rmk 4aa ima te potnikov. dailj ud Holidajs. t glasilo SLOVENSKE narodne PODPORNE jednote (Jrsdaliki U uprsvitAkl f— ■(orli MSr 8. Lew»4als av. OfttM of pvkttoiUM! IS67 80. Utajil »v«. Tslspksasi Lswadsls 4SIČ. LETO—YEAR XV, g^S!* JfaSL^TSSCt1; IM Mtur liMMT SS. ISIS. at tk« pMt-«n« nO« tks 1SW C—s»w «1 linll ISTS. Chicsgo, IU., sobota, 10. junija (Juna 10) 1B22. STEV.—NUMBER 135. f«r asIUsi si a»«hl salo of p ««iM #«r ia imUm 11 OS, Ast mi Ost. t, 101T, »slliirhU mm Hmm 14, ISIS. 1 611 PADA IN PADA. TIOA NE GOVORE VODITELJI RUDARJEV, AMPAK TO PO- KAZUJEJO URADNE ŠTE- I zgledi sa organizirano delavstvo to, d* isvojujejo veliko imofo. Wsshington, D. 0. (Federeted Preee). — Deveti teden rudsrske etevke (od 29. meje do 3. junije) pokezuje, de se produkcije premoge znižuje in de je skupne pro dukcije trdega in mehkega premoga aa trideaet miljonov ton premoga prikrajšana, ako ae pri merja a produkcijo premoga v le-■ tu 1919, v katerem je bila velika rudarska atavka. Te številke je o belodanil geologični urad Združenih držav, ki govore, da premo-gove rezerve hitro pohajajo in ds so rudarji v ugodnem položaju, da izvojujejo sijajno zmago, sko njih vrate oatanejo čvrste in trd ne do sredi julije. Poročila izkazujejo, da ao v tednu, končavžim a tretjim junijem, produeirali okoli 4,550,000 ali 5,000,000 ton premoga. Pred tem tednom eo produeirali 4,856,000 ton mehkega premoga in 10,000 ton antracitnege. Sedaj konzumi rsjo ns teden okoli oaem miljonov ton premoga, vee premog, ki je v rezervi, ne preaega dva in trideset miljonov ton. Ako ss produkcijs hitro ne pomnoži, bo vea premog v rezervi porabljen v osem tednih. In tedaj se bo poču-'' tilo pomanjkanje premoga v rss-sih krajih Združenih držsv. Geologični ursd je odklonil, ds oceni premog v rezervi, tods prizna, ds ee množina premogs v re-> servi hitro krči. Temu dodsjs, ds jf ae no ontraeitnem trgu ne RUDARJI VIDIJO ZMAGE V VOJKI Z OPERA-TORJL Cresson, Ps. — (Feder. Prees.) - "Penn-Centrei NewaM, glssilo rudarjev v srednji Pen nsy Ivani ji, f>iže, ds je zmaga rudarjev blizu Pomanjksnje premogs, ki se ved< no bolj občuti Je glsvno znsmenje pihejsjoče zmage. Odbornikom organizacije v centralni Pennsyll vaniji so znana fakta, ki govore v prid njih. Ust piše; "Trg premoga bo kmalu poni čen. Oene poskočijo. Ljudstvo bo trpelo ia drago plačalo svojo vero v operatorje, ki so lagali, da kma lu poženejo radarje nasaj aa delo Objavljani podatki o zalogi pre moga ▼ rezervi so napačni in ne zanesljivi. Vlada s operatorji vrsd jo alarmirana vslod položaja ia bo kmalu primorana nekaj sto riti, oko hoče preprečiti splošno stagnacijo industrij." ZMAGA BIZNIŠKiH INTERESOV SE SPREMENI V PORAZ. DELAVCEM EO ODPRLA 0(0, DA SE MORAJO ORGANIZIRA. TI POLITIČNO. Privatni bisnižki intereei so sami grobokopi svojega gospodarskega sistema. IZGINI VOJNA P80-? TI RMJEMIIPENNI. Okrog 528 družin jo bilo doslsj izgnanih is kompanijakih hiš. ORGANIZACIJA JE DALA 750 ŠOTOROV. * ' S Cresson, Ps. — (Ped. Prees.)— John D. Rockefellerjevs Consoli-dstion Cosl kompsnijs je po dveh tednih odmors obnovila isgonsko vojno proti stovkujočim rudor-jem. Petintrideset družin v Myers-dala je te dni prejelo ukas, da morsjo odpustiti kompanijske hi še. Rudareka organizacija je hitro poslala petindvajset šotorov iz Portaga, Cambria county. Ostalih deeet družin nsjde začaano zavetje .t enem tednu produclrsli po 988,000 ton sntrseits, sdsj ps produeirsjo manj kot deeet tieoč ton sntrscitnegs premogs ns teden. Popolne psralisscijs ns an-tracitnem polju je najboljše 0-rožje jf roksh rudsr jev. Geologični ursd poročs, ds je prenehsls produkeijs koks (Be-ehive coke) v osmem tednu rudarske stavke. V vsem čaau ao produeirali 101,000 ton koka, ali komsj 25 odstotkov tegs, ksr so v leta 1920 producirsli ob tem česu. Skupna produkcijs v tem letu je ssostslo ss 14 odstotkov zs lan-ako produkcijo, ko je bilo v industriji občutiti nsjvečjo krizo. Geologični ursd prisns, da. so vrste rudsrjev trdne. Poročilo prsvit V sedmem tednu stsvke ni opssiti luknje v vrstsh stavkar jev v močno organiziranih distriktih. V eonellsvillskem distriktu so se pričeli vrečati, toda produkcija je bila povišena sa prav mslo. ,Več rudsrjev se je vrnilo ns delo v jugovzhodnem Kentuckyju in Tenneeeeeju. Nsjvečjs povrnitev ns delo, ki je bils opsziti, je bils v distriktu New Riverje, kjer so pričeli deleti v rudnikih s selo znižsnimi močmi. Tods produkci js ns polju New Riverjs js sso stsls kljub temu deleč ss norma lo. Produkeijs ns polju v Homer eetu je psdls. V Zspsdni Virginl ji se je v neunijskih rudnikih po-višsls produkcijs zs epoznanje V močno organiziranih diatriktih pa niao nikjer pričeli z delom. V Pennsjlvaniji pa atavke še vedno na tieoče in tisoče rudsrjev na n* erganisiranih poljih. Premogovniški podjetniki so se lo vznemirjeni sersdi položsjs, ki se je rssgslil pred njimi ns koa-ferenei e Hooverjem v Weehing tonu. Čeprav ao premogovniški podjetniki izdeli nejprvo opti etične isjeve, ne morejo utejiti, ds premog hitre pohaja in Hoo ver je esm pod vzel korsk, ki gs on imenuje poevetovsnje ss "prs-vičns cene", de teko asbrsai po višanje eene in peaično sshtevo po premogu, ki bi hitro aprasnile •kladišče, ns ksterih Je premog reservL Orgsnizirsno delsvstvo le ai melo nikdsr tsko tope prilike, ds isvojaje sijajne zasago. kot jo me v sedanji rudarski stavki. Zdaj ai pololsj več tak, da bi se ugibalo, na ketero etren se nogac sasags. Rudarji ne delejo devet tednov i« mnogi trpe hudo Ake t« ia da mnot 1 okra (Dalje aa 1 otraaL) JMI^^HBHHaiHBB E r ^ tmm»K rov. John Brophy, 'predsednik o kp® J® Pr«c«J sorodnosti. Po tem odloku je nsjviljs sodnijsks in- krožne organizacije, je hitro ns ročil 150 iotorov. Skupsj je unija naroČila 750 Iotorov za centralno Pennaylvanijo do danes. Vse dru line, ki eo bile doelej vržene is kompsnijskih stsnovsnj, so tako; dobile streho. Doelej je bilo izgnsnih 522 dru lin; mnogo družin je sspustilo prejšnja 1 stanovanja, predno je prižlo obveetilo sa selitev. Nekatere družbe niso izgnsle rudsrjev ker vidijo, do jim s tem ne nerede poeebne škode. V enem ssmem slučaju je bila unija v ssdregi, ko je prišel izgon rudsrjev nepričakovano. To je bilo v Husbsndu blizu Quemsbo nlngs ,kjcr je bilo izgnanih 18 družin aa ccsto ln šotori niso bil pripravljeni. V naselbini ni pri vat nih stsnovsnj in družbs ni hotele dsti radarjem telefona, da bi bili obveetili organizacijo. Nekaj- ra darjev je hodilo več milj, predno so sporočili linijskim odbornikom ds ao rodsrji pod milim nebom. Družine so bile prvo noč bres atrehe, toda dragi dan so bili šoto ri že poetavljeni na krčevini zunaj naselbine. Izgon je izvršil D. B Zimmerman, predsednik Quema honing Coal Oo., oni "BrOneo" Zimmerman — kakor ga imenuje jo — ki no«i puško na rami in pas naboji koder hodi in kateri pod poroštvom $1000, ker je etre-Ijal na organizatorje v Ralpbtonn pred nekaj tedni Laetniki unijoniziranih rudni kov ne izganjajo rudarjev iz avo jih stanovanj. Operatorji v unij ekih okrajih v splošnem mirujejo in čakajo. Nekateri eo celo tako "dobri", da eo znižali etanerino dočim drugi ne pobirajo stanari ne in čakajo, da bodo rudorji pla čeli, kadar ee vrnejo aa delo Tupetam so rudorji le v stiski med njimi ee oglsla pomanjkanje Toda radarji si pomsgsjo kolikor znsjo in morejo in pravijo, ds bodo vsdržal! do jeeeni, če bo tro-he. Organizacija je saanovala po možno akcijo za tlele stsvks rje. k eo najbolj potrebni pomoči. Me temi je doeti Uklh. ki nieo dela U dolgo časa prsd stavko Washlngton, D. O. (Federeted Press). — Odlok nsjvišjega zveznega aodiščs v zadevi Coronado Coal kompanije proti'rudarski pr ganizaoiji United Mine Workers of Americe, po ksterem veljs pro titruatovaki zakon tudi za delav-ake unije v odškodninekih zede-vah, ako a stavko ovirajo meddr-žavno trgovino, je res nejhujši u darec ss delsvake unije, ki eo jih prejele od eodišč. Ns drugi atrs* ni bo pa ts odlok popolnoms dru gače učinkoval. Predvsem bo do-avcem odprl oči, ds so njih intereei skupni, ds morsjo spopolnitl svoje strokovne orgenisscije, 1 obenem se morajo orgsnizirsti po itičfao, ds se lshko bojujejo so avojš pravice tudi as političnem polju. Ksr ni moglo ustvsriti ns tisoče sevednih delsveev s ustms-no sli piameno sgitseijo, povzroči sodnijski odlok, ki se iikele kot pravi bumereng. V Waahingtonu je dsnea precejšnje število ljudi, ki ao prepričani, da zsdevs Coronado Coal kompanije, katero prl-vstnl bizniški intereei smatrajo sa veliko smsgo, spremeni še večji bumersng, kot je bil Tsff-Vslov odlok ns Angleškem v letu 1905, ki je povsročil, ds so ss sngleški delsvei orgsnisirsli politično v dslsvski stranki. Msd zadevo Coronado Cool EADEVA 8A0GA IN VAtfEBT-TIJA PRIDE PRED KONVENCIJO A P. OF L. Boston, Maka. — (Fed. Preee.) — Ameriška delsvsks federacija bo. pozvana na avoji konvenciji prihodnji' teden ,da ae zavzame sa Ssccs in Vsnaetttijs, itslijsnaka delsvsks orgsnisstorjs, ki ata bila obsojena ns amrt ssrsdi rops in prnors,' o ksterem trdite, da ga nieta nikdar izvršila. Delegatjo Centralne delsvake unije v Bosto-nu bodo spravili zsdevo ns dnev. ai red. Mnoge druge strokovne unije so obljubile, da bodo podpi-ralc akcijo zastopnikov delsvatvs v Bostonu. GA PRIPRAVLJA NOVE ZADREGE. ČE BO SPREJETA PRED NOVEMBROM, PRIDEJO V NE-VARNOST NEKATERI REPU. BLIKAN8KI SEDEŽI V KONGRESU. Ali privatni parobrodnl so nestrpni ia pritiskajo, pritiskajo ... štsncs, lordsks zbornice, smstrs-ls, čeprsv ao bili v letih 1871 in 1875 aprejeti zakoni, ki so legalizirali unije in avtorisirali stsvke, ds so deisvske unije inkorporirs-ns telees in ds so njih bolniški, posmrtninski skladi in sklsdi zs isplg^evaajc podpore brezposelnim Členom podvrženi odškodninskim tožbsm. Nasadnjaški podjetniki so se takoj poelužili Taff-Valovega odloka in vložili so tožbo proti de-lavekim unijam v nsdi, ds jih bsakrotirsjo. Ali delsvaks unije so se bojevele ln med orgsnizirs-nimi delsvei ss js pričelo širiti sposnsnjc, ds morsjo poksssti svojo politično moč nsprsm privatnim biznižkim intereeom, ako kočejo kaj doeeči. To je bil mrzel curek vode na vae privatne bisniške intereee. Ustanovila ee je delavaka atranka in prišlo je do rasprav v parlamentu in posledi-ea teh razprav je bils, ds js bils eprejets postevs, ki je rssvsljsvi-ls Tsff-Vslov odlok. Nsjmsnjši dvom ne postaji, sko oetsne v veljsvi odlok v zsdevi Coronsdo Coel kom pen I je, ds so v nevernosti pravico, po ksterih smejo delsvei ustonovljeti delsvake atrokovne organizacije. Te odlok odpira eelo pot, de bodo ledeni še dragi odloki, ki še hujše u dsrijo delevatvo. ' Delsvaki voditelji pravijo, de je beaedilo odloka preeej širokega pomene in de lshko nižji sod niki no rssličnc nsčine tolmečijo, ksj je oviranje meddržsvne trgovine. Odlok pomeni ss delsvstvo, ds mors orgsnizirsti politično In se bojevsti se evoje previee s gls sovnieo ns volišču, ali ds ee stro kovno orgsnisirsni delsvei odpo-vedo vsem prsviesm, ki so Jih iz vojevsli v ssdnjih štirideset letih Politične delsvsks skeijs pe mora biti enotna ia rasredno ss ved ne. ds bo imele aepek. Aii voditelji strokovno orgsaisirSaege delavstvo resorne jo to reeaieof SLABA TRAČNICA JE POVZRO ClLA ZBLEZVIARO Chteego ia okolieei V aedeljo deloma oblačne ,toda vrače. Ras ličai vetravi Temperatura v sad-njih 24. arah: najvišja M, najnlž ja 74. Holaee izid« ob 1:14, ol. I Terk, Pa, — Eheprrsfii vlak p«nnsy I venske lelsmief je skočil ras tir pri Brilthsrtee Kurjač Je bil obit. Strojevodja ia več pot aikov je bilo raajeaib. . . Nesrečo je povzročilo slabs trsč Wsshltlfton, D. 0. (Federeted Prass). — Novs ssdregs vstaja ss predsednike Bsrdings in voditelje republiksnske strankine msšine v kongresni sbornici, ki mogoče povsroči neprijetne posledice. Predsednik sshtevs, ds se sprejme subvenčns predloge ss psrobrodne družbe. To sshtevajo tudi psrobrodniški vsleinteresi. In šifer zahtevsjo, ds se predlogo sprejme, predno se saključi kon respo a predloge, ksjtl nJim je snsno, ds ljudstvo ne mera ssnjo in ds jo nepriljubljene. Zelo sitni so v srednjem sspsdu, sstegsdelj nekateri mislijo, ds je bolje, sko se predloge odloži In prid« ns dnevni red šele po volitvsh v novembru. Voditelji republiksnsks večine v zbornici srgumentirajo, sko bo subvenčns predloge sprejets prsd novembrom, tedsj bo imels sslo slsbe posledice ss republiksnsko stranko. Oni pravijo, Če bo predloge sprejets po končsnih volitvsh, ds ne bo nejmsnjše nevernosti ss republiksnsko stranko, ker je ljudski spomin selo kratek, ljudsks pozsbljivost po selo veliko. Voditelji republikenske msšine v kongreeni sbornici ao "praktični političsrji", ampak privstnl psrobrodni intereei ae ne ssnims-Jo zs "praktično politiko" in po-stajajo nepotrpežljivl, kajti radi bi položili evoje foke ns jsvao blagajno, Harding bi rad videl, de je predloge takoj eprejets. Ponudil se js eelo, ds prevzeme o-s»'1»no odgovornost. C Tsko poŽrtvovsnje nlms najmanjšega vties ns "prsktične po-litičerje". Oni pravijo, le bo kdo žrtev, bomo prve žrtev mi, ker as bomo več izvoljeni, eko Je aub-venčns predloge aprejeta pred novemberekimi volitvemi. V novembru bo trebe iti no volilčno fronto In prev lahko ae dogodi, da meraikdo obleži kot mrlič na političnem bojišču, ki dela tik prod volitvemi neumnoeti. t Položej je Uk, da je selo dvomljivo, da ee predaedniku poereči spraviti aubvenčno predlogo pred novembrskimi volitvemi pod etre-ko. MORGAN NE BO DAL POSOJILA NEMČIJI. Bankirji sahtevajo, da ss Pran oijs isreče sa sailanjs odlkod-aine. v AMERIŠKI PINAN0NI KRALJ SE ODPRAVLJA DOMOV, Pariš, 9. jun. — Mednarodni odbor bankirjev, katerim načeluje Morgan, je opuatil aranžiran jo mednarodnega poeojila Nemčiji valod konflikta s francosko vlado, katera je proti anižanju nemško-ga odžkodniaskcgs dolga. Bankirji zdaj acetavljajo odgovor repa-rscijski komisiji, ksteri pojasnijo, zaksj je poeojilo nemogoče in po tem ee rasidejo. Morgsn se je še pripravil sa pot proti domu. Ben|yrji Izjavljajo, da sta so poeojilo potrebna dva pogoja: prvič mora repsracijaks komisij.* soglasno ssključlti, da ae snižu dolžna vaota nemške vojne od-tkodnine. Komisijs pretlatavljn države, ki Imajo priapevatl k po sojilu In če ni med njimi soglasja, je ssstonj upati ns uspeh poeojila Francije, ki tirjs 52 odstotkov nemške odškodnine, ne ds bsnklr-jem proste roke v tem osjru; Anglijs, Italija in Bslgijs, ki tir jsjo 40 odstotkov odškodnine, ne morejo same prevssti poeojila na njihove rsms. — Drugič mora biti jasno očrton temelj kredita Nemčije. Oba vpralanja ats ssmo-tsns vsled oposlcije francoske vlede. V Francoaki uradni listi kritizira jo načrt baakirjsv, čel ds nsčrt daje potuho Nemčiji. ZGODOVINSKO DREVO KANO. POSE V. V. — Tukej eo poeekoll historično drevo bliso Goeeheao, as hsterem so obeeili pred 144 leti v samriški revoluciji Cleudius Kmithe, torije, aagle-ikega vohune, bendiu in morilca. Meeteeo ee je trudile, do o-hreni drevo, teda reskrojenje je bilo le tsko velika, de se je bilo beti aeereče. ParsgvaJeM^^^^^^I Btumoe A i res, Arg. t. jaa. — "U Naeiaa" javlja, da sa reveto eijaaarji v r#pub|ičM Peragraj o-kupir^li fl^v^o ttMUflo ZAKAJ JS BOA POMMOUTBV . POLICIJE POTREBNA? sdoj na jaNnrm, ssksj Js Ims po- množitev polloijs ss tiso^ mož po-trebns, je lehko nslel potrebno pojosnilo v petkovi isdsji dnevnike "Chicsgo Tribune", hI jo 0rineeel aliko, ns ksteri ao polf-osji razvrščeni kot vojski pri paradi as vojsškem velbslilču. Zdo-Jsj pod aliko Js ps tisksno " Vče-rsj se js lshko pogrešilo tisoč po-liesjev v alužbl in formirani so v vslbališčni formaciji v Wsahing-toaovem perku, ds ss isvršl letne inlpekeija departments. Policij a|tamu nsčelniku Fitsmorieu js bilo poverjeno vodstvo inlpekelje. Gornje fotogrsfijs pokezuje tisoč plsvojopičev v vrsti in čsks-jolih ns prvegs deputijs Aleoe* ka. ds jih preglede". Toplomer Je ksssl prejšnji dan M stopinj in ss pollesje ni bils prsv nobens prijetnoet ststl ns pekočem solneu ln čsksti in čsks-ti, ds bodo pregleden! po prvem deputlju. Dnevnik "Tribune" je dosdsj trdil, ds je bilo povelsnjs policije potrebno, ker ss mnole hudodelstvo v Chiesgu. Pod sliko ne pove dnevnik, sko eo tolovejl, ts-tovi, cestni ropsrjl in dragi kriminalci obveetili msetne oblsstl, ds lshko obdržujejo persdo s po llesji, ker bodo en den počivsll, ds bo prvemu deputlju mogoče progledeti tisoč pollesjev, ako i-majo gumbe prišite ne prevem mestu ia osnsžene čevlje. Dosdsj smo vedno mislili, ds je polieijs taks j, ds vsruje poštene ljudi pred hudodelci, s psrsds po-kssuje, ds imsjo neksteri goepod je pri mestoi upravi vsliko pože Ijenje se "vojsško igrsčksnjs s psrsdnimi formseljeml". Ako je teke, nej ti goepodje vstopijo kot proetovoljel v ermsdo In porod bodo imeli več, kot jih njih eree poželi Nlkekor pe ni v intereeu jsv nege veretvs, ds se polieijeko moštvo muli In ut raju je s nep» t robnim 1 paradami, ko ljudje vsled vročiae pedsjo onemogli ns tU. KAKO KAPITALISTIČNI USTI DELAJO KONJE IZ KOMARJEV. Chleago, H. — (Fed. Preee.) -» "Chicsgo Tribuno" je dno 8. junija prlueala ns prvi etrani daljšo veet a naslovom "Duh umorjenega carja atraši Lunina ns njegovi bolniški poatelji". Nsto aledi poročilo ia Kige, kl nima nobeno sveas s omenjenim naslovom, lels ns koncu Čitsmot "V Moakvi so so pojsvile pravljice, ki ei jih pripovedi! jojo romsiitidni Rusi, glsscčs ae, iia ima Lenin protin in da ga vaško' noč obišče duh umorjenega csrja ter duhovi ljudi, kl jih jo pomorila Čoka. in onih, ki so pomrli valed lakote." — Ali vidits razliko t N salo v trdi 1 vso reanobo, da "carjev duh plaši Lenine", apodsj je ps odprto povedeno, da je to romantična ruaka pravljico. Naslov js sa bsdaks, ki as Utajo ia vss vsrjaasjol OSEM POMORŠČAKOV SE JE IZGUBILO V VIKARJU. D O. — Mornsrl-Ikl depertment je prejei poročilo, ds se )e Izgubil šalo emerilke topaičerke "Neur Orleeao", kl se nahaja v aibirekih vodah. Neogo-de ee j# pripetilo v Amurekem ss llvu ia v silnem viharje. Povelj aik topaišerke eedi, da je sil m viher prekucnil šola. ALEKSANDER POSTANE POLICIJSKI DIKTATOR. Ploha dslja js pokvarilo sredajo. vsškl pomp v Belgroda. POROKA V SENCI TOPOV, PUŠK IN BAJONETOV. Belgrsd, Jugoslsvljo, 9. Jun. Poroča ss, ds si nsmerava kralj Aleksander prilastiti diktstorlčuo policijsko oblsst v vlodi s namo-nom, ds pokuene aedsnjs ministrstvo, ki nssprolujs neksteriia njegovim ukrepom. .)>,, Aleksander ae je vtferaj poročil s rumunsko princeso Msrijolo ob sednjevehkem pompu kakršnega fte ai videl Belgrsd. Okrog 100,000 ossb js nspolnilo glavni trt la bližnje ulice ob čssu povoju« toda enski bogovi niao kralju in njegovi "ljubesajivi" aevesti. Rovno v trenotku, ko so js vršils proeealjs v oerksv, se jo isllla strahovita plohs dsljs. Mao-Šice so bile premočene do kole, kljub temu se niso moglo gaaiti nikamor valed velike gneče. Lctsl-ei so hoteli metsti lopko rol is srako ns kraljeveko kočijo, toda vihsr je odneeel čopke no atrshe hiš. Ob ceotl, ki drži od nove kraljeveko palače do majhne katedrale, v kstsrl se je vršils poroko, sta stsii ns obeh straneh dve vrsti Is* hrenih vojakov, kl so drloll.v ro* ksh puške s nsssjenimi bajoneti. Ene vrsta vojskov Je gledsls noter proti procesiji, druga vrsto pa ven med ljudi. Vojski so Imeli ukss atreljetl ns prvo snsmeajs sumljivega gilmnjs v'ljudski auio-žiel. Vrhutegs J« bilo med mnolteo pomešanih več tieoč poliesjsv, boroženlh s pušksmi, revolverji la lovskimi noži, v zraku js ps krožilo osem eroplsnov, kl so čuvsll Strehe. V bližini so bile priprav* IJeno strojnice in lahki topovi. V momentu, ko je Alekaonder v cerkvi položil zlato krono, okinčo-no s dijsmsntl, ns glsvo avoje nc-veete, je bilo oddanih 21 strelov is topov. KUKLUKSOVCI OSUMLJENI POŽIGA Nsporville, 01. — Katoliška serkev je pogorele leto noč, ko ao kuklukeovei obdržavsli svojo har-Iskinsdo, pri ksteri eo sprejeli nove člene. Ceremonije se Je vršile blizo Nepervills. Požigs so bili osumljeni kuklukeovei. Zdej ste se odpeljete držsvnl ognjegssni msršel in njegov namestnik John G, (Ismber In Ed l(yen v Nsporville, ds isprsšsts fsrmsrjs o dogodkih, ki je ko-kluksoveem oddel potrebo i prostor v nsjem. PROTI EABDOIOU. Eoaston. Tesae — Brstovščlao železniških kurječev in lokomo-tivnih epremljevsleev je sprejolo resolucijo, v ksteri proglolo predsednika llardioge kot eovretelho delovstve Resolucije priporočo, da ee aej ž«lesaičerji povsod postavijo v hren proti znižanju d« la ds ho orgsnissolja f svojo hrambo podvsels vee, ds li ponovno isvolitev predsednikom Združenih a PKOSjnETA I Kdo bo imel od te čolnine korist, ki padraži sladkor za šeetdeset odstotkov? Nihče drugi kot domači tovarnarji, ki fedeluj^jo sladkor. Finančna poročila družb, kf l&rtujejo tovarna za izdelovanje sladkorja v Združenih državah, dokasujeja, da te družbe niso imele izgube, dokler ja bilo la dolar colnine ■ nad pšenico ia par tak "prosSovoljnik delavcev" bi nw radi narekovali, biH obenem aveati pristaši a F. and L kom-panije ter člani jednote. To pa aa dovaljajaja aaša pravila, ie pa bo oni ravnatelj rova jo in bo. Oba sinova sta navadna ter stojita trdno a naših tt-stak ▼ tam boja, aa svojega 0. . ta pa ss zgražata. Branila IU aa iti na delo v tam kritičnem *Wu pa vse ni pomagalo; kar je bil, to konvencije aa našo jednoto MP R O S V E T Af* to DELAVCI SC SE VEDNO DAJO SPELJATI NA LED. na sto funtih sladkorja, ampak ta družba se imele lep dobi- Ni ie dovolj to* ljudam, da ček vaako leta Znano je, da so v tovarnah za produkcijo sladkorja precej nizke mezde, ker dela v teh tovarnah prav malo Mlačenih delavcev, navadni delavci pa aiso organizirani Produkcijski stroški so torej nizki, proftti tovarnarjev pa veliki. Sladkorni baroni pa s temi profiti ša niso zadovolji« In pritisnili so na kongres, da se povila uvoznfao na to banski sladkor, ki tvori zelo važen živež sa ljudsko prihranitev. Povišanje colnine na sladkor na bo povzročilo drugega kot povišanje sedanje draginje. Tako sa rešujejo socialni problemi. Za tako reševanje socialnih problemov res ni treba imeti veliko pameti. so JAVNA GOVORNICA. Clnsovi članov S. H. P. J. in Htateljev Proevetn. Le Safle, m — Okrasil asm Se nekaj spominov na isate redno conveneijo T Springfioldn, HL, *** ^ dnss? da°l?monda prenehati kot dnevnik. Iz Sydneyja v Avstraliji ja dofia veat, da je bfla v Novem Južnem Valesn poražena delavska stranka. Nasprotniki delavstva ao dobro vedeli, da s poštenim in odprtim bojem ne opravijo ničesar in poetažiH so se takih laži, kaluinih se poalužujejo klerfkalri na Slovenskem, da lahko ribarijo v kalnem med slovanskimi kmeti in delavci v stari domovini. Kakor na pr. slovenski klerikalci na Slovenskem pri vsakih volitvah kriče na vea glas, da je katoliška vara v ^ii^e bilo naUo članstvo nevarnosti ia da hočejo socialisti poteptati katoliško vero snpj, če bi bilo prenehalo izba. in uvesti brezverstvo ali pa protestantovsko ali židovsko t*« jmkotino gtamio ko* daev vero, sdaj bo vlekla todi pravoslavna, ravno tako so izko-riščevald delavstva v Avstraliji zakričali nekaj tednov Ž pred volitvami, da je v Novem Južnem Valesn v nevar- kdar prej v zgodovini Združenih nosti proteetantovska vara. V tej avstralski drfavi je namreč 75 odstotkov protestantov in 25 odstotkov katolikov. Katoliki so v manjšini in ker delavska stranka v Avstraliji prizna enake pravice aa vas vera in ne daje nobeni prednosti, so delavci katoliškega verskega prepričanja volili kandidata delavske stranke. To dejstvo so ferabfli delavski izkoriščevalci, da so napeljali vodo na svoj mlin. Da so fraae o veliki nevarnosti, Id preti proteetantovsld vari, Is bolj vlekle, so dodali, da je delavska stranka nelojalna britskemu imperiju in da soglaša z bol jševikt Posledice take umazane agitacije niso izostale. Izvoljenih je bilo 87 delavskih poslancev, 1 demokrat, 48 protidelavakih poslancev, 0 pristašev far-marske stranke. Delavska stranka je proti vsaki koaliciji Odklonila je zvezo s farmarsko stranko, na kar je delavska vlada podala ostavko, kar ni imela več večine v po-stavodajni zbornici držav. Gre so za to, kdo bo oztal na bojiiču a polomljenimi kost- na bojitčn a polomljenimi kostmi: dslavee aS kapitalist Gorja ti, dslavee, če boi ostal ti! Tyoj sovražnik ti na bo dal prilike, da bi so ti izravnale kosti, zato bo poskrbel in jfli ie bolj polomil, da k* za vsak nadaljni odpor nes-možem ter boi motal plesati kakor ti bo godel podjetnik. Če pa bo ostal na bojišču strt tvoi nasprotnik, boi, delavee, imel prflflro postaviti se tem trdneje ns noge, de boi vodno pripravljen odbijati nadal jne udarce. . Dokler ac bije ta boj, vidimo, ceko velike važnocti jc dnevnik Voeveta za zloveoeko delavstvo, cajti potom nje se ssznsnjsmo in izvemo o uspehih naiih etavk ter cituaciji sploh. Dnevnik Proeve- Delsvci is občutijo posiedlce svojega nepremišljen ne^a ravnanja. Kandidate protidelavske stranke so sicer cev v Ameriki in priporočal bi ji, obljubili, da ne bo znižanja mezde. Komaj ss je pa v naj ness vabilo ss stavko tudi tja državi razširila vest, da je zmagala prottdelavska stranka. g* if^Satn V. ^»Z ja pričelo splošno zniževanje delavske mezde in tedenski j^si J?ld^tUR delavni čas ss je povišal od 44 aa 48 ur. Obenem sa pričela širiti tudi brezposelnost je sevsdajo, da so delavei. Odložijo naj orodje eedaj, e katerim si To je šala sačetek. Preklicanih bo precej postav, kl MtffSgS ^TtofcS^ so bile sprejete v korist delavstva. Lahko se reče, da bo g0pet naj poztaneje vredni prej-delavstvo izgubilo skoraj vae, kar st je pridobilo s vali- in jih imen. Če sto vi slspi, bode kimi žrtvami v večletnem boju, ker se je dalo zapeljati jM»ti *aii otroci sko- po agitatorjih, najetih od svojih izkoriščevalcev, da je tdlnffiLŽr^t £ proteatantovska vera v nevarnosti, ako zmagi delavska težko pričeti a organisaoijo, toda stranka pri volitvah. Sestradan delavee protestantovskega bres pričetka ai konca. čes nekaj verskega prepričanja, ako bo brez dela, bo Ishko M zdaj*ko M £ H v eerkev In moMl za vsakdajni kruh in delo. Seveda se bo JX Toplici kjer mS JZ kmalu prepričal, da molitev ne nasiti njegovega praznega nisiranimi premogsrji in podjet-želodca, še manj mu pa preskrbi delo. Spomni bo, da so siki ni nikskih sovrsžnih naste-ga iakoriščevalci ukanUi, ko so mu pripovedovali, da je ffLfj^* gjjJ* ku* proteetantovska vera v veliki nevarnosti, ako zmaga de- Jit SS premogarji, ki ao pred lavska stranka. Prepričal se bo, da ja bila v nevarnosti atovko v nji kupovali. Izpostav le denarna mošnja njegovih proteatantovakih in katoliških M«ni »ikak»m iikanam izkoriščevalcev, ako smaga delavska stranka. To spozna- tudiubr^aw nje bo prišlo prepojmo in nodti to moral ^butaro do F^&t^ZtSi prihodnjih volitev in še nekaj čaaa po končanih volitvah, u. ss snpj, odkoder m jo ker delavska stranka ne bo mogla takoj po volitvah od« eelil v kraj druitva it. 2W, kjer praviti vsega zla, kl so ga povzročili delavski nasprotniki opravljajo dsim Kar on pi-m LmiItmi jumi Se v javnost potom Proevcte, aem v vem Kršilcem času. prepričan, da no drži. Slovencev Delavstva ne more osvoboditi mezdne sužnosti nihče ni tam teko malo kot oa naglaia, drugi kot delavstvo samo. Delavec, Id pričakuje, da ga her povejo oni, ki eo ie tam dala-oevobode njegovi takoriščevalci, pa nsj pripadajo k pro-14* Is samigas etavki. v* ki še testanlovski, katoliški, židovski, mohamedanaki ali budistični veri, je podoben floveku, kl je padal v puščavi v jamo, kliče na pomoč, stoka in joka, ne napravi pa poizkusa, da sam alese la jame, daeiravno vodi Is nje dobro uglajena pot Dokler se bo delavstvo dalo begati a fračami ob času volitev, ds je vera v nevarnosti, bo služilo le dolgo časa aa tnalo svojim izkoriščevalcem. Delavstvo lahko snaga, ako je organhdrano nmdvsnlsa In madBarodno. To je a* utajljiva resnični! ljudstvu hočejo podra2it1 sladkor. — Po naii naselbini krožijo govorice, da po weat-morelaadakem okraju operatorji nagovarjajo oadotne premogarje, da bi m vrnili na delo, ker tn v S. dlstriktn (sapsdni Pennsylvs-niji) ia vsi rudarji delajo. To Jt lsflnjiva zvijačo podjetaikov, ki Sladkorni baroni so vzdrževali precej močno parla- bi radi omajali solidamoet med ihentamo aakultaittvo v glavnem mest«, da se obdava •tevkujolimi premogarji. roda-kubanski sladkor. Zdi se, da so se parlamentarni saku-tiapfki dobro razumeli na evoje delo, kajti aa sto funtov ie more služiti ajih nsOienom. Zato, stavksrji, ne dajte ao prevari-ti. naj vam le tako cveto prlaega-Jo m vam obljubljajo, kaj vaa kubanskega sladkorja aaaseravajo naložiti $1.00 oolnčne. Doidaj je eotnina anašala le en dolar. Znano Je, da p* de polovica Slidkorja. ki ss porabi v Združenih državah BKuU«. saj na dele, pat katerem rta rali docedaj, da ete zazlužili komaj bom kottak kraka, njim pe polnili nikdar polne žepe. Bodita oprezni in prepričajte ee vsi-kdar prej, koliko ja pesnice na gnvoricek, ki jik troaijo okrog podjetniku ki njihovi dobro pla-iaai kla piani Vele geelo naj bo, da je bolje biti lačen bses dela kakor pa garati celih 13 ur dan sa nsnaakao podjetništvo Vsem stavkajočim rudarjem da ta v Zapadni Pensjlvaniji polivajo vsi zevi od prvega aprila dalja. Stavka v tem distriktu je popolna, in bo taka oatala take dolge, da bode operatorji priznali, da se a crgeniaaei-jo kot je U. M. W. of A. ni dobro boatk Soroda jc aa aaa leteče, če bomo solidarni toliko čaaa, da dccsismo boljše živijenake pogoje in boljfi obstanek. Stavkerji žirom Unije bodite lidarai in vataajajSe de kon ca; vsi, ki ia delate, pa stopite v tttgr, SL — Trideseti maj je dan, ki ga praznujejo A-počaščen je mrtvili Kalmr v vsakem meeSa amo tudi prinaafli obiskal sioje drage ki spijo svoje poelednje spanje pod semljo. Vsak, ki kna koge nmjkega, je neeei na pokopališče venec ell kito cvetje za apomin v da mn tam počiva nekdaj dsag sorodnik ali snanee. Obisko vanjo grobov se je vršilo pred-poldnom, popoldne pa nas jc vz-mdila godba, igrajoča v parku za počaičenje onim, ki ao padli v civilni vojni leta 1776 ia v drugih vojneh. Po godbi eo natopili pa trijotični govorniki ia govorili po končani etavki, ie ga bo kdo v. časi vsem mrtvim. Med govor- avnooti muli dru-od meaoca novembra in decembra v pretekičm lotu, sedaj bi radi le eelo rovarili proti jednoti. hi Ja vadi, aka bi aa jim le posrečilo. Tako početje je izdajalako, kar prodali bi radi ne-če bi to le moKii ato-rHL PoareČilo se jim pa prav nič ns bo, ksr jik jo le toliko, da jik akko seštejemo na prsta, nas ilanov jednote pa js čez 40JM0. Svetove! bi jim še cedaj, da pristopijo v naše vrsta, da ne bo Pe končani etavki bo prišel dan obračuna. Tedaj ae bo ;reba nobenemu poštenemu delaven potisniti klobuk* na oči, najete! pa nima nikdar čistega tajreje pogleda v tla ali v strani Zakaj bi ne bfla aloga med nami n bi temprej izvojevali dober izid stavke za naaf Stojmo trdno naših vrstah do konen atavke. - F. t. vprašal, kjer je bil za nje velike atavke. — Pa. — Kolikor nee je premogarjev Pittzburške pro. mogovne družbe v tej naaelbmi nii* ne obratujemo. Obratujejo le mali rovi v bližini, toda ne v vel-ji meri, vstavljamo jih, kolikor je mogoče. Veak delavec išče za-služka pri dela, na kekorlao ae razume in tudi jaz sem dobil tesarsko dele pri etavbinstva, pa sem bfl kmalu tudi ob ta krak. Delo mi je prevzel neki rojak, ki ki tudi nc vem, koliko Čaaa ga bo imel. Ce ee štejemo sa napredne rojake, bi morali gledati, da smo enakopravni In ne bi smeli drug drugemu Ikodovati. če bo delavstvo tako malo držalo zz zkupno atvar, bo šc napredovalo podjetništvo t izkoriščanju proti delavcem. Rojeki In vet delavei, bodimo dotei, pa ne beaio podlegli, ie bomo vsak saee, Sedaj ee covo» de ne moremo nadejati napredka. m Is okolic« Golo. — Rojaki se oglaiejo ia vsak delov Združenih držav in največ pore^pjo o poteka stavke. Sedsj skoraj nimsseo drugega dela kot da aa oglašamo a dopisi in jih ii Das SO. maja sem bil slučejno v Trmidadu, Colo., kjer eo iamla raslična društva in člani U. X W. ef A, parado po meeta Trini-dad in na katoliško pokopališče Vzlie slabemu vremenu, da je deš U1 kar eurkeaaa, je kilo veliko ^Število ndelešeneev. Na Čdu jim jc igrala godba mesta Trinidad, da je bfl sprevod popoln. Rojski m niso ustrašili slsbnggH delata, malo premislite vso poatve in današnji položaj. Če ste člani jednote, si sepomnito da jednote trpi v ovojih vrstah takih ljudi, kl med stavko dslsje, kajti to je preti njenim pravilom Bratu Metaiku priporočam, naj se še oglasi. - T. Kralj. mena, še manj pa "kosakov", k bede dali, le aa jih pošlje governor voski krat ko sastavfcamo po teden dni prej, da pri nae zagoepodari jo kakor pod nekdanjim ruskim earjsm Oni imaje oblast v rokah in delajo kot se jim zljubi. V Trinidad u sem izvedel Is ncsljivlk virov novico, kl bo sa-rojake, pocebno gl. nrm jednote. Ne Priazeru je neka, sloveaskOi " prostovoljnih dels v cev*' ln kompanijskik pristašev ie Isaa leta 1911 do lili, kl eo m pritoževali pri ravnatelju, da jik druitva in jednote črtala ter aaj jim pomsgs, ds bi društvo in jednoto p.,rssili. SuporintendoBt je šel raditega dne 29. maja po hišah onth. ki co bili prej čl društva št. 973 SNPJ In jim naročil. aaj pride je svešer m olja, kakor basanja jo ta stavkarji v Trttdado. Vprašal jSi K le kole jo šepet postat aU pe v celem kakor je kdo Tukaj rojaki vidita, koMke Je aa-to Ualjk* m«d ki hi Tudi drugi, ki aedaj delajo, ttve v kakem pomanjkanju. Ifed našo proteetno atavke ao voi čas delali v jamah po llo., tako. zvanih "dinld" rovih, ki jim j« bilo dovoljeno od Hovrata, ko je pa izbruhnila splošna stavka in je bil vsakdo poklican cd dels, posebno pa šs unionisti, kar na-prej delajo. Ne zavedajo ze, da >odo tudi oni poetali zužnji ope-ratorjev, akoravno ae aami pri. števajo k operatorjem, čudno se mi zdi, da društvo 8NPJ ne postopa z njimi pa pravilih, saj zo vendar pravila doati jaana, da ae ljudi pri opravljanju takega dela takoj izključi ia jednote, Kje ate vai društveni uradniki, da so ne držite pravil f Pocebno tajniku bi morala biti pravils ina. Ali tudi vi mogoča kje na aktivnem opravljate delo t Veem, ki še aedaj delate, pripo-ročam, de to opuatite dokler je etavka. Nikar ne zapuščajte grdega imena eelo vašim otrokom, d vaa radi toga že cedaj zaničujejo, ko vaz več ne bo, pa vaa bo. do kleli V drugič priobčim nji. kova imena, ako ne bodo opustili nečaatnega dela. — Stari Tal- aiki ja bilo še nejveš duhovnov rasličnih ver, advokatov in dekorjev, samo niti enega premogarje ali dragega delavca ni bi-o, čeprav je samih prsmogsrjsv K) odstotkov v tam mestu. Poalu žalci ao bili acveda aemi premogarji. Vaak govornik je v pečetka govora sešel govoriti t počešienjc onim, ki c^ padli v vojni, nato pa je prišel govor e evobodi in prin-cipik ameriškega ljudstva. Na-glašali so govorniki, kako je treba, da ao delavei poslušni dsnsš-nji vladi, ki js vlada, sestavljena, po naroda in se nnrpd- Prikaze veli So tudi, de je treba, da vzak človek dobi ono, ker jc potiebnp preživljanje njegove družine Tudi, da ja potreba, da se dobro iešola naša mladina, ao zatrjevali ti ztoprocentni govorniki, tods ko so prišli do točks, zakaj vzega toge ni, tedaj pe niso mogli niks-mor. Na vae neše ssčudenje co zrrgll krivdo radi teh nedoetat-kov na inozemse, ali kakor jih nazivajo " foreignerje ". Govorili eo a njih kakor o bolšovikih, Članih L W. W., komunistih in nc vem še kaj vae. Tudi ao jim povedali, kako marajo proti nam pe-atopati, da nae je treba deporti-rati, ker kratimo avobodo in prin cipc Zedinjenih držav. Če bi vse le govorili Morgan sli Rookefcller, bi še ne bilo nič čudnega, toda največ eo to govo rili ljudje, ki *ačijc Kristuaev nauk, da je trsbe ljubiti svojegs bližnjega, ljodjc, ki pravijo, da imajo dušo in ki gredo med ljud stvo v imenu Boga. Pravimo, da nam je slabo v Ameriki, a še nam je predobro, ker vss take govore so premogsrji poslušali z odobravanjem. — Teny Shragal Tak, Kana. — Is tuksjšnje naselbine opravlja delo nekaj Slovencev po onih malih "din ki" jaauh in nihče ee ne smeni sanje kako bi a tam nclepim dslom ne delali škode nam etavkar-jem in celokupni orgenisaeiji Nek tukajšaji rojak, ki ss šteje dobrega Slovenca, jc šd oprav Ijat delo v 80 milj oddaljeno k cm po Woorland, dasi v mirne: nI nikdar kotel oprevIjaU dela v rovu. Pred evojo družino m «lrnp mi pridniad delevci se je tagovsrjsl, da je bolan ta ga i boli. gaj rad pije razno brozgo poarftno pa "bodici mulca", kar ni čudno, Je dobi po por dneh nervoznega mačke. Te človek dela v vsaki stavki sgago stavkar jem In eelo drugim delavcem pri govarja, naj gredo na delo. Ne živi pa v kakem pomanjkanju, da M moral opravljati teko delo Njegove dva eiaeva sta delala pred stavko v Itlinoisu in mu po- me je iadal Is veš doiarfcr, Jordan vilic, V. T. — Že dva dni pada dež, mod katerim časom berem Proeveto in priznati moram, da je to v reenici list sa delavstvo. Zato pa se priprsvim, da še jaz nekaj poročam. Trpin, delavec ze bori za zvoje praviee in tudi dosegel jih bo, kajti mati Narava jc dala vaega dovolj za vsakega človeka. Rojaki, dobro vemo, da brez boja ničesar ne dosežemo; na naši atrani jc moč, na njih pa čact ia denar, ki ao ai ju pridobili a bičem in mečem in bo-ata s bičem in mečem todi izšla, kakor pravi pregovor. Delavztvo pa ae mora zato izo-braševatl in ne clediti katarjem, ki zasledujejo bedno ljudstvo in delajo na to, da oatane nevedno. Povedati aaorem, kakb je bilo v atari domovini, dokler amo aamo proaili, nikdar pa čeoe dobili, ali pa kvečjemu dva selde. Picigar mu je bilo ime, ki je u-čil otroke, popoklnevik pa kodil okrog deklet, ki zo klekljale čipke in jih »spraševal, koliko katera zasluži. Dekleta so se rada mslo pohvalila, da jih jc hvalil tudi on, da ao pridna, pa tudi žene so bile ravnetake. Ono pač niao vedele, kak jo namen njegovega izpraševanja in kvaljenje, vendar ni trajalo dolgo, ko ac je izvedelo. Na namestaištvo je poslal vlogo, da žene in dekleta sasluši jo in ni treba povišati plačilne icctviee, ker ee v resnici tudi ni sgodilo. Ko je bilo vseh prošenj dovolj, smo začeli na glaa zahtevati in šele tedaj zo malo bolj pogledali v, naše razmere in tudi dobili imo nekaj, toda ne takoj kot amo mi hoteli. Po kakik dveh meeeeih pa amo ac zbirali v mrazu in enega in ae priprevljali na ztavko. Naš kraj je ekrit in če je prišla kaka prošnja ali pritožba je prišla že v naprej kaka ovira iz Logatca ali drugod, da pride kdo kaj pregledat in pronajde "vse v dobrem etanju". V žgalniei na pečeh je bilo včasih tako hudo ta preetajati, da delevec ni mogel vzdržati več kakor »tiri dni, pa je bil kraetav m gnil po uetih. Čim je bilo napovedano, da bo nekdo prižel pregledovat, tedaj pa ao vae posnsžili, da je isgledslo vae kakor v lednem stsnovsnju-Tsko so delali tudi drugod. Prvi msjnik so letoc dobro praznovali, zakaj ga bi ns, ssj tudi delavei si moramo vssj en dsn po-stavitl v letu, da bo v reeniei nss praznik. Če prav cmo tu preeej oddaljeni, vendar smo Sklenili, ds prvega maja ltf šel nfledo delst. Počepnil sem nekomu v uho, dc v starem kraju nisem nikdsr Šel de-lat 1. maja, kar pa je bUo kakor bi ga pičil sršen, ko sem mu priporočil, da bi delavci tudi tu tako storili, in odgovoril mi je, <*a v Ameriki nikdar tegs ne bo. Zadnje čase sem todi videl v Proeveti rszpravljsnje o postavi, rsdi omejevsnja porodov. Po postavah ne eme zdrsvnik nikomur nasvetovati v tem oziru ln tadi drugi ljudje ne cmejo o tem govoriti ter zi priporočati. "Trezno glavo drugega pa Itak ne rabim', mi jc rekel nek molU. -1» (Mri S______ Carigrad, t. jun. — Orifce bojne ladije obstrrljsvajo torfko pr IZ UMSKEM srn (Federated Pre*.) Drugi kongres moskovake stro kovne internaeionale ee vrli 25. oktobra v Moskvi Tako javja A. litovski j, Ujnik-bUgajnik omenjene internaeionale. Ve« ko 6000 dodntadh vojakov v New South Waleau (Avstralija) je bres dela. Veliko večje Itevilo breepoeeh&ih bivših vojsk, o v je v drugih avstralskih državah. Delavske razmere v Avstraliji ao sdaj jako slabe. Delodajalci so najprvo ustvarili umetno brezposelnost in potem so pričeli a splošnim zniževanjem mezde. Stavka tekstilnih delavcev na Vzhodu ae nadaljuje. Lastniki predilnic in tkalnic t Mancheeterju, N. H., ao poakušali odpreti leat tovarn s velikim blufom, ki ee pa nI obneaoL Najprvo aa naansnili v časopisih in na plakatih, da veliko itevilo delavcev leU vrniti se na dalo ia da ao tovarnarji aklcnili ustreči njihovi iel ji. Ko ja prišlo določeno jutro, ao aatulile parne piščali in pred tovarnami je stalo 25,000 stavkarjsv, da vidijo, kdo ao tisti ki želijo vrniti se aa delo. Kakih 60 delavcev je Bo v tovarna — čez nekaj minut ao pa prišli ven in tovarna so bile sopet sa-prte. — Stavka tekstilnih delavcev v New Hampshiru, Maaaachu-eetteu in Rhode Islaadu traja že od 18. februarja 1 L la. — C ari Botter ia njegota boljie polovica eta odšla pred nekej dnevi v šume, da iivi-ta tam kot Adam ia Iva. Njun n je bil, da ee prehranita a divjačino, jagodami in mogoče a kobilicami in aiadkimi koreninicami, kot aekdaj Janes Kratnik v puščavi. Vatopila sta v velike lame brca obleke, da tako dokažete, . ae lahko človek prehrani tudi v moderni družbi, kot ss je kra-aii v divjinah pred nekaj tisoč leti. Vae je ilo gladke od rok, da bi ne bilo teh preklicanih lovskih iavajev, ki eo ju aretirali ia obtožili, da eta grešila proti obstoječim lovskim postavam. Sutter in njegova ao proga bosta morala odpotovati v najtemnejše brazilijanzke ali afriške gozda, kjer io nimajo lovskih postav, ako bosta hotela ia nadalje živeti po navadah in običajih divjega človeka. 87 KUKLUKSOVCEV OBTOtZ- Izvršili fo u ' Los Angelco, OaL — Vsleporo- ta je obtožila 67 kukluksoveev aa-radi napada v Inglewoodu, ki jo bil izvršen 2. aprila. Hod obtoženci eo trije kuklukaovski odborniki. - Iz glavnega kukluksovsksga stana poročajo, da ao bili trije odborniki suspendirani, kukluk-sovci pa izjavljajo, da ie vedno izvršujejo evoje funkcije kot odborniki kljub auapenziji. Vaak obtoieneo mora položiti 'tisoč dolarjev poroštva. Izjema velja le za N. A. Bakerja, organizatorja kukluksoveev za okraj Los Angeles, ki jo sam priznal, da je vodil kuklukaovsko drhal. Zanj je določenih $10,000 poroštva. Obtožnice so različne kot n.>>pr. napad z namenom, da se izvrii u-mor, ugrabi jen je itd. Pri napadu na dom Fidel Eldu-ajna v Inglewoodu je bil konata-blcr M. B. Mosher ubit, njegov sin iWalter in Leonard Rugg, pomožna konstablerja pa ranjena. Na domu Elduajrna je bilo ▼ kleti precej vina in napad je bil izvrlen zeredi njega. Mostni marshal Frank Woerner je pričel streljati in drhal je bežala na vse strani, ki je itela okoli dve eto petdeset oseb. Bldna^n izjavlja, da je drhal pobrala skoraj vse njegovo vino in je prieilile dve dekleti, da eta elekli nočno obleko. Njega in njegovega brata je drhal na vrvi vlekla Šest milj daleč. Okrajni pravd-nik Thomas L. Wolwine je uvedel hišno preieksvo na glavnem stanu kukluksoveev, kjer -je zaplenil zapiske in druge vsžne dokumente. BL — Dva mlada tatovo ja eta oropala B. M. OUaver-ja, postajnega načelnika leleani-ike postaje B. A O., za $128.56 Bandita eta vstopila a samokresom v roki nepričakovano, ke je imel blagajno odprto. Eden je nanj nameril pištolo, drugi je pa vael denar iz blegsjne ia njegovega lepa. Po izvrženem ropu ata ae odpeljala s avtomobilom. NOVO GIBANJE MED KOVINSKIMI DELAVCI New Vork, V. T. — Organizacija kovinskih delavcev Aamlga-mated Metal Workers of Aaseries za vzhodni dietrikt ja sklicale konferenco. Dietrikt saatopa sedem tisoč organiziranih delavcev. Konferenca je sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da se izpuste vai politični jetniki, obenem pa ab-Ijublja moralno in finančno pomoč rudarjem in teketilnim delavcem, ki eo na stavki. Neka draga resolaeijs apelira na predsednika ia koafree, da priznata aovjeteko rusko vlado. "Pričeli amo s novim gibanjem", je rekel W. J. Kellj, finančni tajnik or«aaieaeijo, "ki ae ne more tmtaviti ia ki mara napraviti koaec agresivnim napadom na delevstvo, katero je bila mogoče izvršiti, ker delavstvo ni združeno" Rakve bivših carjev London, S. jun. — Ia Petrofiu da je prišla vest, da ao aovjeioke oblaeti, ki pobirajo cerkveaa zlato in drag« dragulje v prid etsadaj* čih, uključile v konfiskacijo tndi zlate in arcbeae krate kivlik ra eki ličarjev In caric, ki leže v grob niei katedrale Sv. Patra la Pavla v Petragrsdu. .Mrličem ▼ carski grobnici eo odvsetl tndi goeeai nakit" dra- MODULNI ADAM m IVA ARE- BANDITJE SO OROPALI POSTAJNEGA NAČELNIKA. Obravnava proti men jI« vikom Moskva, S. jun. - Štiriintrideset menjievflcov In sooialnih rovo» lucionarjev sa mora zagovarjati pred eodilčem zaradi raaaifc zarot-nMkih dejanj in komplotov prsti sovjeteki vladi In posameznim sovjetskim voditeljem. Val ao obtoženi da ao pomagali Kolčaku in Denikinu ter kovali zarote zoper življenje Lenina, Trookija, Zinovi-jeva in druge. Važnejšo oeebe med obtoženci: Aneram R. Ootz, član ekeekutive socialnorevolucionarne stranke in edea glavnih pomočnikov Koren siri j s; Dimitrij Donski, Id je obtožen, da je bil v tajnih stikih i nemškim generalom Ludendor fom; Evgenija Ratner, blagajni-čarka stranke, Lidija Konoplova, demonov-Vasilijev itd. Emile Vanderveldc, vodja bel gijeldh socialistov in druge inter nacionalc, kateri je navzoč kot zagovornik obtožencev, je zahteval, da se izberejo nevtralni sodniki. Trije predsedniki sodižča so komunisti in Vandervelde ja utemeljeval, da to ni nepriatranaka juetica. Obtoženi tudi protestirajo, ker je Nikolaj V. Krilcnko glavni javni tolitelji, leš da ima pedsodke, ker je obenem predsednik vrhovnega revolucionarnega sodišča. Sodniki so pa zavrgli ugovor a izjavo, da je aodilče sestavljeno v interesu revolucije. Vandervelde jc kritiziral odlok aodiiča, rekoč, da Belgija in Rusija imata različne pojme o juetioi. "Saj ae ni čuditi," ga je zavrnil Krilcnko. "Naie obravnava se vrii na temeju juetice, sa katero smo se bojeveli. Kadar bo taka juetica jm vladala v Belgiji, tedaj bodo belgijeki ministri pred sodi- «»— ,» im pm. AaflsU okupirali Irsko trdnjave. Belfaat, 9. jun. — Angleške čete so včeraj okupirale trdnjavo Belleek, ki leži tik ulaterske meje aa osemlju svobodne irske države. Angleži so isstrelUi 22 topovaib granat ia potem asakočili trdnjavo od dveh etraai. Po uradnem poročilu je bil en aam angleiki vpjak ranjen. Koliko izgub imajo sinfajnovei In jeli bilo kaj ujetih, ai znano Ko so Angleži zaaedli bližnjo vae s anekim imenom, so našli Um le pet žensk. Prebivalo! protcetaatovake vere so pobegnili zadnji teden, katoličani pa dan poprej pred okupacijo. Angleške čeU ie vedno dohajajo v Ulater. Včeraj jc doepelo A0Q mož v Londonderrjr, kjar so se aa-v aamaoUnu na zaročenk. tal Mili pravioe v Rusiji. Praga, 9. jun. — V trgovinski pogedbi, katere je biU podpieaaa prod par dndv med Čehoalovakije m SovjcUko Rusijo, je Cehom v Rusiji aajamčena omrbna varnost ia laotajnoke pravic*. Italijani bode pomagali oživeti turiki »» ; < London, f. jun. - Tukaj ae Uri eat. da Italija podpiaala tajno pa godbo s sultanovo vlado v Ca* , katera aeaarn j«, oživeti tniiko monarhijo. Italija ar je savecale pometati Mmi z a ia UGANKA EA POLIOUO IV DR iAVNEOA PRAVDEIKA — Mil ton A-deire ia Ckieaga ja lakal bliao jeza rak ega obrežja v divjini pro-etor, da poeUvi iotor in iprebij«-nekaj dni na počitnicah. Ko je iakal proetoe, aa ja apoduknil nad človeškim truplom, ki je leUlo v visokem plevelu in ja kilo napol pano. Nekoliko proč od trupla je ležal samokres. Bliže njega je ležala popolna naprava za krea-žični braojav. V razvitem lotoru, ki je bil pripravljen, da ee raapns, je kil kovšog sa oblake in na njem je bilo ime "Aadcroon". Kupljen je bil 20. maja 1922 v Cheeterto-nu. V napol scftguni obleki je bile petnajst dolarjev. Na truplu ai snamcaj sila. Policija je pred uganko, kaj ja i aor, nesreča ali aarke dokazujejo, da indijaka revolucija ni umeUlni ogenj ali lopa poezija, marveč ima ekonom-aki program. Splolne isobraševal-ne inztituoije eo ueUnovljene v vaeh meatih in vaaeh in tiaoče u-čeneev pohaja v U aavode, kjer ae uče predenja, tkanja ia novih idej. Indijaki rovelueionarji eo u-etanovili državo v dršavi. Vprašanje je U, kdaj odpade lupina — stara sunanja država. Za naše farmarje. Puščanje krvi pri živini Kaka sa kžU iatfruai rudarji v JaSni Afriki. Melboarne, Avstralija. — (Fed. Prcoe.) — E. H. Oobden, južnoafriški trgovec, ki je obiakal Av-etralijo, je povedal poročevalcu Federated Prem s, da ja sadaja krvava vstaja na Randu v Južni Afriki bila poslsdiea kapdUlietič-ne opreeije, predvsem par britakih laatnikov rudnikov, ki niz pojma o plemenskih in eooislaih razmerah v deželi. "Med vojno —« jo pripovedoval omcajen! trgovec — so v rudnikih delali črnokotni domačini. Ker so belopoHai rudarji v večini odili na fronto, ai bilo proteota zoper najemanje Kaflrjev (aamorskih domačinov), ka so so ps rudarji nam s bojišča ,je takoj pritts kri ss. Badsrji sa sahtovali nasa; svoja dela, toda lsstaild ss aisc tanje, kajti Kafirtl m bili sadopolM s aisko msado. Poole-diea je MU ,da ss Ksfhji imsli dola, rudarji — večinoma doalužoni vojsJd—oo pa stradali. Vlada ge nerala Smutsa je podpirala Ustni ko rudnikov, namesto da bi bila skrbeU sa doohilene vojake. Tedaj so belopoltal rudarji — kar jih je že bilo - zaatavkali. Policija je izzvala sUvkarje, da so prijeli pa orožje. KapiUn milice v Bolts-burgu, je isviiil prvi čin nasilja; to je raepailo rudarje, da ao se oborožili in pričeli s vojno. Last niki rudnikov so tokom revolte o boroliH Kafirje In odaj so sms trajo rešitelja Angležev v Julni AfrikiM • , Revolucija v Indij! napreduje. Tareknath Federated Čeprav eo veeti Is Indije poeU-U bolj redke, odkar so Angleži vtaknili v ječo Mohandaea 0. Gkaadija, je položaj io vedno neopremenjan. Revolneijanarae aile so vodna na dolu ia v gotovem dela dežele je opaziti velik napredek. Oni, ki bi radi podelili revolucionarno gibanje, ekulajo prepričati ounanji svat, da js ne-kooparaeijeko dele, kaUrega je aaaaoval Gkandi, umrle. Temu ps ni tako. Dokaz, da Okandijova organi aaeija krepko napreduje, je dej-stvo, da aa AagleM eamo mecena maja aretirali več ko 1500 Sik-hov v provinc i ji Panjak. Drugo značilno znemenjo socislne revo-Ineije v Indiji je kHo letno aaee-daaje kongresa v provineiji Bsn-gal. Kongres se lahko smatre parlament province, ki Meje preko 40 suljonov prebivalcev. Na Um zbora js kUa Bsssnti Davi, žene C. R Daaa, ki jo v jeli, is-voljeno za predsednico koagress. Pred pet leti ni bilo videti lene v političnem gikaajo. Bsssnti Devi je v ovojem govora očrula program iadijekifc aa eioaeliotov. Program ae izreke ze s ..rini no revolucijo. "Mecc eo aoodvloae la kolikor toliko lo saaseaevestne, osle se ls-kko ssaeoomo ao kmete", je re kla. "ireUnovftl je treba ksut ska društva, ki bodo jedro in ol-U naie republike. Nato je trehe organizirati dolevec. Dežele bo zlobo obetala, dokler so no Isbolj laja razmera deUvcev. |okoru/-r valei, ki polaije svoje lope s žu Iji la aragaosl dalaveev, ae bodo IzboljUlI delavskih rssmer. Or ganiziranjo kmetov ia deleveov »ra Mti prva naloge nsrodae zbornice. Pa veej doželi se morejo raapleeti vaška draitva. UsU n oviti »»ramo krajevae, okrožae in proviačtte odbore; vai adhorl morejo deUti sporaaaauio la dokler nimamo oaših pravic, naj odbori obfttrairaja vaa delo aelik fleSfccljev, pa aaj ko to deU de- « ali alako." Te bceede ladijske re volar > jo Slovenska Ntrodni Uitaavriku S. aprU« 1V04 Podporna Jedista labif. IV. jMiia ISOT r driavt Uliaafc. Pile Frank Lukancieh. V zadnjih čaaih je bilo pušča nje krvi jako razširjeno, namii-Ijeno zdravilo. Kri ao odtekali povood, le celo veščaki. V prejšnjih čaaih ao priporočali, pušča aje krvi bolni in zdravf Živini. To vae je bilo napačno poetopa-nje. Torej puičanje krvi je pov-aem neumeetno in le oelo, ikod Ijivo, ker llvimo slabi, povaro ča izjemno bolezen ali celo smrt. Človek, ki ni velč tega posla, u-tegne prerezati lilo odvodnico nameeto žile dovodniee, vsled če sar bi morala Žival ns ta aačin izgubiti kri, ki jo nisi mogel in ne snal ustsviti, in vsled tsga poginiti. Radi necnažnega noža ae lahko ranica, napravljena pri pu žčanju, ssmors vnstl, ogniti in končno postati precej nevarna Ako pokladaž na rano kake ogau sae predmete, kakor živalako blato, pajčevino, rasno selišče (stru peno) itd. utegneš s tem sastru piti kri ln povsrošiti dolgotrajno bolehsvoot. NevsMi Bvlnorojei opravičujejo ptlkaji s tem, ds jo kri, ki ss odtsks povsem (kas, sstoraj si mislijo, ds jo gotovo pokvarjena. Vssk, ki Uko sodi ia misli, naj oi sspsmni, ds so pro-Uks v telesu rdsls dobrs in Črns porabljena kri Ko so Srna kri povrne po žilah dovodnioah nazaj pljuča, ae tam isčlsti ia poživi pomočjo zraks kisika Ur se ispre-premeni zopet v dobro rdečo. Žile dovodniee, v katerih so prets ka črna kri, leže bolj pri vrhu, t. j. neposredno pod kožo, žile odvodnice, bijoče lile s rndečo krv jo, pa ce nahajajo globlje v mesu. Torsj ko oe prireŽe pri pulča nju krvi zgornjo žilo dovodnleo, zato teče iz nje črna, s nikakor škodljiva kri. Torsj »viaorojei, ae mialiU al nikdar toga,- da je to bolaa M, kakor ai U mialijo sta ri živinorejci. Edino je umestno pužčanjc krvi pri zsstrupljenju, črnemu ses nju konj in pri nsvalu krvi k pljučem. "Kupna in hranil1 na" mezda. C. A. Moselej. — Federsted Press. Kaj je "kupaa ia hranilna" mezdaf Jamee J. Davia, vladni Ujnik za delo, eo poelužuje tek besod ? seriji člankov, ki jih plže m "ChiecffO Tribuae". Daviš apelira na deUdajalae, naj priznajo delavcem večjo mes do, pri Um pa popolnoma prosro sedsnji sistem. On pravi, ds "človek, ki podeduje veliko premole-nje, bi moral imeti nekoliko nitjo dlvldendo v evrtio, da človek, ki dela sa svoj denar ,dobl nekoliko večjo mezdo." Davia torej po sredno priznava, da prejemalee dividend ne "služi" svojega da; narja. Ako js sedenji družebni sistem pravičen, zakaj je treba prositi dediče velikih bogasUv, da naj prostovoljno sprejmejo "nekolU ko msnjloV dividendo s name-i, da bi deUvei imeli "aeko-liko veljo" meadef Ako pa ol-• ni pravilen, čemu zahtevati g|Saj kot vao pravico! Devic je svojo "ackeltke voljo meado" krstil s besedaad kopna la hraallaa meada". To ee pravi, da bi morel delavce prejemati toliko — ia OSOM Uliko mezde — de ai lahko na kap t. kar potrebuje aa llvljanje, oeUaek pa da Areni v banki. To jo "kap- Ameriški delavci hI lahke l*»-U boljšega Ujniko v deportmaa ta ze delo kakor je Davic, kaUrega aam je eervirala Ilardiaga va adminiairoaija. Napisal jo dol go vrsto členkov, Ude povedal ni aii. Ako bi bilo Davieu ree so pre vire dolaveov, bi meral rečj Uka let Delevee je aprevičea de vso ga prodoku evojege dela. I de lavcem ae prištevajo nc le ročni delovni, temveč tudi naaMdčeaei v pisarnah Uknki. učitelji, zdravniki. god».^».iki. umetniki ia vai drugi, ki opravijaja koriotaa GLAVNI ST AN, SSST-SS SO. LAWNDALE AVI., CMICAOO, ILLINOIS, Iavršavalai odbor: upbavn1 ooskk* ......—- ▼ iMMn Caiokar, A«dr«w VMrl«k. R. P. D. f. Bo. 82. Johmluwn, P«., .1. tahJk SUHU« T»•*. Ujaft UI.UIi«» Hlai N uvsk| |l« fiJSMl Ji^S V#0fiiki utotlnik flaeilm Joia Zsvsrlaik« ^Mdldl ■Lilli FUia n-J1— POROTNI ODSEKi Mm UadeewMd, ar^aodalk. 400 W. Hmf Si.. SaHM'Uld. III., Martla S.lM.lk.r, Bos 17«. b.r>..rto„. OKio. Fr^ A. Vlaar, Mm, ST J, KHr. Mm« bm 101, UvrMN, h, Jbka Oavšak, 414 W. Mar Su BOLNIŠKI ODSEKi OSREDNJI} OKROUE. RU. Novftk, »r^aadalk, SSST-SS S. U«tU« A«« Ckiaag«, Iti OKROUR« Tsa>Š ri wkniy. E*« Jokn Grut*ij, 885 E ___ašs e. tsTtk si . cu^Jl^ a ZAPADNO OKROUE i Ante« lultr !•« 104, Gro.., K»i., a> >»«am>al. s^^nb Kti^i^ W ^rs • • aa Nadsorni odbori Praak Eaita, prU~4mlk. IIRS S«. Crawfoed A v«., Ckkago III, PVa^ s«rmk, ssoo Pr»M.r AvCčlov«laad. O., WUUam SlNer. SSOS Si, Oalr St« CUvlaad, OM». Zdrviltvaoi odbori AM, SIS4 »m. Cr«wUrd A v«., Ckjcaga, III. Orti^ SSla W» SStk St., Ckleaga, IL J-. Sk«k. Hit B. 6S»d St., ClavSaml, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. A Kova, SSSS St. Clafc Aw„ Clovdaad, a POZORV—K*r*a|M,>4«B«a e gL edkeralki, ki delaj« v glavaam a»ed% VSA PISMA, ki ae aaaslaja aa wU aI. atadiašalks ae aaslavel ^^odisdsiilvo A« N* J*i ^o, Ls^sdsls Avi^ CKliifi, lil. VSE EADEvB BOLNIŠKE POOPORE SE NASLOVE. RelaHke Uj. nlltv. S. N. P. J., SSST-SS S«. Uw»4ml* Av^ Chia*a«. IS. DENARNE P06IUATVE IN STVARI, ki ae tlšaje al. lavflosaUata ta M»u v*U. aa aaalovai TejaUiva S. N. P. JH SSST-SS So. Lsvn-4ala Ave« ^klTrar. UL VSE EADEVB V ZVEZI X BLAGAJNIŠKIMI POSLI ae aaiRjefc aa ■aatavi BUfaJntiiv« S. N. P. J., SSST-SS So. Law»data Ava., CUsag^Hi Praak Vao jCT^ITlana^iJi'i^arV*iSar sSlv ja V>* pHmM mm «1. pmm*l odeak ao aaj r^Ujaj« aa aaalevi ieka Undeo wood. 414 W. Hm, SU Sarl^leM, Ri Ja ^jIJ^JJJ^^JJJJJ"^..-J *• H^J* ** »aalevi "fr SSST likuje od aedanjo bnržoasns kulturo kot dan Hi uoč. Ta bi mors! Davia reii, le bi bil prsvl prijatelj deleveev, Ker nI, sato govori o "kupni ln hranil-ai mosdi". fiatorska mezda radarjev. (Federated Press.) Položaj sUvkujočih rudsrjov v Psnnaylvsniji je podrobno opi> san v poročilu Powersa liopgdo-ds, bi vlaga dijaks ns harvards-kem učeliiču is sede j rudsrjs, ki vss las sUvks pomaga prt»orga-oiziranju rudarjev t okraja So-mersetu. Hspgood in njegov tovsril Pe-U Mslloh govoriu redno na ahe» dih v okolišu petna jot milj, kjer je v stovkl 4500 premogarjev. Prvi ali drugi ima vlaalk pa tri sko-ds v enem dnevu. Zadnji teden ja Hapgood obiskal šotoriSSe rudar jev v bližini Relpktona, kjer eo ao nesel f Si isgnaael ls etanovsaj operatorje Zimmermaaas. V svojem poročilu piše i "Ko sve jss in PcU slišala, da se je morslo seliti IS drulia is ffosbsnds, sva kitro najela avtomobil ia se odpeljala na meeto. Videla sva dolgo vrsto voaov, as katerih je bilo naloženo pohištvo f drogi, presni vozovi so se vračo-U is šotarišče. Poldrago miljo od naeelbine emo prišli r novo naselbino, ki je dobila trne "Hnioa CUy" Mini jako mesto). Okrog sU molkih, žena ia boeonogfh dečkov ia deklie je čisUlo leeov Je. Kopi pohištva vaeokrog. Ml-se, omere, eUli lelo krilom. Da-cat poli je 1» poaUrljeaik in ia aekaurih ee le vali dim la ae njih kipi r kodih in loncih. Ra darjl ee poeUvtli pljuvolnlke ne okrog, da ae bo trels pljuvati po ari eni preprogi — trsti. Okrog kupov pokiltva so mU-da gosi la pilčeU. Nikdar nisem mislil, da iiaa oeemnsjst družin Uliko poeUlj. alemiiie, atolov la drugega pohištve in pihlja, k) Ii-Ži tu ra/.meUm) p>d milim ne-bom. Kakik sto ocab vaeh slarootl ia asredaocti — AmerlAsnl, zamorci, Slovenci, Hrvatje, Polje ki, Madžari. Rusi. Italijani In dr. — ae je snsBo aa tem proetora. Šotorov le nleo Imdl, kajti organizacija jik nima doeti. Ob trrk p/>poIdne sva s IVtom pripe rsspoli ib Ionsko ss kitro spravi« ls nsjpotrsbasjls pod plStBOBi streho, Valiks, debela samarks jo assls mirna mene mizo as glsvi ia sUl pod pasdoho. Slovsaks ia Po* ljaklujo SO vlačile slamaioo ia blazine ssmintjs. Male dsklisc s rasplstealmi lasmi as hrbta H znašale slika ia drugo ropotijo. Še predno is je smralllo, ss bili poiUvljenl vsi loUrl. Todsj ji prUla ploha — kskor aalsll, ds rudsrji preizkusijo svoje novo bivalills. Hitro smo ss stisnili K d platno, dokler js pral del ohs jo kmalu prenehala In sdaj js vse dobro. Zunaj lotorilča ob cesti sU dvs kola, ki drllts po-los iirako daako s aaplasm "U-nion Oitjr" in nssnanjaU vsem dolleeem, ds to bivajo ivobodal državljani, katerih operatorji as morejo vt6 pognstl nikamor. Ljudjs so veseli, ds so se i«is-blli is "skebekik lukaaj" kakor Imenujejo sUrs kompanijske bajte. Rudarji so solidarni ln odločni, Njih oilj jo, zmagati. Sroo mora politi vsakomur, ako ss no bi mogli ti ljudje po toliki vstfsj-nostl in žrtvah vrniti as delo kol oaijaki prrraogerji." PRODUKCIJA PRBMOOA ti-• DA » PADA. (Nadaljevsnjs s prvs slraoi.) ji niso organizirani, vslja njimi lo vedno načelo t "Ako držimo skupaj, smsgsmo sonedjU vo", Poizkus se neprsvi, ds prihitijo rudarjem ns pomoč vsi Uro-kovno organizirani delavei. To so Izvrii Tis konvenciji Ameriške do* lavske federacije, ki je pred dvr-ml. In če ee vse strokovno orga-nislrsno delo vet to izreče ss ru-dsrsko sUvko, Js sUvks dobljs-na. Prave bojno palja bo sa kon-| iji Aiaerilke daleveke lede- Ijala 16 šotorov. Tekoj emo jik aejlo. racije r Ciaelaaatija ia sakljuAki. ki bodo sprsjeti Um, bodo kRcli velike poalediso sa delavstva. Zmaga rudsrjev ko podkrepila moralo vsega daUvolvo, orgaalzi-rsBega in neorganiziranega. Ako bo pa aajmošnejša delavska or-gsnlsscijs v Ameriki porašess, « f m (' f o goepodarjl poeull predrsnl, olabnl in izzivajoči v njihovi kampanji za "odprto delavaleo" ia nadaljevali bode s sa i lan jam mezd, dokler dala vei aa bodo tako maU zaslutili, da ee le eakret ae de a ae bodo najadU da oitego. Premogovniški podjetnik! ee aa-popadli, da je položaj reeoa la ss-tegedolj skašajo drobiti oolidor-aost rudarjev e pogajaaji po dia-trihtih Alf U taktika aJ poerell-le ia kadar prikajajo podjetniki od koafereacc s Ki^ verjem, ja sdaj opaziti, da so njih obrazi pre-eej t resni Molaeet, ds sUfki pridružijo IcIesniČarji, kar sasto-U pololaj, obenem pa porola. da se premog r rooervi bolj polsai raapošll^a. Ako m položaj oglede od vseh strsol, so rudarji daass r boljšem pololoj« kot ob začetka auvk«. Ta le jim prUkoUjo aa pomoč vai atrokovao orgaalriroRl delavei, bo zmago Ullke popol* #sisiabnrg, - Od Mk pnaofink« dralbi ta m Som-eide tea dobil povelj«, d« morsm Mod. tli Rf m iaseliti v treh dnevih. To družba ni dololo m dem m enter Ur popolno«« po-Čhrala in stoli smo ker po kompa n delsti sli ns. Kskih 66 ss jih jo odzrslo, isst sli sodo« pn ss jik ni in to so sossi naši rojoki. med k »t« rimi sem tudi jti. V trsk dneh so moramo to-roj soliti, komor kdo more. — ' Ti— — Kot js znano js bi U U država najbolj napredna glsds organiziranja, rssj delavstvo nje je bilo napredno. Danes pa ae nekdaj aaočna organizacija ▼ Kanaaau drobi, čeprav prihajajo poročila malone is vseh drŽav, da tam pristopa delsvstvo k unijam. V Ksasssa odstops dslsv-atvs od nnije in to največ taki, ki iaujo nekej pod palcem. Najemajo male rove in jih o-bratu je jo vaški dan, samo da kr-iijo pravila radarske orgaaisasi-£* nsm drugim pa ikodujejo v cUvkL Takih kompaaij je veli: ko.? Orlandu, Tale ju ia po dru-Si haeelbinah Kanaaaa. Kaaelbi-na Groee nam je znana kot sns suajbalj zavednim delavstvom, daaos pa tamkajšnje delavstvo lahko štejemo ss nazadnjaško, ksr večina aa je pridružila k take-Ml dolu. NiŠ ne pomagajo naše prošnje, da bi pustili delo in olaj-laU nam glad in stavko. Dobro ss ga voda jo, da vsaka lopata nakopa nega premoga, ki pride mod ssds-a jo atavko na površje, aelo Škoduje dobremu razvoju stavke ia so raditega prizadete naše dru-line, toda ae pomaga jim to sa-mmU kar mirno nadaljujejo s dolom. Nikakor ai lopo sa rudarsko orgaaisscijo, Če ima pod svojih okriljem tako tisoč in sačela se bo krhati, ako bodo Is nadalje taki Osni sravsa. Nikakor ai to brat- VAS PODPIS -----—-;-' D/!\ imel tako vrednost, kakršno oni OV/ bosta a STojimi prizadevanji sami ustrarili- Vrednost od visi največ od rniega prizadevanja sistematično \7f ste opravičeni tudi nekaj imeti od ▼ * riiega dela, fcato se odločite sedaj Izplačan sebi določeno ivoto is valeč* tedenskega zaslužka in jo vlaga j te ▼ to banko. I FMITr hraniti in vred* JIVLLni i Cš mott vašega podpisa bo naraščala sorazmerno s vašimi prizadevanji. POŠILJAMO d—, r Star* 4MWfhi«F.d.mlmt PRO0AJEMO Mbit« sa potmaj« * star« 4m merimo ta >uij, aa oao liaija. KASPAR STATE BANK Bine Islaad Ava., vofal IS. *Mte, Chleafo, IU. Največjo Alevaaaka mmm baaka o ZaJlajoalh državah. Kapital In praMtali $1,000,000.00 "Jss menim . . . jss menim, ds 'od Smolsn-ska do Tsškents nič vsš tako težko ns čsksjo študentu'." "Ste videli, ksj je pfl Pedjks v kuhinji t" "Kaj je pil t Zganja Je pil." "Nu, tak vedite, ds js sadnjikrat v življenju pil šgsnje. Priporočam vsm to v spomin in nadaljnjo prsmišljsvsoje. Io sdsj ac spravite k vratu, da jutri vas ns potrebujem ... Tods mislite name: ne uganjajte neumnostilM Liputin js stekel proti domu. kakor bi mu gorelo sa petami. b e si (Dalja.) "Dsosr dobil io tistih dvstisoč rabljev tudi. V Petro gradu, oa mestu, vas hkrati, ia Is posnsjs gag " "Lalel, preljubi; ksr smelno od js gledati osle, butics lahkoverna. Gospod SUvrogin stoji pred teboj kakor oa visoki leatvi, ti pa lajsl nanj odadolaj kakor neumen pss; znU Js le U prevelika čaet. ako ti pljune aa glava." "AU vsi, lopov," js sbssoil Pjotr Stkano-vil, "da ts oa pustim alti koraka odtod, ampak ts izročim aarsvoost policiji!" Fedjka jo skočil s mesta; oli so ss mu ras-jfgjeao bliskale. Pjotr Stepaooviš je iadrl rsvol-vsr. Sledil js nagel io oduren priaor; preden j« saogal Pjotr Stepaoovič pomeriti oanj, sa js Fadjks mahoma obrnil ter ga udaril s vso močjo po lisu. Ss tleti Kip je trcičil drugi etrahovit udsrec, nato tretji ia četrti, vsi po lisu. Pjotr Btspsaovič ss js majal kakor omamljen; labuljil Ulebnil pTUeh^k^or V bil tirok* "Nšts ga, vssssits gs t" js krikaU Fedjka la ae smagooUvno zaaukal os petah. Kakor bi tre-Oil je pograbil čepico pa culo izpod klopi ter izginil Pjotr Stepanovič jc Idal v nezavesti la hro-pel. Liputin je le mielil, da js ubit. Kirilov js planil v kuhinjo. "Z vodo ga je treba 1" je aavpil. Prinacel jc v lelezni zajemavki vode la vedra ter mu Jo ulll na glavo. Pjotr Stepanovič ss jo sgenil, privzdignil glavo, ačdel pokonci Ur ss brezmiaelno zagledal predeč. " "Nut" ga je vprašal Kirilov. Pjotr Stepanovič ga je poaorno pogledal, ne da bi ga apoanal odkraja. Ko pa jo videl Lipnti-ao, atopivftega la kuhinje, ac mu jc vrnil gnuani smehljaj; bliakoma je plenil kvišku Ur pobral revolver. "Ako vam pride na um. da jutri pobegneU kakor podlel Stavrogta," J« beouo planil nad KI-rilova, vee bled, le komaj rasločao jecljajo besede, "vsa najdem na drugem konea sesal jc .. . obeeim vae kakor muho ... noečkam vaa ... rsaumeUf" mu jo revolver norovooat na čo-le; toda le Urti hip ea mu je aavruilo popolna aa-veet. Hpuetll jo voko, porinil oroijo v i*p ter ediriel in bile, no da bl črhnil beaedo. Liputin mu sledit EleaU ata akosi prajlajo vrael Ur ae ^ I pravila epet po bretn prijemajo oa sa plot. Pjotr Stepanovič jo ja naglo ubral po ulčlei, tako da ga jo Uputie komaj dohajal. Na prvem rae-potju jo edajei obetal. "Naf" aa ja »asivalno obrnil k Uputinu. lipntin as js spomnil revolverje; ven js le trepetal o4 nedavnega priaoro. Toda odgovora io dolgo je Imel pripravljen potni list na tujs ime. Pusto js misliti, ds se je v Uko skurst-nem možičku, malenkoetnem rodblnakem trinogu, dria vnem uradniku (čeprav fourieriatu) ia pred-vasm oderuhu-kapitalistu natihem Se zdavnaj porodila fantaatlčna misel oskrbeti si za vaak slučaj U potni list, ds jo I njegovo pomočjo popihs v inozemstvo, ČSmoinoat tega "če" je dopužčal, daal bi niti aam no mogel opredeliti, kaj naj po-nsoi usodoi "če" ... Ali sdaj ac js ojegovs veebina mahoma aama poksssla. Obupna misel, a katero Je prišel h Ki-rilovu po "tepcu", Id mu ga je zabruail Pjotr Stepanovič na ulici, jo obatojala v tem, da jutri, kakor hitro ao dan aaavita, pusti vae ln ss reši v ino-aematvol Kdor ne verjsme, ds ss dogajajo tako pusUlovne reči le dandanašnji, v našem vaakda-njem življenju, naj si ogloda biografijo vseh pravih ruskih emigrantov v inozemstvu. Niti oden ni pobegnil pametneje io s stvsrnejšim premiecl-kom. Ves U svst ni drugega kakor nebrsdsno kraljestvo strshov. Ko je priUkel domov, ee jo nsjprcj zaklenil, poiskal potno vrečo ter začel o krčevito naglioo vkladati najpotrebnejšo aa svoj beg. Nsjbolj gs js skrbel denar in vprašanje, kako in koliko ga bo mogel reči ti. Da. reftitit bil js prepričan, da ne sms samuditi niti ure in ga mora najti dan Io oa veliki ecetL Niti tega oi vedel, kako se epravi v vagon; laloetno je akleoil vstopiti kje na drugI ali tretji večji postaji od našega meeta, do oadot ps romati peš, oko ne bo drage pomoči. In-etioktivoo in mašinalno, a celim viharjem mieli v glavi, js nabijal svojo vrečo, dokler oi zdajci prenehal, puetil vsega Ur aa globoko etokajc iztegnil po divanu. E nagk> in ocusmMjeno jaanoetjo ga ja obšla aaveet, da bog aam po eebi nI nemogoč; le on je Io doeaU nezmožen razrešiti vprašanje, kdaj naj bdi, pred "tatovom" ali po njem t On je aamo Io breočutoo, surovo telo, lena meea, ki jo pre-mičo tuja. atraiaa aila; čeprav Ima potni lkt za V inoaemetvo in bi lehko pobegnil pred Aetovim — io lomu bi ao mu drugače Uko mudilo T —■ vendar ns pojde preje, marveč potem, Šele potem, ln je vse le tako neojeno, podpisano in zapečatena. V neznosni tegobi, aem eeho ne poznajoč. adaj aomiraje v zlovešči onemoglosti, valja je ee po divanu r svoji aaklenjeni sobi — tako je nekako dočakal euajete ure dragega dne ln pričakovanega aunka. ki je mahoma obrnil njegovo od-Ušneat v gotovo aoeer. (Dal* pdbsdaM) Za kuhanje piva doma Imamo v zalogi slad. hmelj, aladkoi la vse drug« potrchMine. Poskusita ia ee prepričajo, da Ja doma pri naa, kuhani vedno le najboljli ln aaieo-aoiši. Dohiti J« tudi sbirko sodov, steklcnlc ln rasnih loncev, Itd. Ml vam dostavimo naročilo po polti, točno r rte kraje. . Oroecrijam. sladčičarjem in r pro dajalac laUaatna damo primaren po puat prt večjih naročilih. Plttta po Informacija na: FRANK OGLAR, v jugoslavijo HITRA, UGODNA IN ZADOVOLJIVA ČRTA WHITE STAR LINE iz New Yorka v Cberbourg bi Soutbampton ' V sekata adptajajo aajveljl trije v.lfc.al OLYMPIC—MAJESTIC—HOMEBIC (Maloaao aajoaijl pavalU) Izvrstna zveza brez vaako zamude. RED STAR LINE ♦ Iz New Yorka v Cherbourg in Antvrerp # LAPLAND — FINLAND — KROONLAND*— ZEEI^AND pggUSE omazraa suisaa v JUGOSLAVIJO AMERICAN LINE V Cberbourg In Hamburg NWaa nlaeU — VaMU, atalal ta oaMaljM poeaflU. MANCHUR1A — ST. PAUL — MONGOLU MINNEKAHDA " INTERNATIONAL MCRCANT1LE MARINE CXX, ______M Na. D.-rWa at.. ChU-m. M. _