje pozdravljati resenika su2njev? Pri satanu bi si morali srce izpo-soditi, ko bi hoteli drugaCe iutiti. Sovrage, ki so nevoiljivi Rusu in raji greSe straSansko proti 6love6-nosti, ko bi jih mi posuomali, greSili bi dvojnato: kot jima bil mrzli veter tudi tista omrazil, ki so bila pri enem z gostimi cniimi brkami obrasCeua, ko so bile znati pri drugem samo na gornej ustuici rujave mu-stacev Se-le, ko se je pred njima, in to v2e o veCer-nem mraku, pokazal visoki zvonik ceskobrodske cerk-ve, ustavil je posledigi jezdee svojega konja; pokaza-je z roko na zvonik, dejal je: »Tukaj je Ceski Brod, tukaj bi bila temcasem pri cilut** In po zvuduem si-cer, pa vendar ne^nem glasu njegovem bilo je znati, da doslej §0 ni prekoracil mladeniSkih let, „Saj je res vie fas, hudida SK odvrne drugi jez* dee z globokim glasom in v tujem narecju, da je bilo znati koj na prvo besedo, da s< ni rodil v loni Ceske matere; „je res vie 6astt, ponovil je §e enkrat nkajti moj vranee krevsa vLe samo po treh nogah, in jaz se vze celo uro Cudim, da mi ni dusa k telesu primrznila, teremtete 1'Zat6 pa upam; da bode pre-noiiSCe dobro, vino kakor se spodobi, dobra vecerja in dekleta vabihia, kakor to pri nas biva, kader pride ptuji gost v krCmo ter gotovo plafia. Kaj misliS, Jan, ali bode tako?u „Ko ne bi potoval prvikrat v tem kraji, Istvan", odvrne ogovoreni, „vedel bi, da kar se tvojih po.^led-njih ielja tifie, moras ostati samo pri zeljuh, ako no-ceS skuplti lfake viSnove proge, ali pa merda Se kaj hujega." „Grom in strelai" ustavi Istvan svojega konja, in odgmivSi kufimo svojega koiuha skoraj nazaj na tilnik, izbulji z naj vecim zaCudenjem svoje <5rne, is-krefie ofii no svojem tovari§«; ^ICaJ prayi? ? Yaja, 4v Ijudje in kot soplemeniki. Premislitc strupeni gadi razlog prvi in drugi; vest vam mora klicati „pful!« nam pa „slava!a, K koneu pa §o nekaj opombic k pomislekotti, ' ki nasim Turkom toliko pieglavico delajo. Slcer 110 tifiejo k temu sostavku pa ad instar adnotationum naj se blagovoljno priklemyo. Turkofili pravijo, da potrtna Rusija misli ves balkanski polotok pogoltniti, fiemarijo od nekega izmiSljenega testamenta Petra velikega i. t. d. Odgovorimo, Rusija ni Sla v Turftjo doiel iskat, ker jih ima Le sama prcveL, da se pod lautno te2o skoraj gibi, kakor nekdaj rimsko carstvo; oir, je ilo-vesno zagotoviia, da jej je edin namon verlgp biilkan-skih kristjanov zdrobiti. Pa kdo jej verjame? Kdo pa vam verjamo? Bolj se zancsem fie vedno na pofi-tenje tuskega carja, kakor kakega casniskega slepar-ja, Da si Rusija misli za svojo poLrtvovalno»t nekaj odikodnine vzeli, je, se vo da, gotovo. limki denar, ruske vojske so tudi nekaj vrcdni; all Rusija se bode zadovoljila z moralnim vnljlvom na nove drftavlce na balkanskem polotoku, ki node Cisto naraven naslodek naravue zvnze mod rc^iteljem in rcHenitn; pri tem bo* do ta moralni upljiv bolj ua kovist osvobojonim, ka* kor osvoboditelju, (ki Rusija zasp.de carigrajski prestol, odbije za* padni k 11 It,mi smrtna ura, LenLarijo na6l kulturonosd. Odgovorimo. (Jo si mislimo kulturo v pomenu ne-Slcvilnih kuRurobleparjev, t. j. trhleno lo^anje na la-vorikab od ocetov pridobljenih, svobodo za slepariti in pravo svobodo uklcpati, recept k zadOvoljenjU naj raliniranejSih mehku2nosti, doktrino privilegiranih na* rodov in stanov, tlaftenje delavca in krmenje renttrjaj kulturo, ki izreja Plahte in Offenheime i. t. d„' da, takej kulturi bi znala ^eleztia roka severnega Kdlosa pred ali poslej strasni udarec zadati, KulCuri v pravem pomenu je pa Rusija vdana prijateljca. Se ve, da ne razupija po Sarletanskl svoje killtare, ne misli, da jo je sama v najem vzela. Mirno in tiho deluje, kakor natorne modi; in natura non datur saltus. Znabiti ne bo dolgo, da poka2e od la* zikulture izpitim zapadnikom krepki ideal prave kill* ture.^ Tudi pomehkuieni Rimci za poslednjih carjeV so bili potiosni na rimsko ime, kterega neao bill' vefi vredni, so pogrdovali ostudne severne barbarje, pa le barbarska cvrsta kri je zamogla izsuSene la§ke 2ile oevrstiti, da se je zamoglo prerojetio duSevno iiv* kleta da ne bi se podala zlatu, tak6 kakor drUgej Zlata pa imam dost in dost", bahal se je, trkajo t desno po boci, kjer je bil pod koZuhom njegov pas ovit krog 2ivota. wVerjaraem ti, verjamem", pritrdi Jan malomar* no, „ta ki te je poslal, res nij cuval zlata—". Istvan se je jel na glas smijatit »Prav;--ima§, teremtete", dejal je, Btvoj opas tudi 0 tem prica» da je bil to gotovo radodaren gospod." sRavno zato ti svetujem", refie Jan zarudivSl ter poLene konja zopet v dir, „da nc bi se brigal za ntfesur memo svojega posla, posebno tukaj Brodu, kjer raora§ cakati vozov, iuvaj se vsakorSnega nadle-2evanja deklet, kterega bi bil moral v3e rninulo no6 v Caslavi drago plaCati, ko ne bi bil tvoj iirni konj bival tvoj re§itelj.8 «Prav ima§", pritrdi Istvan zmrafiivSi obraz, »hudirjevo so nevljudni ti tvoji krajani; nu upamM, govoril je bolj sam zase, a vendar tRko glasno, da ga je mogei tovarii dobro sliSati, »upam, kedar bo moj kralj in gospod, Zikmunt ogerski, tudi ieski krajj, jim bodem lehko s Lim koli povrnil.K „To boS dolgo cakal", meni Jan, „kajti krajj Vaclav je sedaj zdravejSi, nego kedaj poprej, in me- I mo tega ne pripusti njegov stric* mejni grofJoSt, tako I brL Ceske ktoue kralju Zikmuntu, posebno sedaj ne, ko je postal s pomocjo kralja Vaclava mlajSl kray rimski*" «— DaTsje, danes; tudi cdbstrani, se y#, porofcyo TurkiTJtaiu> so tu pa tam mtm in odlofroo pobili Rose, o femer pa Rusi ne vedf niiesa. V Nikopofu so dobili Busi 72 topov in ue sa-mih 40, kakor smo zadnjiL pbrocali. TurSka posadka se je brabro bunila in tidatt se je baje raorala |e za-rad pomanjkanji streliva. Jetnike odpei||li so proti Kisenevu na Risk©. Iz Carigrada se poroca, da so Rnsi prodrli izttrnove proti Selvi, nazabodni straw, in da so se tud niepolastili Lovae-a, n± jugovzhodni strani Plevne. Vojni oddHek pod poyeljstyom generala Gurko, kateri je prodrl «ez Balkan, polastil se je in posedel Jambole, Jeni zigro, vi^ki-zagro, Kazanlik in je pre-podil Turke tuti iz Sibskf ga prehoda, kder se je po-stavil eel rnski polk ptt^adke. 0 tein ruskem uspehu pisejo razni listt razlicuo; turski v htambulu in po Evropi, se ve, pravijo, da nij to nikak uspeh, ker bodo Rusi kmab zopet prepojeni iz pridobljeuih po-zicij tez Balkan Dobro se zuajo tokziti na papirji, vendar y istini so tako raocno poparjeni visi krogi v Stambulu, da s» popolnem paroet izgubih. Biv^i do sedaj nadpoveljnik donavske vojske, Abdul Kerim pa5n8 pa vojni minister, Redif paSa, mo»-&la sta v proguan-stvo v Bruso. Cuda, da ju nho v ijtambulu obt^ili I Nadpoveljnik doiavske vojske je poatal Mthemed Ali pa§a; v Rumeiiji, to je mej Baikanom in Xuorjem, zapoveduje pa Silejman pasa, katerega so Cerno^orci y zn&nem devetinevnem boju pobili. Kadejamo se, da se mu ne bode godilo uic boije pod Baikanom. Nij dvomiti o sreinem napredovaujt ruske vojske pod Baikanom, kajti, kamor prtdejo Rusi v onili kra< jib, nabirajo mlade Bulgare in jib uvers^ujejo v vojtm kerdela. V kratkem bodemo meuda slisali, da jc on-kraj Balkaoa uredjena za-se bolgarska vojska, toliko in toliko tisuc moz. Zaslepljeni turkofili tega ne u-videvajo, a v Siambulu so v opraviCeuem strahu iu skrbi m ne dvomijo vet, da jim je zaduja ura odbila. Rusi se polastijo uajberie hitio Filipopolja in Adriu-nopolja, preduo se se naberc toliko mrske vojske, katera bi uspesuo mogla braniti ta raesta. Iz Ceinogore se javlja, da ne mislijo se cer-nogorski sokoli ua po&tek — ampak da hocejo vsa-kako NikSiie ptidobiti. Osemuajst batalijonov je od-riuilo proti Hercegoviuo, in oblegajo imeuovauo tverdnjavo, pri kateri so Cernogorci vzeli Turkom uze dve utverjeni poziciji in uloviii jednega turskega majorja in nekoliko nizamov. Bombaidirauje se uadaijuje vsuk dan iu v kratkem utegne priti vesela vestt da se je tvrdnjava udala Ceruogorcem. V Aibauiji je ostalo po tern takem brez dvombe le maio, malo turdke vojske, d*i brani Spuz in Podgorico, veudar se ne bodemo motili s terditvijo, da boste tudi te dve turski pozi-ciji po padu ^iksiCev oblegane in bombardirane. Gerska je poslala nekoliko vojske na turiko-gerSko mejo, da obrani gerske pokrajiue napadov tur-skib Cerkeskih lopovov. U Kandije se nazuanja, da se je tam zacela ustaja Serbska skupscina je odobnia vse, kar je storila vlada v lauski serbski vojni, in ye dovohia nekoliko milijonov cekinov za oborozesje ne-kolikih batalijonov serb-ske vojske. MolCe letam puhtita vrofie sline; Kaprej se v skok nobeden nju ne more, Ker nij se zbral nobeden. Ysaki gine, S«* v tigra tiger sope; potler pa Po bliskovo dvojica vkupe sine. Kri zdajct pozabnzga v pusta tla, I kameiije, ko v streiu znto, sada V visave izpod nju zaropota. — Herodeza, uzrsi ga znenada, Skarjot zdaj gleda tak, Herod pa njega. 1 grozoviten srd oba popada. Molciia se. Drug druga se ne tvega, Le z doigimi pogiedi i po strani Se merita ciganski, polna krega. Sileca y bur, navua moc po dlani I stegneta telesi prec orjaka, * Ko nocni dve posasti, rariuji vdani: I namrdnivsa se razustna spaka Zazeneta krohot, da v mozeg reze, I zdajci proti drugu drug koraka.* S porogo glasui smeb se se ne vleze I ze v Saarjoteia Herod zavpije, ' I s krcevito desno v tla zaseze. Zd»j zgrabijeno Cepino kviSku vije, pa: — „Rene sinl* tule jo vanj Zadeffa. Da v tuznem se zvenketu v niz^ odbrje I rjove se: ~ BSpoznav§i, fiuj, le^esa Se zjokas se, Skarjot, al bo§ iz sebe (Kak voscim ti iz srea to^jko zlega 1»«" w&LbUo Je P0^0* ti potrebe? ; ^g m» Bin z>nal nij zgodej Wefi Zopet o kranjskih volitvah. Pod tern naslovom prinasa praska aPolitikK sle-deCi uze drugi clanek: r aOficijozni listi si na vse kriplje prizadevajo ob-^^tydfe|prijazniti z izidom volitev v kraajski dezelni low^o^taterem se celo o nefederalistifcnih krogih ni6 kaj raj^o ne govori. Prav smeano se v tej zadevi ve-de „Prager Abendblatta. Ta nekolekovani organ nam-red pravi, da so tozbe o krivifnem volilnem redu brez j^ker kolikor je njemu znano, se volilni red iranjskem nmogo let sem nij izpremenil in so Slov-jnci v piesnjih Casih tudi na podiagi sedanjega volilnpga reda vecmo imeli. Prav cudua logika! Volilni red tedaj nij krivifien. ako si naravna Stirinaj-stera vecina prebivalcev more za silo berasko ve^i-no 2—? glasov v dezelnem zbom priboriti? Nij li ta voHlni red jasno in tesko sam sebe obsodil, ker je porinil §tirinajstero naravno ve^ino v m an j-si n o? Da bi aPrager Abendblatt" v sploSnemSchmer-lingove voiilue rede mej posnenianja vredne i^najdbe ^tel, tako kmtkoviden \n\(- ne bo ta festiti liht; kar pa v posameznem kra«jsk«; volilne rede zadeva, kateri 11^ nvelikort-pose8tnikom deset poslanlkih sede-Us in a ttmi oillofilno b^ndo neso, se opozoruje rAbeudb)att", naj bere, ako se mu poljubi, ttradni predlog votilnih reform meseca septembra 1871. 1.. v katereni je prav v 06 zbadljivo izreCeuo, pa prcv za prav Kranjska nobenega postavnega velikoposestnika nema. nRes je, da je ta predlog reform glede volitev v deielni zbor stavilo ft'deralistituo miitisterstvo, pa upanio. da mu je bit takrat ravuo tako svet, kakor Vi^ako drugo vladno ozna^enje presnjih in poznejSih casov. „Pri tej priloznosti upokojimo tudi „X. fr. Pr.tt, katera se boji za naso dostednost, Mi nikakor ne gr-Ijivamo Ceskih velikoposestnikov. BCbabrus(* in pa dryge enuke refii zamorejo pac* tudi gorko navduse-noat za to vrsto ljudij ohladiti. Ako se p izrazimo za vzdrzanje velikoposestue frakcije na CeSkem, nij logiCao, da bi moralo to veljatt tudi za Kranjsko. Ceska namreL ima bistoriCue in velike posestnike, kateri so n. pr. 1873. leta skupaj placali precejno svo* to 3,300.000 gold, v davkib, med tern, ko duih 118 kranjskili pveliko"-posestnlkov, ki imajo v deielnem zbom 10 glasov, skupaj ne placa toliko davkov, kakor marsikatcr velikoposcstnik na Ceskem sam. — Iz tega vazloga je ravuo hotelo ininistemtvo H o -henwart-Schaeffle se svojim osnutkom volil-nih reform meseca septembra 1871. leta odpraviti ono kranjsko Bvelikoa-posestvo, cemur bi mi ravno tako zdaj ne eporckil, kakor tudi takrat nijsmo. Mnen-je BPrager Abendblatta", da mora biti kraojski volilni red za prcbivalstvo prav ugoden, ker se toliko casa nij spremenil, stoji na napa^ni podiagi, kakor se to pri oficijoznih listih le prevcCkrat pouavlja. Oni volilni red je ostal namreL ci.sto nespretuenjen v onih odatavkib. kjer so Slovene! zahtevali spremembe, spre-meuil pa se je tam, kjer se jc ustavovercem spremembe vreden in potreben zdel. Slovenci so ieto za letom zahtevali, da bi se predrugatiii volilni sUtuti dezelne stolice, kjer malo stevilo privadranih uradni-kov pri volitvah dveh poslancev odloLi. Sledtijic je skienil kranjski dez. zbor due 16. oktobra 1871. leta nov volilen Statut za Lj'ibljano, kateri bi bit na-ravni, slovcnski veCini prebivalstva (po ces. kr. stati-stienih izjavah 60 odst.) v»aj k mogoCosti pripamo-gei, da bi lebko pri volitvah svojo voljo izrekla. To-da ta sklep deielnega zbora nij bil detezen ccsarske Bil Rabi zbral je njega, i ne tebe.\.. RSvetnik si morda bil zdaj gor slovedi, Ko ta nerodni venc tcif zdaj te... Al more biti zgreSek Se kak ved?,.,,* I Cuj. ko to izrece, dol krice: „Hvalite tajbe mojstra! Cast i slaval Kak vidi ptuja bruna, svdga ne!14 V Skarjota pa zavpije truma tmava; — BApostey, ti molds? 0ej, reci: Amen I Herodu, da Herodu bodi slaval-4 A ta, zasrambe pik iuteC naramen, Ko morja tok v nevihti, glej, zbesni; Zaskrpenti, raz vrat potegne kamen, I ga srdit v Heroda zadrvi. Le-ta se komaj ogue. ko po silt Skarjot ta hip se vanjga zakadi, TiJiita se tesnd v sovraznem krili, Ko se razlega krog od nju renCanja, Da groze kri zastaja v plabej 2ili; I njiju hrust je slisati ko blanja Za blanjo v poku, i lasje i bradi Po zraku tje frle" od nju pihanja. Zdaj grizeta ko psa po dolgem stradi, I zdaj sta se v zagrabu oklenila, Ko htela bi se zmleti pri tej vadi. Pra§6 pod njima zabobni gomila, I Luti vriske je peklenske Cete, I grozne glase zapojo trobila. Kako se skode vesele te klete 1 *— Objemn se Herod izviti trudi; A Xftkor v njem gubi mofii napetq, f^'I^F^^^lW^ potrditve. Zato voli Ljubljana zdaj kot prej dva nem- j Ika poslanca. „Temu nasprotno pa se jemcsecajanuarja 1875. leta volilai red vsaj indirektno tako spreraenil, da je ljubljanssa kupftjska zbornica do ondaj, kakcr je na-ravno, se slovensko vefiino, naenkrat ustavovcrna postals. To spremembo zadevajoca nasilstva so sevrSila meseca novenibra in decembra 1874. 1. in so zraven BChabrusovih* jako poducilne epizode, napmlek zna-ieCih desetletij, kajti Slovcnci so imeli pri prejSnjih volitvah v kupcljsko zbornico trojno prevago nud usta-voverci. Da bi se ta ogromna vecuia izpodrinila, mo-rala so „brez odihljeja podkopavajoCej ustavnej ideji'* razlicna drastifua sredstva pomoei. Sem spada imeno-vanje 5 tistavovernih in le 1 "slovenskega udaroiielco-mibije, ki je imela volilne zapi.*nike osuuvati, dalje izbrisanje vseh narodnih branjevcov, kramarjov in kr&narjev, kateri so do takrat iiedvoiimo volilnopra-vico im»-li, dalje premc&enje udov kuptijske zbornico xi jedne sekcije v drugu itd. To vso jo pi^ano v ta-kratnih pritozbah uarodnih voditeljev slovenskih. pl'a dosti tega. Tako se ju doseglo, da jo prisla kup&jsfca zbornica v ustavo\erne roke, t. j. na tana-fin sta se izpodmakiiil i dva sedcza vdezolnem zboru, kutera zaseda kuprij»ka zbornica, Slowncvm. Ako se tedaj uze prod vulitvami ozrenio na piihodnji dozolni zbor kraujski in vidimo, da imajo /a ijekaj ustavowrci uze v zepu 10 glasov volikopusestniknv, '.! glasova ljubljanskih poslaiu-ov m •» glan>va poslaueev kupCijxko zbornke, nioramo \m pri/nati, da tndi najhujsa agita-cija slovensk.i ueizrckljivo ti»zk<» pnkrijo to Atcvilw. 0 tej „najhujsej agitarijr brali muo prvii": v „Prager Abomlblattu-, sicer pa *mo preverj»Mii, da se pri toj nstavoverccm niti las skrtvil nij. Morda bi bili pa poieleh, da bi jim bili Sloveuci se vse mandate kmeckih ob&n prepustili? „Ne zdi se nam, da whose slovensko manj-sinc v novo sctavljenem dezflnem zboru ravnalnpo pravifnih zahtevah narodue strauke Krauj^kc*. Samo po sebi je umljivo, da se bo dezelni zbor knialu &klical. pravijo. da uze mcseca avgusta. k kratkomn zborovanju, da bi novt, ustavoverni di-zelui odbor prav brzo svoj posel pricel. Saj ta je bil glavni povod, da se je dez>lnetnu zboru tako nagloiua pobvetilo, ker iicer bi bil lehko So do konca tega leta eksistii al Kaj bo ustavoverna vecina so sicer ^kleuila, toga zdaj ne bodcmo preiskovali. Gotovo j<\ daje zuganje in skriv* nostne skodozetyene izjave dunajskih listov v zvozi z zagotovlji-no zmago pri v.lifah vzbuiilokii hloveoskih prebivalcev. Ko u'as je zadnjid na tem meatu poskr-belo, da bi tako t!a«>;ye 7da bi ga v nedeljo lehko cital gospod in kmet. JrGlede imena novega tednika, mislira, bi naj bolj ^rfme^no bilo: „Primorska Edinost", kajti „pL;imorac" izhaja v slovanskem jeziku, ^Soea" pa tudi ne bi bilo tako prime rno ime. ..''_,.. Cena lista naj bi se za kmeta lioliW!mo|o se nikakor ne misli vmesati v rusko-tur§ki boj? Nekateri, in to so turkofili, sanjajo uze o tem, da se polasti Anglija in posede mesto Galipoli v Dardanelih. Se ve, to bi radi nasi domaci turSki knlturonosci, ker bi se potem Anglija in Rttsija najbrie sperle in bi potem Anglija sla Turkom na pomoc. Sicer bi tudi potem Rusija ne imelo toliko straha, kajti Anglija nima niti toliko vojakov, da bi izdatno lehko pomagala Turciji, k vecemu bi mogla posesti Carigrad in Galipoli in nemara so kako drugo pozicijo v src-dozemskem morji. * v Iz Cernegore se poroca, da so Cernogorci vzeli Turkom vse njihove pozicije pri Niksicih, razun glavnega grada, kder se se nabaja vecji del NikSicke posadke. Iz Bosne prihaja vest, da tarn poeivajo Turki in ustaSi ter da se ne bodo toliko casa bojevali, dokler ne pospravijo zitnih pridclkov iz polj v shrambe. Iz ruskega vira javlja se, da so bili Rusi zares z velikimi izgubami pri Plevni nazaj ver-zeni; torej nij res, da so bili Turci zagrabili Ruse, ampak nasprotuo. Mnogo turske vojske je baje prislo v Varno iz Azije. Egiptovski princ Hassan marsira iz Varoe naproti Rusom, prodirajoeim iz Mangalije proti Bazardftku; tukaj, pravi se, se utegnc biti yeca bitka. V Balkanu Rusi napredujejo; Turci se boje 2S Filipopolj. Osman pasa je odiel pustivsi 10 tisuc mol posadke v Yidinu proti Zoriji. Rumunci, kakor je sedaj videti, se za go-tovo ne udelezljo boja, a njihove cete postavijo se kot posadke vpo Rusib pridobljene utverdje-ne pozicije na desnem bregu Donave. V Niko-polj pride namre6 sama rumunska posadka. Iz Azije se poroca, daje prisel Tergukazov zopet v Bajazid. Loris-Melikov in Muktar pasa stojita si naproti na severni strani Karsa. Cudna in neverjetna je vest, da so Rusi odrinili iz Ar-dahana proti Oltiju; zveza Muktar pase z Er~ cerumom bi bila potem pretergana in vsa nje-gova vojska bi bila v veliki nevarnosti. Razne vesti. Gospodom drazabnikom pol. dru^tva Ker se je denes vdelezilo premalo §tevilo udov obfi. zbora, posebno pa za tako vazno zadevo, kakorsna je volitev novega odbora, prelozen je obcni zbor na dan 24. avgusta t. 1. ob 2 uri popoludne. Dnevni red ostane nespremenjem — Nadejati se je, da bodo udje pol. druztva 24. avgusta pokazali* dajim je mar druztvo. kajti prepotrebno je, da se druztvo izvoli tako vodstvo, ki bode v sedaajih za slovanstvo silno vaznih fttsihz vso resnostjoin enerzijo delaloza ohranitev in ie razSirjatev tega, kar smo z veliko te-lavo pridobili na Gonskem v narodnem obziru. % V Gorici m* julija 187?; Odbor. Holtum, ki je tudi v Gorici kazal svojo atletic-no moc, vbil se je v Ljubljani z eno 60 % teSko kroglo, katera mu je padla namesto na ramena na gl&vo* Velika nesreda se je pripetila v Otoku pri Orehovljah. Mati, vdova, pustivsa dva majhena otroka na domu, Sla je k siuu samo za pol ure; v tem kratkem casu nastal je v hi§I ogenj in je vse vpepe* lil; otroka sta pogorela in i njima vse imetje vboge vdove. V Solkanu je bil v nedeljo pobit, skore; po-polnem, nek BratuZ, ki je botel braniti svojega ma-lopridnega sina. Z nozi je bil skorej popolnem raz-mesarjen in te^ko okreva. Solkauski lopovi se naha-jajo uze v varnem zavetji. Ouieuiti moraine pri tej priliki, da se je za&Io divjaStvo Sirifci na vse straai. Posebno se odlikujejo v tem Standiezki fautalini, ko-ji i§cejo prilike, da bi inahali se svojitni pestmi po nedolznih ljudeh. Pojte divjaki raji na Tursko in po- r> iiBimmmir | ¦ ' ¦ ¦¦¦....... skusite tam svoje moci proti Turka in pnstite v mini nedoKne, mirn^ popotnike. Treba bi pafi bilo, da bi policijske obla^nije nekoliko n€inQe nasproti te.n divjakom. M. SacOEQauL nrednik Ksta „Ii Goriziano6, je i'/pojen iz Av&trije. Mislili smo uit davno na te, da zadene taka osjda tega moza, katero je zares popolnem zasluzil. TujecT import!ran iz bMene Italije, se derzne trositi svoje destruktiwne tendence v tuji derzavi — to je vwdar preved. Prav bil celd bilo, da bi takemu, na pol izobrazenemn mozaku gobec popolnem zamaSili. l nasprotno naj bi se nekoliko bolj svobodoraiseluo postopaio napram lojalni slovanski zur-nalistiki, da bode vsaj nekol.ko cutilo seT da ziviuio v svobodnej driavi h nam ne bode treba toziti. da ima-jo Madjari in Nenci svobodo v najemu. C. kr. kmetijskG druStvo v liorici jc ^kU4-nilo po inogodosti pospt^evati ustaimvitev posebnih vinskih druzeb v raznth viu^kih krajik te de^ele po izgledii Stajerskih vinskih druzeb, ki so v tem obziru najboljSe uspeho disegle. Na zahti'vanje gor omenjene gtajpnke vinske druzbe povabljajo so vsi udi, spadajofi k gwiskemu kmetijski'inu oilarku in vsi oni gospodi pnscstniki tega okraja, koji se za to htvar zanimajo. k seji i>. avgusta t. 1. ob '.«> mi zjntraj, v kateri se bode o omcnjeiiem predmttu natatijko po^vetovalo. V Ameriki strikajo (strajkajn) delavci in u-radniki velike Peieilvan-^elrznice, kateri ^trajk hp je raztegnil tudi na sluzefo osebje Erii'-zt'leznice. Nastal je zarad znizanja dnine in plai*. Vodstvo privo-lilo je sicer v ti'j zadregi zopet stare rtninc in plaft\ a strajk spremenil sc je kljubu temu v m>kako revo-lucijo. Na tisuce delavcev, oborozenih s puakami in topovi pod dobrim vodstvom se je uze bilo z milico in je razru^ilo okoli 125 hlaponov in 2000 z>Iezui-Skih vozov. ^koda napravljena ceni se na 2 mihjona dolarjev. Iz goriike gimnazije je premeSLen g. Matej VoduSek na ljubljausko gtmnazijo; mesto za zgodovi-no in neiuski jezik na tukaj§nji realki je bilo pa po-deljeDO Nemcu Karol Kleissel-nu. Iz Kobarida se nam pi.se: Pri bosedi. katero so napravili kobariski narodnjaki 15. t. m., se je ver-§ilo petje prav dobro; posebno sta dopadala mesana zbora „Bene§ka Slovenka" in BPtici". Igra tt2upano-va Micika" bila je za naie razmere jako primerna in se je tudi izverstno igrala, kakor se ni nthte pepre-je nadejal. Po besedi je zaCei doinac pl^s; akopram je zuuaj lilo in se bliskalo, smo se vendar vsi rada-vali do ranega jutra. Navzodih je bilo §e precej dosti ne le doma&h, ampak tudi iz tolmmskih \a bovikih krajev, akopram smo jib se vec pricakovali, katere je najber^e slabo popoldansko vreme odvernilo lepega veCera vdeleziti se» Sercno se zato zahvaljujemo kobariskim narod-njakom, kateri so nam tako lep vefier napravili z 2e-Ijo, da bi nam kmalo zopet enako veselico priredili. Poslanica. VaSe blagorodje! Pieteceno leto, se ne spominjam prav v katerih Stevilkah VaSega ceuj. lista nSoea", so se nabajali dopisi Od bene^kemeje s podpisom Tone Scipek, ki se pa meni po krivici pripisujejo. Da-Ije, lo ni se dovolj; 7 neki stevilki je bil dopis 11 Berd s podpisom IvanoviC, v jkaterem je bila popisana BBesedaK, katero je napravila Kviska eital-nica pret 1. v Biljani. Stvar je gotovo «ze stara, a ker sem §e le sedaj zvedel uzrok, zakaj me n e k d o po strani gZsda, moram Vas, gospod urednik, s tem nadlegovati. Blagovoltte v pribodnji „SoCift objaviti isti-no, da nisem jaz pisal omenjenih dopisov in da tudi nisem v nikaki zvezi z omenjenimi. Cuditi se moram, da se vsi dopisi in novostt I z B e r d ali pa 0 d b e-neikemejele meni pripisujejo, ceS, da sem edi-no jaz Brieev po solskih klopeh hlaSe tergal, toda yarajo se zeld. Stetoval bi takim, predno zaCnejo kaj javno trobiti, da premislijo kamo stvar pade, na dobro ali slabo^ krivifino ali pa pravifino, in nikdar naj se ne prenaglijo se sodbo. —. Kekemu gospodu pa. ki me re's strasno sovrazi, (Zakaj? To ne vem in me tudi ne briga vedeti), povem, da ukljub njegovemu nasprotovanju ostanem, kar sem, Le tudi—otrok. Da sem govoril pri zadnji BBesedi* v KviSkem mesto za-der^anega gosp. prof. Kuralta, prisilil me je k temu sam cit. odbor par minut pred zaCetkom. Basi nisem bil pripravljen, toda mojo nalogo, naj bo dobro ali slabo, sem jo izversil. Pouujal pa za take stvari se nisem in se tudi ne bom nikder. Toliko! V daljno besedovanje se ne spugcam, kajti §koda bi bilo za po nepotrebnem potrateui l%& in papir. To prosira, blag. gos. ureduik, blagovolite v VaSem ceiijenem listu objaviti glede dnih dopisov, da moj nasprotnik sprevidi, da je slabo sodil. Toda, bre zainere!*) VaS poni^. sluga Ant. JakonciS pos. in iz§ol. kmetov. St. Lovrenc pri Neblem 24. julija 1877. *) Potrjujemo, Ja nij g. Ant. JakonciL pisal omenjenih dopisov in da nij tudi v nikaki dotiki '/. ujimi. tired. Listnica opravniStva. 6. g. 0. M., vikar v Grgarju. Ne zamerite, je bila pomofa; p!aLano je vse do konca juuij.i t. I. (Jr. 6- Peter v Solkanu. Prav imate Vi, plai;ano je vse do konec jmitfa- *. I.; toda brez ?.anifire. Gosp. Jofte T. v OoPku. Plarano je bilo vse do konca lanskega lota; pouiota se je vri-niia. kafejo blagovolite opraviclti. i I Obcitibko staresinstvo jc» v svoji scji due ;}0. nov. 1S7(» sklenilo, da ne sine noben ptuj kremar dne 15. in 1(1. avgusta 1877 vina na Tabor pripeljati. Domari kivmurji bodo sami torili izvrstno kapljiro in postivzoju ljudstvu tudi z joduli po primmii reni. Ziipanstvo v velikem Repiiu, ;.';!. julija jt*W. ANTON' (il'STlX, zupan. ItaxpLs untoljskih sluxeli. Y lolskem okraji goriSke okolice razpisuje ie s tem uditeljske sluibe cnorazrednic v lolskih ob6inah III. plaLilne verste; na Oorcnjempolji, v BHjah, Kvilkem, Kalu, Batab, Kronbcrgu, Ternovetn in v Desklah. Doliodki teh slu2cb so doloceni v del 5, postavah 10, marcija 1870 in 16, oktobra 1875. TOtelj na Gorenjerapolji bode uftval tudiosebno doklado let. gl. 100; ufiitelja v Biljah in v Kvii-kem pa iste letnih gl, 50. Prosilci naj viozijo svoje pro^nje previdene z dokazom uCiteljske sposobnosti naj dalje do 4. septembra 11. pri doticnih krajnih Sol. sve* tih. Prosilcij ki ne sluzJjo v tem okraju, naj prosijo po njim predstavljenih Solskih oblastih. C. K. 0KBAJN1 SOLSKI SVET v Gorici$ 20. julija 2877. 14\ sodar v Mariboni na Dravi, pripo-3| roca se za izdelanje sddov za vino in yy pivo iz najboljiega slavonskega hrasto-vega (dobovega) lesd vsakoverstne ve-likosti od 25 litrov naprej — po naj-nizjih t-cnah. Osebe vseh stanov, posebno pokojniki, uradniki vsake stroke, za-stopniki zavarovalnih draStev, oskerbniki, knji-godr^ci in osebe brez sluzbe vdobe ti^n in dfber zasluzek, kateri postane, te inia dotiLnik le nekoliko sposobnosti, glaven zaslulek letnih 1000 do 1500 gold. — Pogoji: Dobra priporo-Cila ali pa majhena kavcija. Dopise pod naslo-vom K. C. 2810 razpo§ilja „Die Annoncen-Ex-pedition von G. L. Daube & Co., Singerstrasse 8. Wiena. mm, iz4»v»teij m urednik; VmW PQI^PEC» — 1*w?; IJAIWa ? Gorici,