GLASILO
KOLEKTIVA
»INDUPLATI«
JARŠE
JUNIJ 1955 CENA DIN 10--
ŠT. 30
Dan Partizana v Jaršah
TVD »Partizan . Jarše, je četrtič po vrsti proslavilo tudi letos 19. maja Titov rojstni dan z organiziranim nastopom večine svojih oddelkov na igrišču za tovarno Induplati.
21 članov in mladincev ter mladink društva je točno ol) določenem času sodelovalo v 1'itovi štafeti, katere palico so nesli na progi od Homca do šole v Jaršah, štafeto je pred tovarno v Jaršah pozdravilo Veliko ljudi, ki so se po štafeti podali na igrišče, kjer si> prisostvovali tekmam naših pionirjev, mladincev in seveda tudi članov. Preko 200 oseb je bodrilo tekmovalce in s tem dokazalo, da fizkulturno življenje v Jaršah živi v širokih ljudskih množicah in da je delo Uprave TVD Partizana, Jarše, na pravi in najboljši Poti.
Pionirji in pionirke so se pomerili v tekih in preskokih, enako mladinke in mladinci.
Člani pa so nastopili v kombiniranih postavah s članicami na igrišču za odbojko v medobratnem tekmovanju med seboj.
Tekmovalni duh. ki je vel v posameznih moštvih je pač ponovno dokazal, da zmaguje na športni poljani oni, ki je boljši, ter so morali prav zaradi tega člani moštva pisarne podleči vsem nasprotnikom in zasesti zadnje mesto. Pretiravali bi seveda, če bi označili to zadnje mesto kot dokaz o neznanju v igri, saj je prav igra tov. Mavkota dokazala, da tudi v starejših kosteh še teče mlada kri. Takih je bilo seveda več, toda še bolje je, če teče mlada kri v mladih kosteh, kakor je bil to v moštvu predilnice primer, ki si je priborilo naslov prvaka v medobratnem tekmovanju.
Lepo vreme in dobra priprava je privabilo, kot sem že omenil, na igrišče lepo število gledalcev, zato s še večjim upanjem zremo v bodočnost, da bo takih prireditev in obiskov še več, ko bo naše igrišče gotovo.
Bodi previden pri delu in upoštevaj varnostne predpise
Vsaka nezgoda, tudi manjša, čeprav ne povzroči izostanka z dela, ima za posledico poleg bolečin in neprijetnosti za ponesrečenca tudi večjo ali manjšo gospodarsko škodo.
Samo za hranarino za nezgodne primere je bilo luni v našem podjetju izplačanih 263.000 din. ne da bi upoštevali pri tem zdravniško nego oziroma eventualne stroške zdravljenja v bolnišnici. Če pa upoštevamo še izgubljen narodni dohodek zaradi izpadlih delovnih dni, dobimo vsoto, ki štiri- do petkrat preseže dejanske stroške.
Analiza nezgod v našem podjetju luni nam nudi zgovoren primer, da pride do mnogih nezgod zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov, oziroma neprevidnega in nepazljivega ravnanja s stroji.
Skupno je bilo prijavljenih v lanskem letu 58 nezgod, kar je seveda samo majhno število nezgod, ker nezgode, ki niso imele za posledico izostanek z dela S ali več ur, niso bile prijavljene. Izgubljenih je bilo zaradi nezgod 885 delovnih dni ali 11 % vseh zaradi bolezni izpadlih delovnih dni. Povprečno je vsaka nezgoda zahtevala 15 izpadlih delovnih dni.
Od prijavljenih nezgod se jih je 1? pripetilo na poti na delo ali z delu. ostalih 41 pa v obratih.
Nezgode na poti so bile v glavnem padci pri vožnji s kolesom, posledica neprevidne vožnje ali neupoštevanja cestnoprometnih predpisov.
O nezgodah v obratih pa dobimo naslednjo sliko:
1.	Zaradi neprevidnega ali nepazljivega ravnanja s stroji oziroma dela z neprimernim orodjem je bilo 21 nezgod.
Primer: tkalka ni pazila in ji je, ko je vlekla osnovo nazaj, padla utež na nogo in jo poškodovala.
Pri učvrščevanju gredi v osnovni valj je ponesrečeni rabil kladivo, katerega glava je cvetela« in mu je pri delu odletel košček kladiva v nogo.
2.	Nesrečni primeri 6 nezgod.
Primer: pri prehodu tovarniškega dvorišča je ponesrečenemu padel utrinek iz tovarniškega dimnika v oko.
3.	Zaradi nepočiščenega oziroma gladkega tlaka 5 nezgod.
Primer: tla so bila polita s škrobom, delavki je spodrsnilo, padla je in si poškodovala nogo.
4.	Zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov oziroma neuporabe osebnih zaščitnih sredstev je bilo 8 nezgod.
Primer: pri brušenju na smirkovi plošči je ponesrečencu odletel drobec v nezaščitene oči.
5.	Zaradi neprimerno zavarovanega stroja je bila 1 nezgoda.
Primer: delavka je udarila z nogo v nezaščiten robat nosilec, ki je štrlel od stroja, in se poškodovala.
Iz gornje razčlenbc vidimo, da bi se mnogim nezgodam lahko izognili s previdnim in pazljivim delom ter z upoštevanjem varnostnih predpisov. S tem bi prihranili sebi, svojcem in skupnosti nepotrebne stroške in neprijetnosti.
Zato bodi vedno in povsod previden pri delu in upoštevaj varnostne predpise. Če vidiš sodelavca, da je nepreviden pri delu ali da ne uporablja osebnih zaščitnih sredstev, ga opomni in mu povej, kako naj dela. S tem koristiš sebi in njemu.
Glej, da bodo pri tvojem stroju varnostne naprave vedno v redu, če niso, povoj mojstru. On bo poskrbel, da se pomanjkljivosti odpravijo. Osebna zaščitna sredstva, kot so zaščitna očala, plinska maska ipd., morajo biti vedno pri roki in primerno vzdrževana.
V času STIPI vsi na igrišče za našo tovarno!
Varnost pri delu naj ti bo vedno pred očmi. Svoj stroj najbolje poznaš in veš, kje so najnevarnejša mesta. Ko dobiš sodelavca, da se priuči delu na stroju, ga pouči in mu pokaži nevarna mesta, da se bo znal izogniti nesreči. Ako imaš pameten predlog, da se izboljšajo varnostne naprave pri stroju, povej ga, v
kolikor je sprejemljiv, bo uprava podjetja poskrbela, da se predlagana izboljšava izvede.
Naše geslo v letošnjem letu bodi:
»Čim manj nesreč zaradi nepazljivosti, neprevidnosti, nobene nesreče pa zaradi neuporabe zaščitnih sredstev.«	,cL-
Odlomek iz pravil o socialni zaščiti
V tem odstavku bomo nadaljevali z opisovanjem o pravicah, ki jih imajo delavci in nameščenci po zakonu o zdravstvenem zavarovanju. Začetek istega je bil objavljen v 26. številki Konoplana, z opisovanjem iz tega pravilnika bomo zaključili v 32. številki.
Pri dajatvah ob nosečnosti in porodu so prav tako nekatere spremembe. Zavarovanke, ki so bile zavarovane neposredno pred porodom brez presledka najmanj 6 mesecev oziroma s presledki 12 mesecev v zadnjih 2 letih, imajo med porodniškim dopustom pravico do polnega nadomestila plače. Zavarovanke, ki nimajo navedenega staža, imajo med porodniškim dopustom pravico do 80 % nadomestila.
Važna je tudi razširitev materinskega varstva, po katerem imajo pravico do podpore za opremo otroka ne glede na trajanje zavarovanja pred porodom, pravica do podpore za opremo otroka je dalje razširjena tudi na vse člane zavarovančeve družine (doslej le zavarovančeva žena), ki imajo pravico do zdravstvenega varstva pod pogojem, da je družinski glavar — zavarovan brez presledka najmanj 6 mesecev ali s presledki 12 mesecev v zadnjih 3 letih, n. pr. ako ima hčerka, ki je upravičena do zdravstvenega varstva nezakonskega otroka, ima oče kot zavarovanec pravico do podpore za opremo otroka.
Glede povračila potnih stroškov Zakon ne prinaša posebnih novosti razen, da je dovolil določanje višine vračila za stroške in nastavitve med potovanjem Skupščinam okrajnih zavodov. Na zadnji skupščini Zavoda za soc. zavarovanje v Ljubljani so bile sprejete sle-
. Nekaj o
Od nekdaj je človek ob pogledu na niti iz naravnih vlaken pomislil, ali ne bi mogel tudi sam umetno izdelati kaj podobnega ali celo boljšega. Prvi poskusi so že precej stari, vendar se kot rojstvo umetnih vlaken jemlje leto 1884, ko so bila izdelana prva vlakna iz nitroceluloze. Potem so se naglo vrstila odkritja: leta 1890 bakrova umetna svila, leta 1894 acetatna umetna svila. Prava sintetična vlakna pa so bila izdelana šele leta 1928, in sicer iz viniklorida in poli-amidov, kasneje pa še vrsta drugih. Ti datumi pomenijo seveda rojstvo vlakna v laboratoriju in je do industrijske proizvodnje posameznih vrst večkrat jire-teklo še precej let. Industrija takrat še ni bila sposobna izdelati strojev in naprav za zamotane postopke pa tudi na trgu ni primanjkovalo naravnih tekstilnih surovin. Obe svetovni vojni pa sta pospešili razvoj industrije in razširili uporabo umetnih vlaken, katerih izdelava sc je pocenila, vlakna sama pa so se tudi kakovostno izboljšala.
Medtem ko je bila izdelava in potrošnja bakrove, viskozne in acetatne umetne svile že pred drugo svetovno vojno splošno znana in razširjena, se je izdelava in uporaba sintetičnih vlaken razširila šele po drugi svetovni vojni. Danes poznamo na trgu že mnogo vrst sintetičnih vlaken, ki se ne razlikujejo samo po trgovskem imenu, temveč tudi po načinu izdelave, surovini in specifičnih lastnostih.
deče postavke: za potovanje v Ljubljano, Zagreb, Beograd in Sarajevo na dan 600 din, za potovanje v druge kraje pa po 500 din. Polni znesek dnevnice se prizna, če traja potovanje vsaj 16 ur, za potovanje od 8 do 16 ur se prizna pol dnevnice, za potovanje pod 8 ur pa ne pripada nič. Za otroke do dopolnjenega 7. leta starosti gre polovica dnevnice, ki je predvidena za zavarovance, stare nad 7 let. Za otroke do dopolnjenega 14. leta starosti se smatra, da mu je med potovanjem vselej potreben spremljevalec.
Glede povračila potnih stroškov odnosno prevoznih stroškov je važno omeniti, da soc. zavarovanje povrne samo stroške za najkrajšo relacijo. Na našem sektorju imamo še vedno primere, da zavarovanci v primeru potrebe kličejo kamniško reševalno postajo za prevoz bolnika v Ljubljano, pri tem pa ne pomislijo, da je prevoz zavarovancev s kamniško reševalno postajo s sektorja Domžale, Jarše, Vir, Mengeš itd. mnogo dražji, to pa iz razloga, ker reševalna postaja zaračuna vsak prevoženi kilometer od Kamniku do Ljubljane in nazaj. Vsled tega niso redki primeri, da se prevozni stroški z rešilnim avtomobilom povečajo za eno tretjino. Zaradi tega se opozorjajo vsi zavarovanci, da bo Soc. zavarovanje v takih primerih zahtevalo povračilo razlike od zavarovanca. Torej kličite ob potrebi Ljubljansko reševalno postajo, če pa je ta zasedena, v zelo nujnih primerih lahko tudi privatni avto-taksi, kar pa mora potrditi pristojni uradni zdravnik.
(Se nadaljuje.)
najlonu
Po načinu izdelave ločimo sintetična vlakna v dve veliki grupi, in sicer na vlakna, ki so produkt poli-merizacije, kot n. pr. Pe-Ce vlakno, Vinyon, Rhovyl, Saran, Orion, Acrilan in drugi, ter na vlakna, ki so produkt polikondenzacije, kot so najlon, perlon, te-rilen, dacron itd.
Pri nas najbolj razširjeno, ozir. pri nežnem spolu najbolj zaželeno, je poliamidno vlakno s trgovskim imenom nylon, izg. najlon.
Najlon se je pojavil v Ameriki v široki potrošnji že leta 1938. Za odkritje najlona, oziroma sploh poii-amidnih vlaken, gre priznanje ameriškemu kemiku Carothers-u, ki je pri raziskovalnem delu v laboratorijih velikega ameriškega kemičnega trusta Du Pont odkril metodo kondenzacije, to je spajanja različnih manjših molekul v velike molekule. Pri tem je ustvaril grupo poliamidov, v molekulah, v katerih je dušik grupiran podobno kot pri volni in pravi svili. Na bazi teh poliamidov se je potem razvil proizvodni postopek za izdelavo najlona.
Kot surovine za izdelavo najlona uporabljajo nafto, benzol in furfurol. Iz teh snovi najprej dobijo adi-pinsko kislino in heksametilendiamid, nakar te dve snovi kondenzirajo v najlon ali kakor pravijo kemiki najlonu v polimeradapinske kisline in heksametilen-diamida. Za pridobivanje tekstilnih vlaken tako dobljeni najlon talijo in ga potiskajo skozi predilne šobe, podobno kot umetno svilo.
Si se že prijavil na tekmovanje ST1PI? — V STIP1 bo od 3. do 70. julija 7955
Danes izdelajo na svetu že okrog 130.000 ton najlona, od tega samo v ZDA več kot 100.000 ton, vendar je povpraševanje še vedno večje kakor produkcija.
Od dobrih lastnosti, ki odlikujejo najlon, bi naštel naslednje:
najlon vlakna lahko izdelamo v poljubni debelini, tudi tanjše kot pravu svila; trdnost, razteznost in elastičnost je mnogo večja kot pri najboljših naravnih vlaknih; vlakna so odporna proti moljem in ne plesnijo; slabo vpijajo vlago in se zaradi tega hitreje sušijo po pranju;
tkanine iz najlona se ne mažejo kot običajne in jih je laže prati, likanje odpade (pri eventualnem likanju nikakor ne smemo uporabljati vročega likalnika, marveč samo toplega).
Poleg vseh teh prednosti pa ima najlon tudi nekatere slabe lastnosti. Ena od teh, ki nas vse prizadene, je, da so izdelki iz najlona sorazmerno dragi. Svojstvo najlona, da slabo vpija vlago, ima poleg svojih dobrih tudi slabe strani. Vlakna se zaradi tega težko barvajo in izdelki slabo vpijajo znoj.
Uporaba najlona je vsestranska. Iz najlona izde-
lujejo nogavice, žensko perilo, blago za moške srajce, bluze in ženske obleke, blago za dežnike, dežne plašče, kravate, za delovne obleke v kemični industriji itd. Poleg tega izdelujejo tudi sukance, plezalne vrvi, ribarske mreže, kirurške niti za šivanje ran, razne ščetke in podobno.
Najlon pa se ni dobro obnesel samo kot tekstilna surovina, temveč ga uporabljajo tudi za druge namene. Tako je v korejski vojni marsikateremu ameriškemu vojaku rešila življenje čelada iz najlona in neprebojni oklep iz najlona. Zadnje čase poizkušajo iz najlona, izdelovati tudi rezervoarje za gorivo na avionih in avtomobilske karoserije.
Uporaba najlona in ostalih sintetičnih mas oziroma vlaken je vsak dan večja in bolj vsestranska, tako da danes lahko rečemo, da živimo v času plastičnih mas in umetnih vlaken. Bodočnost bo pokazala, koliko so najlon in ostala sintetična vlakna sposobna zamenjati naravna vlakna ali pa se bodo sintetična vlakna obnesla samo kot dopolnilo naravnim vlaknom oziroma samo na gotovih področjih zamenjala naravna vlakna.
-cL-
Po Franciji in Nemčiji
(Nadaljevanje, piše O. Lipovšek)
Francoska družba za proizvajanje anilinskih barv »1'raneolor« ima svoje obrate in laboratorije v Vil-ler-u, V Saint Denis-u in v Provinci. Sam sem bil gost laboratorijev v Villeru, kjer sem se seznanil s pra-yilno uporabo Neutrogene barvil kakor tudi Solasolov in pa Solanthrenov. Vsa dela, katera sem preučeval v zvezi z našimi napakami, mi niso dala novih smeri oziroma nismo v našem obratu v Jaršah delali drugače, kakor delajo z njim; njihovi proizvajalci v Vil-
Bil sem v Parizu. Kolikor so mi finance dovoljevale, sem si privoščil ogled tega šestmilijonskega mesta, toliko prebivalcev šteje Pariz s svojo bližnjo okolico.
Površina Pariza je okrogla in meri v premeru povprečno 23 km. Mesto leži na obeh bregovih Seine ter bi se težko odločil za izjavo, na katerem bregu je mesto živahnejše ali zanimivejše. Eiffelov stolp stoji na levem bregu Seine na južni strani. Na desnem
Znameniti Eiffelov stolp	Slavolok zmage (1816)
leru. Zanimal sem se v tej tovarni za Alginat, ki pa nima preveč pozitivnih lastnosti, tako da po mojem mnenju z njim ne bi dosegli niti ooljših rezultatov pri tiskanju tkanin, niti bi bil finančni uspeh boljši pri uporabi Alginata. Najzanimivejše, kar sem videl v tovarni v Villeru, je bil aparat ali aparati •— sam ne vem kaj je boljše — za izdelovanje filmskih šablon, m to od izdelave izvlečk-iv za posamezne šablone do izdelave šablone same. Ti aparati so razmeščeni v prostorih, ki bi zavzemali dvakratni prostor naše sedanje tiskarne in so verjetno tako zelo dragi, da bomo mi pač še nekaj časa o tem lahko samo ponižno govorili. Tisk s takimi šablonami je seveda 100 %. Z ogledom teh strojev in dela sem zaključil učni namen svojega potovanja.
bregu Seine pa stoji enako znani Slavolok zmage. Na levem bregu so nadalje znameniti dvorec Luxem-bourg, univerza Sorbonne (najstarejša v Evropi), Pan-thcon, Invalides, Ecole Militaire in velesejmski prostor (Foire de Pariš) ter letališče. Seveda je še zanimivih dvorcev in palač na stotine, vendar so to glavna, ki sem si jih ogledal. Na desnem bregu Seine pa prednjači že omenjeni Slavolok zmage z Elizejskimi poljanami, ki segajo do kraljeve palače in trga Concorde v podal jšku znanih Tuilcries de Louvre. I udi opera je tu in spomenik na mestu, kjer je nekoč stala giljotina, ki je rezala glave francoskim mogočnikom. In če je središče slikarjev vsega sveta na Montparnassu, kjer je tudi mnogo nočnih lokalov, potem je središče nočnega življenja na desnem bregu na Montmartru. Na-
Za udeležence V. STIPl bomo organizirali kinopredstavo in vzpon na Triglav
pisal sem, da sem bil povsod tam, kar sem povedal, sedaj rečem, da s e in se najdlje zadržal na Montmartru, pa ne mislite, da morda v cerkvi svetega Srca, ne, še daleč ne, čeprav sem bil tudi tam. Zadržal sem se v okolici, ki nosi ime Cadet oziroma Pigalle. Tu so svetovno znana nočna zabavišča, med katerimi prednjači Feliere Bergere in pa Moulin rouge. Sledi Cassino de Pariš in še sto in sto drugih. Vsa ta množica lokalov podnevi ne predstavlja nič in v tem času zbira si It', da v trenutku, ko tisoč in tisoč električnih lučk in reklam osvetli ta tlel Pariza, oživi v tisto življenje, ki verjetno še ni nikogar razočaralo. In prav množica teh lokalov vzbudi v človeku tisti mučni predsodek, tla bo eno videl, a sto drugih stvari prezrl, ker enostavno ne more biti povsod hkrati poleg. — Bil sem v Moti lin rouge ter si ogledal predstavo z.
znano točko »ken-ken«, ki žanje že desetletja priznanje gledalcev in je žela seveda tudi moje. Nadalje sem bil v Feliere Bergere (vstopnica in ostalo, kot garderoba in postrežba, me je stala 4000 frankov), kjer so prikazane točke dobesedno bajne. Kaj bi opisoval, saj bom eno navedel in desetine neizrekljivo lepih spominov izpustil. Bil sem pač v Parizu. Ce sem vam v enem svojih prejšnjih opisovanj navedel, da sem bil v Frankfurtu v nočnem lokalu, kjer so promenirale ženske na barski pozornici skoro« popolnoma gole, potem prednjači Pariz v svojih lokalih v tem, tla predstave, kjer ženske niso popolnoma slečene, sploh ne vlečejo, lit koga otl vas, drugi bralec, bi ne zamikalo vtakniti nos tja, kamor ga po naših moralnih zakonih vtakniti ne moreš. Da, to je Pariz ponoči.
(Konec prihodnjič)
TV D »PARTIZAN«, Jarše, sporoča vsem svojim članom, da bo letošnji vzpon za V. S TIPl v soboto in nedeljo, tlite 18. in 19. junija, na Grintovec z Jezerske strani.
V nedeljo, dne 26. junija, bo atletski troboj med ekipami Kamnika, Mengša in Jarš v Kamniku. Pričetek tekmovanja ob 9. uri dopoldne.
Nove naročnike za
DNEVNI^
sprejema O. Lipovšek - tiskarna. Mesečna naročnina znaša 180 din in mora bili poravnana do vsakega 16. v mesecu. ■
Izid žrebanja za nagrade uredništva Kotioplaha za imetnike vseh številk Konoplana od 15. številke dalje bomo objavili v prihodnji številki.
Uredništvo sporoča vsem zunanjim naročnikom našega listu, da ne razpolaga več s starimi številkami Konoplana, ki jih želijo posamezniki še vedno prejeti vkljub temu, da smo jim sporočili, tla le-teh nimamo.
Vsem interesentom-izletni kom z našim avtobusom sporočamo, tla stane vožnja z. avtobusom za vsak prevožen kilometer 1 dinar na osebo in stroške šoferja, katero plača vsak posameznik vnaprej vodji izleta. Vodja izleta mora narediti pred izletom obračun in vnaprej pobrati denar. Otroci svojcev izletnikov od 5. do 10. leta starosti plačajo polovico stroškov odraslega izletnika. Otroci pod 5 let starosti pa ne plačajo nič.
Za primer navajamo, da stane normalna vožnja jarše-Ljuhijana in nazaj z. našim avtobusom na osebo 50 din. Na morje (Opatija, Portorož jn podobne daljave do 150 km na eno stran) pa stane za osebo 300 din.
Vsem krvodajalcem sporoča uprava podjetja, da se njihov prosti dan 28. april šteje kot normalno \ podjetju opravljeni čas. Samo s tem izostankom so še vedno kandidati za nagrado 10.000 din, ki jo je razpisal delavski svet INDUPLATI.
VESELA KRONIKA
Že dolgo se nisem nič oglasila. Vzrokov za to je več, so pa vsi enaki. Enkrat sem bila bolna, potem zopet bolana in tako naprej.
Tokrat velja moja prva beseda zakoncem, ki so jo maja v tako velikem številu zavozili v jarem. Srečneži imajo to sedaj za seboj in bodo prišli v število onih, ki teže odpirajo denarnico za razne nabiralce. Svojemu možieku sem pa predlagala, naj fantovščine malo porazdelijo, nakar mi je rekel, da ne pojde za nekaj časa nikamor več, pa če bi se sam papež oženil.
Tako so jo zavozili zakonci. V istem času so jo zavozili po gladki cesti tudi naši nakupovalci vina. Seveda je bilo materialne škode precej, ta se bo izenačila, če pomislimo, da bo prejel naš Jože iz menze Nobelovo nagrado ker bo rodil. Sam izjavlja, da je noseč, kar se je zgodilo, ko mu ie priteklo nekaj od obilnejše ženske, ki je ležala nad njim, pri katastrofi skozi obleko in je nadaljevalo pot po protezi, kar je dobro čutil. Verjemimo mu do tedaj.
Vmes pa v mungo stopimo, kjer Bernot miši ubija, ki kartice glodajo. Mar bi jih pustil. Kdo ve, če ne bi nastal na ta način kakšen prav zanimiv vzorec.
Naše cene so še vedno problem zase. Morda bi se pa dal realizirati Ladov predlog, češ če se cene zvišujejo, naj se pa še liter poveča. Seveda bi potem morali naši moški piti samo tleči ali dva, če sedaj nekaj litrov nimajo zadosti.
Ilec je hec, če pa gre zares, potem še Jože iz komerciale dobro skoči. To je dokazal na zadnjem medobratnem tekmovanju v odbojki pri belem dnevu. Manj vajena skakanja je pa naša doli tarča, a li pa je že pozabila, kako to gre. Vsekakor ji bo treba precej treninga, da bo za med ta boljše«.
Tudi ljudje od radia so gostovali v Jaršah. Nekaterim je bil spored močno všeč in so se pri ploskanju kar tresli od navdušenja. Drugi so pa menili, da lahko isto muziko poslušajo za 250 din vsak dan pri sprejemnikih, od jutra do večera. Menim, da imajo prvi in drugi prav. Za vaše pripombe sc pa priporočam.
Vaša Špelca.
SPORED FILMOV KINA »INDUPLATI«
15.	—16. junija 18.—19. junija 22.-23. junija 25.—26. junija 29.—30. junija
2,— 3. julija 6,— 7. julija
9,- 10. julija 13.	14.	julija
16.	—17. julija
Titanik«, ameriški film »Poročni venec«, švedski film »Tujec na begu . angleški film »Tajna sobe št. 17«, ameriški film »Smeh v raju«, angleški film »Mirni človek«, ameriški: film V vrhovih Himalaje«, angleški barvni film
Slavolok zmage«, ameriški film »Vlomilce«, angleški film »Otroci Evrope«, ameriški film
Uprava kina INDUPLATI
Izdaja v 600 izvodih kolektiv tovarne »Induplati« Odgovorni urednik: Lipovšek Otmar Natisnila Triglavska tiskarna v Ljubljani