UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : '■ :	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1 '50; za Nemčijo celoletno K 21 "60; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—.	: ;
i Posamezne številke po 6 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* .* /	ob pol 11. dopoldne.	\	*.	•.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Štev. 6, IL, la uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
———	Reklamacije lista so poštnine proste. ...........
Štev. 188.
V Ljubljani, v soboto dne 20. januarja 1912.
Leto II.
Zunanja politika.
Ali bo pojutršnjem mir, ali izbruhne dotlej vojna? Kdo bo čez leto dni naš zaveznik, naš Prijatelj, naš sovražnik?
Svobodni državljani takozvane ustavne države smo; ali o teh vprašanjih, ki jih je gotovo prištevati najvažnejšim, smemo ugibati. Gotovega ne vemo nič in še manj imamo pravice 'n prilike odločevati. Kar se zgodi, se zgodi. Dovršen dogodek vzameš lahko na znanje, preljubi Avstrijanec; če ti ugaja, si lahko naročiš četrt cvička zaradi večjega veselja; če ti ni všeč, lahko na tihem malo pogodrnjaš, ampak le lepo na tihem. Pa mirna Bosna.
Jutri zjutraj se lahko razleti povelje po vsej državi, da mora toliko in toliko letnikov rezervistov pod orožje; in v štiriindvajsetih urah se mora toliko in toliko tisoč mladih, morda tudi starejših ljudi posloviti od staršev in bratov, od žen in otrok, pa marš v kasarne! Par dni pozneje jih odpeljejo vlaki, sestavljeni večinoma iz živinskih vagonov — Kam, Za koga? Proti komu ?
Ne vprašuj! Povelje je prišlo in vse drugo ti nič ni mar. Ne tebi, ne tvojim staršem, ne tvoji ženi — nikomur ne ... Morda se vrneš zdrav, morda pohabljen, morda sploh ne. Nemara bo kdo vedel za tvoj grob, mogoče pa tudi, da nih-če ne.
Na vojni je že tako. In dokler so vojne, bodo neusmiljene, barbarične kljub blagoslovljenemu orožju in molitvam za srečen uspeh. Ali hujše od dejstva, da se ljudje še vedno v množicah, Po organiziranih načrtih streljajo in koljejo, je to, da je vojna, ta grozna igra za življenje sto-tisočerih popolnoma neodvisna od volje prizadetih ljudi. Hudo je, da se moraš tepsti; huje je, da se moraš tepsti, pa ne veš, čemu in zakai. Neznane sile ti določajo prijatelje in sovražnike, a ti jih moraš sprejemati za prijatelje ali pa za sovražnike — kakor je ukazano. V privatnem življenju si lahko voliš tovariša; družiš se z onim, ki ti je drag, ogibaš se onega, ki ti ni vseč. V političnem življenju ti izbirajo tajni, nedosežni faktorji zaveznike in nasprotnike. Tebi pa je jezik zavezan. Paziti moraš, da niti ne črhneš Preveč.
Ogromne davke in carine plačuje ljudstvo za diplomacijo, za vojaštvo in mornarico. Plačevati sme. Kdor se ne bi poslužil te pravice, dobi eksekutorja v hišo, ki ga z vso potrebno Prijaznostjo spomni, kakšne ugodnosti mu garantira ljuba država. Plačevati sme. Ali s tem je že vse opravil. Diplomatje sede na Dunaju v državnem uradu, po glavnih mestih tujih držav, reprezentirajo, vodijo dame k mizam, plešejo, pijejo šampanjca in povrh delajo »zgodovino«. Včasi se jim primeri kaj pametnega, večkrat kaj neumnega. Ti plačuješ, kar je pametno in kar je neumno, in potem pa jezik za zobe. Vozlje delajo med cesarstvi in republikami, kadar pride do razvozljevanja, pa mislijo da so Aleksandri, če so le nerodni žagarji. Ali je modro kar delajo, ali trapasto, plemenito ali zlobno, tega ne veš nikdar in nato nimaš najmanjšega vpliva. Če se iz modrosti ali neumnosti, iz plemenitosti ali zlobe izleže krvav boj, se je zgodilo brez tvojega znanja, brez tvoje volje, brez tvojega prizadevanja, ali — na tvoj račun.
Leta 1848. je avstrijsko meščanstvo v revoluciji vstalo zoper absolutizem. Od leta 1867. smo ustavna država. Od tega leta velja v teoriji načelo, da odločajo avstrijski narodi sami o svoji' usodi. A leta 1912 nimajo ti narodi tolik i dejanske moči, da bi lahko rekli: Tega hočemo imeti za zaveznika, onega ne. Leta 1912. se še lahko zgodi, da odvedejo mladino teh narodov, in če ne bi zadostovala mladina, tudi njih odrasle može v klavnico kakor vole.
Vsa naša ustavnost je prazna fikcija, dokler je vsa zunanja politika popolnoma odmaknjena volji in vplivu ljudstva ali vsaj njegovega zastopstva. Ko je na Kitajskem izbruhnila revolucija, je. hotel cesar rešiti svojo dinastijo z ustavo, ki jo je nagloma razglasil. In v njej je bilo določeno, da se ne sme napovedovati vojna in ne sklepati mir brez parlamentarnega sklepa in dovoljenja. V Avstriji, ki je dobila ustavo petinštirideset let pred Kitajsko, ne more parlament niti kontrolirati zunanje politike in počenjanja diplomacije. Zato se pa nanjo lahko vpliva iz temnih kotov, ki so ljudstvu še bolj nedostopni.
To je neznosni položaj. Če bi bilo avstrijsko meščanstvo ponosno kakor pred šestdesetimi leti, bi mu bilo že davno napravilo konec. Ali tudi to čaka v Avstriji menda na proletariat.
Nemške ožje volitve.
Danes se pričenjajo na Nemškem ožje volitve in na njih uspehe se čaka še z večjo napetostjo kakor na rezultat glavnih volitev. Prihodnji dnevi imajo odločiti, na kakšno podlago se postavi notranja politika Nemčije, ki se je zadnja leta opirala ob takozvani črnomodri blok, ob zvezo katoliškega centruma s prote-stantovskimi konservativci, katerim so sledile nekatere male, same zase brezpomembne frakcije.
Odločitev je pri liberalnih meščanskih strankah. Če bi bila nacionalno liberalna stranka dovolj možata in če bi imela jasen političen cilj. bi bila dosedanja državnozborska večina brez prizanašanja pokopana in najhujša reakcija premagana. Toda ravno nacionalno liberalna stranka tava v temi in ne ve, kaj bi počela.
Socialna demokracija je tako močna, da je usoda meščanskih svobodomiselnih kandidatur največ odvisna od njenega nastopa. Če bi bila računala, bi bila lahko spravila nacionalne liberalce v največjo zadrego. Ali ona je izdala volilno parolo brez egoističnih kombinacij, edino z ozirom na svoja načela in na politični položaj. Podpirala bo svobodomiselne stranke povsod, ne da bi zahtevala kakšno odškodnino za to.
Do takega političnega spoznanja se niso mogli povzpeti nacionalni liberalci. Med njimi se bojujejo razne struje in vodstvo njihove stranke se ni upalo izdati enotno geslo za ožje volitve po vsej državi. Vsled tega se odpira intrigam obširno torišče in situacija se izpre-minja od okraja do okraja. Zlasti po severni Nemčiji. V južnih državah je bojna črta bolj razločna. Na Bavarskem so združene liberalne f'\nkcije povabile svoje volilce na brezpogojen
boj proti črnomodremu bloku in kolikor je doslej mogoče spoznati, slede njih lokalne organizacije tej direktivi. Na Badenskem je gotovo, da se bodo liberalne stranke in socialisti vzajemno podpirali. Večji dobiček od tega imajo pač meščanski svobodomisleci, ki dobe socialno demokratično pomoč v sedmih volilnih okrajih, pomagati pa morejo socialistom le v treh. V Alzaciji in Loreni pojdejo socialisti in liberalci skupaj proti centrumu.
V severni Nemčiji pa je slika jako pestra. Tukaj mislijo vodje nacionalnih liberalcev le na to, kako bi rešili par svojih mandatov. V renski pokrajini se trudi višji predsednik Rheinbaben na vso moč, da bi spravil liberalce in centrum pod eno kapo. V vodilnih krogih je veliko nag-nenje za tak kompromis. Tukaj so doma velekapitalisti najtežjega kalibra in največji proti-delavski hujskači imajo v liberalni stranki prvo besedo. Ta veleburžvazna gospoda bi se združila s samim hudičem, če gre zoper socialiste. Tako je verjetno, da ukažejo svojim volilcem v Essenu, Diisseldorfu in Kelmorajnu, da glasujejo za centrumaše, od katerih pričakujejo pomoči v Dortmundu, Bochumu in Duisburgu. Kakšen uspeh obrodi ta ukaz, se seveda še pokaže.
Svobodomiselna ljudska stranka je razglasila za ožje volitve: »Cilj boja ostane razdrobi tev črnomodrega bloka. Prva naloga je povsod pospeševati svojega kandidata. Z nami združena narodnoliberalna stranka se mora podpirati proti vsakemu nasprotniku. Sicer pa velja geslo: Nobenega glasu nemškemu konservativcu, državni stranki ali centrumu, gospodarski zvezi ali pa kakšni antisemitični skupini! Reakcionarna večina se ne sme vrniti!«
Svobodomiselno ljudsko stranko bi zabolelo srce, če bi naravnost rekla, da se mora glasovati za socialista, kjer je v ožjih volitvah z nazadnjakom. Ali za to navsezadnje ne gre. Drugače vendar ne bodo mogli glasovati, če hočejo izpolniti svoj sklep.
Socialni demokratje morajo na vsak način še pridobiti; če pridejo v državni zbor z devetdesetimi ali s sto mandati, ali če jih dobe celo nekaj več, je že vseeno. Ali če reši centrumaško konservativna zveza svojo večino, bodo za to odgovorni samo nacionalni liberalci. Če to za-greše, se bo kruto maščevalo nad njimi, zakaj letošnje volitve še niso zadnje v Nemčiji.
Kancelar in socialisti.
Uspeh socialistov pri volitvi dne 12. januarja strašno boli nemškega kancelarja Beth-mann-Hollwega in strah, da se njihovi mandati še izdatno pomnože priožjih volitvah, mu lomi kosti. Od usodnega petka neprenehoma spušča protisocialistične rakete v svoji »Nord-deutsche Allgemeine Zeitung«. Celo brzojavne čestitke, ki so jih nemški socialisti dobili od vseh strani sveta, mu služijo za agitacijsko sredstvo proti rdečkarjem, češ stranka, ki dobiva take pozdrave iz vse tujine, vendar ne more biti patriotična in noben Nemec ne more glasovati zanjo. Kljub temu, da je nad šti:' miljone Nemcev faktično glasovalo zanjo!
Tik pred ožjimi volitvami je izdal še dva fermana. Pa zelo klavrna. Temu se ni čuditi, zakaj gospod Bethmann je bil najprej poizkusil
drugo akcijo, s katero jo je pa strahovito polomil. Povabil je namreč vodje meščanskih strank, da bi z njimi skoval protisocialističen kompromis. Napredna stranka je sploh prezrla to vabilo, nacionalni liberalec dr. Friedberg je prišel le povedat, da se ne udeleži pogajanj, samo nacionalni liberalec dr. Schiffer se je pogajal s prostimi konservativci zaradi nekaterih okrajev. Vlada priznava zdaj svoj fiasko, apelira pa še enkrat naravnost na volilce. Pa s silno zapeljivostjo. Obljubuje jim namreč, da ustanovi mornarica še tretjo eskadro, da se pomneže mornariške čete za štiri tisoč mož in da se bo za mornarico izdalo štirideset mi-ljonov mark več kakor doslej, če ne bodo socialisti tako močni, da preprečijo to. Bethmann Holhveg je očividno prepričan, da nemško ljudstvo ne čaka na nič druzega kakor na radost, da bo moglo bolj globoko poseči v žep.
Kar z dvema jeremijadama hoče omehčati srca nemških volilcev. V eni se postavlja celo na noge, pa kliče, da je dolžnost vsakega volil-ca, glasovati proti socialni demokraciji. V drugi pa kritizira meščanske stranke in daje volilcem jokave svete: Da se ne smejo vpraševati. »komu najbolj škodujem s svojo glasovnico«, temveč »kako najboljše poslužim svoji domovini«. Strašno komično je njegovo tarnanje. A kdo bo najbolj komprimitiral ime »domovine«, če ne bodo volilci ubogali gospoda Bethmanna?
Turška zbornica razpuščena.
Prvi turški parlament je razpuščen. Tista stranka, ki je kot revolucionarna izsilila ustavo, je napravila prvi ustavni zbornici konec. Zadavila je svoje lastno dete. Mladoturki so morali opaziti, da gine njih moč in politični vpliv^ od dne do dne. Tudi v parlamentu so imeli velike izgube in razpust zbornice jih je imel rešiti popolnega pogina. Opozicija je postala v parlamentu tako močna, da je zrastla mladoturkom že čez glavo. Od novih volitev pričakujejo, da jim vrnejo nekdanjo moč in da postanejo zopet vodilna stranka.
Mladoturki so storili mnogo napak, odkar so zavladali v osmanski državi. Njih demokracija, ki je bila začetkoma videti, kakor da je najradikalnejša v vsej Evropi, je sčasoma zelo zvodenela in veliko hudih reakcionarnih grehov so zagrešili bivši revolucionarji. In vendar danes ni mogoče želeti kaj druzega, kakor da dobi ta stranka pri novih volitvah, ki se imajo takoj razpisati in v treh mesecih sestaviti novo zbornico, zadostno večino. Naprednejši od mlado-turkov so bili v carigrajskem parlamentu samo jako maloštevilni socialisti. Tista zveza, ki se imenuje liberalna, pa je v resnici še veliko bolj nazadnjaška od mladoturške stranke. Njena svobodomiselnost in ustavnost se ne sme soditi po njenem nastopu glede na ustavno reformo, zakaj proti možnosti, da se razpusti zbornica, je nastopala le zato, ker se boji novih volitev. Med opozicijo je pač tudi nekoliko resnično svobodomiselnih ljudi, ali lahko se imenujejo bele vrane.
Nedvomno imajo mladoturki med seboj, prav bistre glave. Naravno je pa tudi, da ni vse zlato kar se sveti. Takoj po izvršeni revo-
EMILE ZOLA:
Rim.
(Dalje).
Mračilo se je bolj in bolj. Pierre je odprl ckno v salonu in se naslonil na komolce. Na nasprotnem bregu Tibere se je dvigal Jani-culus, grič, s katerega je bil dopoldne opazoval Rim. Ali ob tej čemerni uri ni bil več mesto mladosti in sanj. kakor se je dvigalo v ju-trnje solnce; noč je zagrinjala vse s pepelnato sivino, obzorje, nejasno in mračno, je zapa-dalo. Tam doli, na levi, nad strehami, se je še bleščal Palatin in tu doli, na desni, se je še vedno bazilika svetega Petra v barvi skrilavca odražala od svinčenega neba. Kvirinal za njim, ki ga ni mogel videti, je moral biti tudi zatemnel od megle. Nekoliko minut je poteklo, in vse se je še bolj zagrinjalo; Rim je izginil, izgubil se je v svoji neznani neizmernosti. Vnovič so se ga lotili dvomi in nepokoj tako bolestno, da ni mogel dalje ostati prio knu. Zaprl ga je in sedel, tema pa ga je preplavila z neskončno otožnostjo. In njegovo žalobno sanjarenje se je šele končalo, ko so se vrata natiiiem odprla in je svetilka razsvetila sobo.
Bila je Viktorina, ki je previdno vstopila z lučjo.
»O gospod Abbč, ali ste že pokonci? Ob Štirih sem bila tukaj, pa sem Vas kar pustila spati. Storili ste prav pametno, da ste se tako po volji naspali.«
Ali ko je potožil, da ga bole udje in da ga spreletava mraz, se je vznemirila.
»Pazite, pazite! Saj niste prišli po grdo mrzlico, ki je tukaj doma! Veste, tukaj ob reki ni posebno varno. Don Vigilio, tajnik Njega eminence, že ima mrzlico. Pravim Vam, to ni šala.«
Svetovala mu je tudi, naj nikar ne hodi dol. temveč naj rajši leže. Ona bi ga že opravičila pri princesi in pri kontesini. Končno je dal, da je govorila in storila, kar je hotela, ker je bil nesposoben, da bi izražal kakšno voljo. Slušal pa je njen svet in zaužil juho, kos piš-četa in nekaj ukuhanega sadja, kar rtiu je bil
prinesel sluga Giacomo. In to mu je prav dobro storilo; čutil se je zopet zdravega in sicer tako, da se je branil postelje, pa se hotel na vsak način še ta večer zahvaliti damama za prijazno gostoljubnost. Ker sprejema Donna Serafina ob pondeljkih, bi se ji predstavil.
»Prav, prav,« je dejala Viktorina. »Če se čutite zopet čvrstga. Vas to razvedri. Najbolje bo, če pride Don Vigilio, Vaš sosed, ob devetih po Vas, pa Vas spremi. Počakajte nanj.«
Pierre se je ravno umil in oblekel novo sutano, ko se je točno ob devetih začulo diskretno trkanje na vrata. Majhen mož, duhovnik, je vstopil; bil je komaj trideset let star, suh, slaboten, dolgega, razoranega rumenega obraza. 2e dve leti ga je napadala mrzlica danna-dan, vsakokrat ob enaki uri. Ali v njegovem obrazu je zažareval, užgan od njegove ognjevite duše, plamen njegovih črnih oči, kadarkoli ga je pozabil udušiti.
Priklonil se je in rekel enostavno, v dobri francoščini:
»Don Vigilio, gospod Abbč, in Vam1 povsem na službo. Ce Vam je prav, lahko kar greva.«
Pierre se mu je zahvalil in je takoj odšel z njim. Don Vigilio pa ni nič več govoril in je odgovarjal le s smehljajem. Po malih stopnicah sta prišla v drugo nadstropje in sta zdaj stala na velikanskem odstavku velikega stopnišča. Pierre je bil osupel in užaloščen zaradi slabe razsvetljave; v dolgih presledkih so brleli pli-novi plamenčki kakor v sumljivem »Hotel gar-ni« in rumene pege so komaj razsvetile globoko temo visokih, neskončnih hodnikov. To je bilo videti gigantično in otožno. Celo na onem delu stopnišča, kjer so bila vrata do stanovanja Donne Serafine, nasproti sobam njene nečakinje, ni nič kazalo, da je nocoj tukaj sprejem. Vrata so bila zaprta, noben glasek ni prihajal iz izb v grobno tišino, ki jo je dihala vsa palača. Don Vigilio se je vnovič priklonil in tiho, ne da bi ponovil, odprl vrata.
Predsobje je razsvetljevala edina na mizi stoječa petrolejska svetilka; to jp bil velik prostor z golimi stenami,'na katerih so bile vse-
okrog al fresco naslikane rdeče in zlate, pravilno drapirane zavese. Na stoleh je ležalo nekoliko moških površnikov in dvoje ženskih plaščev, dočim so klobuki pokrivali na steber napravljeno mizo. Ob steni je sedel na zid naslonjen sluga in dremal.
Ko je don Vigilio stopil na stran, da bi mogel Pierre vstopiti v salon, z rdečim brokatom tapetiran, na pol teman in navidezno prazen prostor, je ta uzrl črno prikazen pred seboj. Bila je črno oblečena žena; njenega obličja začetkoma ni mogel razločiti. Na srečo je slišal svojega spremljevalca, ki se je poklonil in dejal:
»Kontesina, čast mi je, da Vam predstavim gospoda Abbčja Piera Fromenta. Danes dopoldne je prišel s Francoskega.«
Trenotek je ostal v tem samotnem salonu v pokojni luči dveh s čipkami zagrnjenih svetilk sam z Benedeto. A zdaj se je začul šum glasov iz sosednega salona, velike sobane; okrog vrat, katerih dvoja krila sta bila odprta na stežaj, je luč zarisala svetlejši četverokot.
Mlada gospa ga je sprejela zelo ljubeznivo in popolnoma priprosto.
»A, gospod Abbe! Veseli me, da Vas vidim. Bala sem se, da bi Vam utegnilo biti resnično slabo. Ali zdaj ste že popolnoma okrevali, kajne?«
Posluša! jo je, občaran od njenega počasnega, nekoliko rezkega glasu, čigar globoka, pridušena strast je prehajala v zelo modro razumnost. Končno jo je zdaj videl z njenimi obilnimi rjavimi lasmi, z njeno belo, slonokoščeno poltjo. Bila je okroglega obličja; ustnice so ji bile nekoliko krepke, nos zelo fin, poteze otroško nežne. Ali predvsem so živele njene oči, velike oči neskončne globočine, v katerih ne bi bil mogel nihče čitati kaj gotovega. Ali spi? Ali sanja? Ali skriva za nepoiničnostjo svojega obraza ognjevito prožno silo velikih svetnic in velikih ljubimk? Čudovito je bila bela, mlada, pokojna, njene kretnje so bile harmonične, vse njeno vedenje premišljeno, zelo plemenito in ritmično. V ušesih je imela dvoje velikih nedosežno čistih biserov, ki šta bila prej v glašovi-
tem, vsemu Rimu znanem ovratniku njene matere.
Pierre se je oprostil in se ji zahvalil.
»Madame, osramočen sem —■ že zjutraj sem Vam hotel povedati, kako sem ginjen od Vaše prevelike dobrote.«
Trenotek se je obotavljal z nagovorom »madame,« ker se je spomnil na razlog, s katerim je bila utemeljena njena prošnja za razveljavljenje zakona. Ali očividno jo je ves svet imenoval tako; njen obraz je ostal miren in dobrohoten. Hotela mu je dati poguma.
»Tukaj ste kakor doma, gospod Abbč. Dovolj je, da Vas ljubi naš sorodnik, gospod de la Choue in da se zanima za Vaše delo. Saj veste, zelo rada ga imam ...«
Glas ji je nekoliko zastal; domislila se je, da mora govoriti le o njegovi knjigi, ki je bila edini povod njegovega potovanja in ponujenega gostoljubja.
»Da, vikont mi je poslal Vašo knjigo. Či-tala sem jo. Zdela se mu je jako lepa. Razburila me je, ali jaz sem zelo nevedna, gotovo nisem razumela vsega. Govoriti morava o tem. Kajne da mi razložite svoje nazore, gospod Abb6?«
Zdaj je uzrl v njenih velikih, jasnih očeh, ki se niso znale lagati, presenečenje, zavalo-vanje otroške duše, ki naleti nepričakovano na vznemirjajoče probleme, s katerimi ni imela še nikdar opraviti. Ona torej ni bila tista, ko se je razvnela za njegovo knjigo, ki ga je hotela imeti v svoji bližini, da bi ga podpirala, da bi bila deležna njegove zmage? Vnovič, in zdaj popolnoma gotovo je s strahom zaslutil skrivnosten vpliv. Nekdo je tukaj, čigar roka vodi vse proti neznanemu cilju. Ali toliko priprostosti in iskrenosti od takega lepega, mladega in plemenitega bitja ga je občaralo; vdal se ji je takoj po kratkih besedah, ki jih je bil govoril z njo, in hotel ji je reči, da lahko popolnoma razpolaga z njim, ko je razgovor prekinil nastop druge tudi črno oblečene gospe, katere visoka, vitka postava se je trdo odražala od svetlega okvirja na stežaj odprtih vrat sosednega salona.
luciji je prišla mladoturška stranka v jako mučen položaj. Njeni člani so bili zelo različnih nazorov o političnem delu. Nekateri radikalci bi bili radi z vso naglico reformirali turško državo in napravili iz nje nekaj popolnoma modernega. Reformirati so hoteli postave in šege. Drugi pa so se ustrašili konservativnega duha pravovernih mohamedancev in so nasvetovali počasne, previdne korake. Neturške narodnosti so pričakovale od revolucije in od mladotur-kov radikalno zboljšanje svojega položaja. Deloma niso mladoturki razumeli njihovih zahtev, deloma so se bali turških predsodkov; njih taktika je bila v teh vprašanjih zelo nesrečna in dvakratna krvava vstaja v Albaniji je njboljši dokaz za to.
Naprain delavcem pa so stali mladoturki od začetka pod pritiskom mednarodnega kapitalizma, ki smatra Turčijo za svojo kolonialno deželo. V delavskih vprašanjih je bila mladoturška stranka še najbolj reakcionarna. Ali kakor kaže, ni nobena boljša od nje. Tudi na Turškem si bo delavstvo opomoglo le z lastno organizacijo v socialističnemu zmislu. Lepi začetki take organizacije se že kažejo. Če dosežejo socialisti tudi nekaj uspeha pri volitvah, je upati, da se bo socialistična stranka tudi tam hitro razvijala.
NOVIČK.
* Originalen volilni manever. Ogrski ko-respondečni urad poroča iz Zagreba naslednjo nenavadno zgodbo: Hrvaški opozicijonalci so bili ob zadnjih volitvah poročali, da bo pri hrvaških volitvah navzočen znani angleški publicist Scotus Viator, ki bo poročal o eventuei-nih nerednostih angleškim listom. Pri volitvi v Ogulinu, kjer sta si stala nasproti ban Tomašič in nekdanji podban Nikolič in je Tomašič podlegel, se je res nenadno pojavil gospod povsem angleške zunanjosti; dozdevni Anglež se je bil pripeljal z avtomobilom. Splošno so smatrali tega moža za Skotusa Viatorja. Zdaj pa je izjavil zagrebški posestnik Leitgebel, da je bil on tisti, ki je igral v Ogulinu vlogo angleškega časnikarja v sporazumu s člani hrvaške koalicije. Čeprav ne zna ne besedice angleškega, je vlogo srečno doigral, ker v Ogulinu nihče ne zna angleški in ga ni nihče-v angleškem jeziku ogovoril. Volitev v Ogulinu se je izvršila v najlepšem redu. — Torej so se banovci le ustrašili dozdevnega angleškega žurnalista.
* Ljubezenska drama. V sedmem dunajskem okraju je prišel dne 16. t. m. v hotel mlad mož z lepo mlado deklico. Par je vzel sobo v drugem nadstropju in šel k počitku. Drugi dan ob osmih zjutraj pa so našli obadva mlada človeka nezavestna na krvavih blazinah. Poleg je ležal revolver. Poklicali so rešilno družbo in zdravnik je preiskal nezavestna človeka. Konštatiral je, da je mož mrtev, dekle pa sa predramili iz nezavesti. Dekle je izpovedalo, da sta sklenila z njenim ljubimcem umreti in je najprej streljal on nanjo, nato pa še nase. Dognali so, da je bil moški 221etni natakar Josip M., dekle pa 18-letna Štefanija S., hči šivilje. M. ni mogel dobiti stalne službe. Poskusil je bil že več poklicev, a ni nikjer imel usoeha. Ker sta se ljubimca zelo ljubila, sta sklenila skupno umreti. Deklico so prenesli v bolnico, mrtvo truplo natakarjevo pa v mrtvašnico.
* Kinematograf in šolske oblasti. Trident-ske šolske oblasti so prepovedale dijakom vseh srednjih šol posečanje kinematografskih predstav.
* Ogenj v rudniku. V Šleziji je izbruhnil v mysloviški jami ogenj, ki je napravil mnogo dima, tako da so se zadušili štirje rudarji. Ukrenili so obširne odredbe, da uduše plamen in rešijo večje število rudarjev, ki so v nevarnosti.
* Eksplozija dinamitne tovarne. V Schle-buschu se je dogodila eksplozija, ki je povzročila huda upostošenja. Mnogo hiš se je podrlo. V več stanovanjih se je udrl strop. Kmalu po eksploziji je izbruhnil v sosed, poslopjih ogenj, oeenj. Nekaterim hišam je odneslo strehe. Več ur okolo Schlebuscha se poznajo sledovi hude eksplozije. Vsled silnega zračnega pritiska se je podrla delavska jedilnica in pokopala pod svojimi razvalinami delavce. Doslej so izvlekli izpod razvalin enega mrtvega delavca in sedem ranjenih, med njimi dva težko. Škoda je ogromna.
* Bogat otroški blagoslov. V Branzollu je obdarovala soproga hišnega posestnika Guld-nerja svojega moža že štirikrat z dvojčki. Zdai pa mu je rodila zdrave in čvrste trojčke, dvoje deklic in dečka. Zena je stara 36 let ter je imela že dvajset otrok, ki vsi živijo.
* Trikratni roparski utnr v Berlinu. Dne 17. t. m. so našli v Berlinu dragotinarja Avgusta Schulzeja, njegovo ženo in hčer z razbitimi lobanjami v sobi za prodajalno. Ko je udrla policija v sobo, so bile vse tri osebe še pri življenju. Hči je umrla kmalu nato, ne da bi se bila zavedla, medtem ko so prenesli obadva zakonca umirajoča v bolnico. Nedvomno se je bil zgodil roparski umor, ker so izginile zlate in srebrne ure, briljanti in druge dragocenosti. Pulti so bili šiloma odprti in so se morilci najbrž polastili tudi večje vsote denarja. Policija zasleduje morilce s policijskimi psi.
* Velika tatvina. Na kolodvoru v Porta Suši je pustil milanski dragotinar Introvini na mizi za par hipov svojo denarnico, kjer je bilo za •400.000 kron lepotičja. Ko je Introvini hotel stopiti v vlak, je opazil, da nima v roki lastne denarnice, ampak tujo, ki je bila njegovi podobna. Za tatom so takoj pričeli poizvedovati, a ga doslej še niso izsledili.
* Korupcija na Ruskem. Iz zanesljivega vira poročajo, da je na carjevo željo senator Neid-hardt prenehal z revizijo peterburške mestne uprave. Neidhardt je bil priSel na sled mnogim poneverjenjem in nerednostim. Izkazalo se je tudi, da se je dal podkupiti s 60.000 rublji visok uradnik v notranjem ministrstvu, ki so ga bili pravkar povišali. Tega uradnika so svoj-čas celo smatrali za kandidata za mesto ruskega notranjega ministra.
* Strašna vožnja nemškega parnika. V Novi Jork je priplul nemški parnik, ki je prestal na vožnji mnogo strahu in groze. Mornarji so
pripovedovali naravnost strahotne posameznosti s popotovanja. Parnik je plul iz Kalkute proti Novemu Yorku in je imel na svojem krovu velike kletke s kačami; med njimi so bile jako strupene indijske kače, ki so bile namenjene no-vojorškemu trgovcu s kačami. Par dni po par-nikovem odhodu so mornarji opazili, da so bile kletke slabo zaprte in so kače ušle. Vseh mornarjev se je polastila silna groza, ki se je še bolj povečala, ko je strupena indijska kača ugriznila mornarja in je revež v par sekundah izdihnil med strahovitimi mukami. Trudili so se, da bi polovili kače, ali vse je bilo brezuspešno. Ponoči ni nikdo legel k počitku iz strahu, da ga ne popade strupenjača. Neprestani smrtni strah je silno oslabil eneržijo moštva. Več mornarjev so morali ob prihodu v Novi Jork takoj oddati v bolnico, ker so živčno nevarno oboleli. V Novem Jorku so kače zpet polovili in jih skrbno zaprli v kletko.
* Fata morgana. Pri Šibeniku v Dalmaciji so gledali krasen naraven prizor. V fati mor-gani so opazili na nebeškem svodu s prostim očesom gore srednje Italije. Divni prizor je trajal četrt ure.
* Izumitelj revolverja. Pred petdesetimi leti. dne 9. jan. 1862., je umrl v Hartfordu v Ameriki polkovnik Samuel Colt, ki je bil izumil revolver. Samuel Colt je živel jako nemirno življenje. Rojen je bil 19. jul. 1814. v Hartfordu in je vstopil.v delavnico svojega očeta rokodelca; v šolo so ga poslali šele leta 1828., v Amherst. Negovemu nemirnemu duhu pa ni ugajalo tam in je ušel svojim učiteljem ter vstopil v službo na ladji, ki je plula v Vzhodno Indijo. Ko se je vrnil s potovanja, je zopet vstopil v hartford-sko tovarno, kjer pa ni dolgo ostal, ampak se je klatil po Združenih državah in angleških pokrajinah ter se izdajal za dr. Colta. Predaval je o kemiji in prirodoznanstvu ter zaslužil obilo denarja, ki so mu ga bila donesla predavanja in umil revolver. To misel je uresničil s pomočjo denarja, ki so mu ga ila donesla predavanja in leta 1835. je dobil od vlade prvi patent za svoje revolverje; bil je šele 21 let star. Ustanovila se je družba, ki je pričela s kapitalom 300.000 dolarjev izdelovati revolverje; sprva pa je bila kupčija tako slaba, da je družba leta 1842. prenehala z izdelovanjem. Pozneje pa se je stvar predrugačila in kmalu so bila naročila tako mnogoštevilna, da tovarna sama ni mogla zadovoljiti vseh naročil, čeprav so se ustanovila podobna podjetja tudi že v Rusiji in na Angleškem. Toda iznajdljivi Goltov duh se ni zadovoljil z izumom revolverja; izumil je tudi podmorsko baterijo, velike moči in močnega učinka in že leta 1843. je položil podmorski kabel od otoka Coney v Atlantskem oceanu do Novega Jorka.
* Vohunski proces na Nemškem. V Lip-skem so obsodili ruskega častnika Vinogradova vsled poskušenega izdajstva vojaških tajnosti na tri leta trdnjavske ječe, drugega obtoženca Cerna pa na tri leta navadne ječe, ker je bil v dogovoru, da izda vojaške tajnosti.
* Sina je umorila. V Roderavu na Saškem so našli v gozdu mrtvo truplo 11 letnega dččka; deček je bil obešen z glavo navzdol na drevo. Dognali so, da je umorila otroka njegova lastna mati, ki so jo takoj prijeli. Nesrečnica je bila izvršila dejanje najbrž v blaznosti.
* Nevaren vlomilec. V Mčhringu na Nemškem so zasledovali vlomilca. Vlomilec se je skrival po polju. Ko je videl, da so ga izsledili, je večkrat ustrelil iz revolverja na svote zasledovalce. Usmrtil je dve osebi.
* Cesarju sta častitala. V Monakovem sta prišla konjeniška podčastnika na misel, da časti-tata cesarju Viljemu k njegovemu bližnjemu rojstnemu dnevu. Z združenimi močmi sta sestavila navdušeno, zanosno častitko in jo poslala v Berolin na Viljema. Ali namesto zahvale sta dobila obadva navdušena patriota povabilo pred vojno sodišče, ki ju je obsodilo na osem dni strogega zapora, ker sta bila odposlala častitko v služoeni kuverti in s službenim pečatom.
Bestije.
V gneči novic, ki jih je od dne do dne sipalo v časopisje živahno in nemirno politično življenje zadnjih dni, se je skoro zadušil dogodek, ki na stežaj odpira pobeljene grobove kapitalistične civilizacije in razodeva človeškemu očesu usmrajeno trohnobo in gnilobo sedanje družbe.
Kakor znano je nameraval Kupelwieser vrh Semmeringa sredi gostih smrekovih gozdov, dihajočih živo zdravje bolnim pljučam, zgraditi dom jetičnim otrokom. Zavetišče malim, ki beže pred požrešno smrtjo. Hotelirji in zemljiški špekulanti vrh Semmeringa, ki je nekaka kolonija bogate dunajske gospode, so zagnali proti človekoljubnemu načrtu vreščeč hrup in podlo gonjo. Kričali so na pomoč, kakor da jim zemlja gori pod nogami; Bolni otroci bodo okužili Semmering! Pregnali iz njega bogate goste in spravili špekulante in hotelirje na beraško palico! Lastninski fanatizem je obhajal svoje orgije.
In če bi bajka o kužni nevarnosti za Semmering bila tako resnična kakor je zlagana — kako opustošena in gluha morajo biti srca teh lastninskih bestij, ki jim je zlato oslepilo vid za vse drugo, zamorilo človeška čuvstva in jih izpremenilo v nezavestne in brezčutne denarne avtomate.
Vso divjo gonjo zoper domovanje bolnih otrok pa so kronali politični kristjani. Krščansko socialna stranka je v nižjeavstrijskem deželnem zboru z resolucijskim predlogom pozvala vlado, da prepove in prepreči Kupel-\vieserjev projekt. Jetičnim, oziroma jetike sumljivim otrokom — kakor je pod pritiskom bestij Kupelvviescr izpremenil svoj prvotni načrt — bodi Semmering prepovedan. Vlada naj jih prežene z zdravega zraka, da se od dobrodelnih sejmov »Za otroka« upehana gospoda mirno odpočije, da bo nemoteno prežvekovala puste velikomestne užitke in zabave. Pred smrtjo skrivajoči se otroci naj se umaknejo prešerni gospodi, ki se ščeperi na seme-rinških višavah. Tako ukazujejo špekulanti, ki ne marajo zavetišča zoper jetiko, tako hočejo
špekulanti, ki postavljajo v velikem mestu leto za letom na tisoče zavetišč tuberkuloznim bacilom...
...Pustite male k meni!...
Jezus iz Nazareta, Kristus imenovan! Zakaj si se ukvarjal z moralno povzdigo človeka? Zakaj nisi svoje genialnosti upregel v snovanje novih sistemov špekulacije? Zakaj?
Tvoji kristjani se ne zanimajo za Evangelije; Priročnega vodnika potrebujejo, ki jim razodene neodkrite skrivnosti — zemljiške rente!
Vsem organizacijam.
Izvrševalni odbor poziva vse strankine organizacije (izvzemši podružnice kranjske zveze »Vzajemnosti«), da pošljejo nemudoma strankinemu blagajniku svoja letna poročila za minulo leto. Obenem se naznanja, da je z novim letom prevzel posle strankinega blagajnika so-drug dr. Jos. A. Tomšič, do katerega naj se odslej vse organizacije obračajo.
 __________________________ Izvrševalni	odbor.
Ljubljana m Kranjsko.
' ' Slovenski liberalci so nad vso mero vzradoščeni od vesti, ki jo razpošiljajo gori-ski italijanski klerikalci o svoji avdienci pri nadškofu Sedeju. »Slovenski Narod« je ves iz seoe in piše »goriškemu vladiki« take slavospeve, kakor da ga hoče postaviti za svojega pokrovitelja. Pravi, da se je nadškof Sedej nenadoma pridružil naprednim slovenskim ljudem, ki se z vso energijo borijo proti politični demoralizaciji slovenskega klerikalizma. Odkod prihaja liberalnemu glasilu to čudno spoznanje, nam je nerazumljivo. Mi si ne moremo sugerirati takega optimizma za ves svet, zakaj kjer pojde za boj proti demoralizaciji klerikalizma, tam ne bomo iskali ne škofa Jegliča, ne nadškofa Sedeja. V Gorici se je zgodilo že dosti politično nemoralnega, pa ni škof Sedej nič protestiral, in rekli bi, da tudi italijanski klerikalci niso ravno vzor poltičnih moralistov. Sedej je prišel v neprijetno priliko, da so zahtevali od njega mnenje med dvema klerikalnima frakcijama. Pa je dal prav italijanski enostavno zato, ker ga jezi, da je Gregorčič združen z itn Ihanskimi liberalci. Zveza slovenskih klerikalcev z italijanskimi liberalci je sicer zelo pikantna, ali aliansa slovenskih liberalcev z italijanskimi klerikalci ni nič manj interesantna. Sedej bi se ravno tako lahko jezil zaradi te koalicije. Ali slovenskih liberalcev itak ne smatra za prave liberalce, za to je bolj hud na zaveznike italijanskih liberalcev. Če bi te bolje poznal in vedel, kako prazen je tudi njih liberalizem, bi se morda niti zaradi te zveze ne razburjal. Motivi nadškofa Sedeja na noben način niso taki, da bi moral resnično svobodomiseln človek zaradi njih zapeti hozana.
— Klerikalno neodvisnost pa je nadškof Sedej dobro označil. Italijanski klerikalci namreč poročajo o svojem sprejetju pri nadškofu sledeče:
Nadškof je deputaciji odgovoril, da obžaluje spor med obema klerikalnima strankama ter da obsoja S. L. S., ki se je zvezala s sovražniki svete vere. Nadškof je deputaciji obljubil, primerno vplivati na slovensko duhovščino, da varuje v bodoče tudi v politiki interese cerkve in vere. Dr. Sedej je izrecno poudaril, da so duhovniki tudi v svojem političnem delovanju navezani na navodila in povelja svojih škofov, da se mora klerikalna politika vršiti vedno le v soglasju in s privoljenjem duhovnih predstojnikov, kar da se je nedavno v pastirskem pismu goriškega episkopata duhovščini še posebej zabičalo.
Zanimivo je pravzaprav le to, kar pravi Sedej o politiki duhovnikov. Oni so tudi v političnem delovanju vezani na navodila in povelja svojih škofov. To torej potrjuje našo staro trditev, da je naslov Slovenska Ljudska Stranka zlagan; klerikalna kompanija bi se morala imenovati Stranka Katoliških Škofov. Njeno ime je laž, njena neodvisnost je laž, njen demokratizem je laž. Ampak to je že stara reč.
— Famozen dovtip je napravil tiskarski škrat v četrtek v »Slov. Narodu«. Tam je bila pod rubriko »Razne stvari« sledeča objava:
Poročil se je v ponedeljek v župni cerkvi pri sv. Petru gosp. Milan Plut z gdčno. Marijo Vesely iz Ljubljane, ad kriza v Srbiji.
Kdove, če je Milovanoviču kaj znano, da je njegova kriza v zvezi s poroko gosp. Pluta.
— Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Trstu opozarja tovariše iz Ljubljane in ostale Kranjske na sestanek, ki se vrši dne 21. t. m. ob pol 11. dopoldne v dvorani hotela »Ilirija« po § 2. zborovalnega zakona.
— EleMrohinematograf .Idear. Na današnjem popoldanskem sporedu je 5 najboljših slik Na večernem sporedu je senzacijska malomestna satira „5375 prebivalcev" in »Zigoto**, velekomično za vse one, ki so videli velike detektivske drame. Obe sliki bodeta gotovo ugajali po izvrstno zasnovani vsebini. V torek senzacija Nordisk družbe za filme: »Izkrvavel**.
— Umrli so v Ljubljani. Marija Hrovat, livarjeva hči, 10 mesecev, Jenkova ulica 16; Jo-sipina Klešin cestarjeva hči, 2 dni, Stanislav Plaveč, tobačnega delavca sin, 5 dni, Terezija Lenarčič, posestnikova soproga, 57 let, vsi trije v deželni bolnici.
— Otrok je zgorel. V Peklu pri Preserju je zakurila dne 2. t. m. Marija Dorniševa štedilnik in šla po drva v drvarnico. Medtem pa se je priplazil k ognjišču triletni sinček in se igral z ognjem. Naenkrat se mu je vnela obleka in že je bil v plamenu. Ko se je mati vrnila, je otrok ležal pred ognjiščem v goreči obleki in ihtel. Dorniševa mu je strgala obleko s telesa in pogasila ogenj. Ali opekline so bile tako hude, da je otrok izdihnil čez nekaj ur.
— Gozdni požar. V Spodnjem Kašlju sta nabirala dne 8. t. m. hlapca posestnice Terezije Dobrutove nasteljo. Blizu Podgrada sta zakurila ob parobku gozda ogenj, nato sta krenila v gozdno delo. Ogenj pa je zanetil požar v gozdu in uničil veliko število mladih drevesc. Škode je za 1000 kron.
— Na jeseniški kolodvorski pošti vladajo tako nam pišejo že dalje časa zelo čudne razmere in vsak čas se pritožujejo stranke nad polževo počasnostjo gospodov, ki sede v tem uradu. Tako morajo stranke pogosto čakati po cele pol ure ali pa tudi še več, da se končno zljubi enemu ali drugemu gospodu vstati in odpraviti stranke in to šele na zopetno ponovno trkanje na blagajniško okno ali na godrnanje strank, ki čakajo in čakajo kakor grešne duše pred peklom na milost teh gospodov. Svaka sila do vremena, pravi pregovor. Ne bi se dotaknili pesniške kolodvorske pošte, če bi ne bile pritožbe strank na dnevnem redu in ko bi se ne bil dogodil slučaj, ki postavlja gospode, ki sede v tem uradu, v jako slabo luč. 16. t. m. je imela neka stranka opravilo na pošti in kakor že popi ej večkrat, je morala čakati zopet dolgo časa in na ponovno prošnjo se je vzdignil g. S., zadrl se nad stranko, kakor kak korporal*in izustil izraz, ki pač^ ne spada v poštni urad, temveč v stranišče. Stranka je bila vsled surovosti tega finega gospoda užaljena in ga jg tudi poučila, kako se ima obnašati napram strankam in kako ne. Za to pot smo prizanesli s pritožbo na poštno ravnateljstvo; upamo, da bodo zadostovale^ te vrstice, ako pa ne, pripravljeni smo ubrati še druge strune. Capito, g. »Slavec«!
— Gospod Rcideščeu. V not co pod tem naslovom, objavljeno v četrtkovi številki „Zarje“, se je ukradla smiiel kaleča tiskovna hiba, ki so jo rasi čitatclji že sami popravili. Stavek se pravilno glasi: In če pa bi „zgodovinski viri" g. Radeščeka ne bili identični z vsakdanjimi babjimi govoricami itd.
~ Zagorje ob Savi. Dramatični odsek »vzajemnosti« priredi v nedeljo, dne 21. t. m. v dvorani g. R. Mihelčiča na Toplicah veselico z dvema dramatičnima predstavama in plesom, i redstavljali se bodeta veseloigra:	»Dobro
došli! — Kaj pojdete domu?« in pa burka »Bratranec«. Začetek ob 6. zvečer. — Na tej veselici nastopi prvokrat tarnburaški zbor »Vzajemnosti« pod spretnim vodstvom sodruga Drčarja. Delavci in delavke! Posetite’ v obilnem številu to veselico!
Idrija.
Javni shod, ki ga je bila sklicala mino-lo nedeljo podružnica »Unije« avstrijskih rudarjev« pri čakalnici Barbare je prav lepo uspel. Mase delavstva so že pred določeno deveto uro korakale na kraj zborovanja, tako da je bilo ob napovedani uri malone vse’ idrijsko delavstvo zbrano na zborovališču. Shod je otvoril in vodil podnačelnik podružnice so-drug Fr. Peternel. Najprvo sta poročala o skupni konferenci delavskih zastopnikov z rudniškimi obratnimi vodji, ki se je vršila 4. t. m., sodr. Brus in Filipič. Iz poročila posnemamo sledeče: Delavske zahteve se bodo uresničile in razglasile takoj, ko jih ministrstvo potrdi. Mladeničev^ se^ je v delo vzelo toliko, kolikor so jih rudniški zdravniki za zdrave potrdili. Ker pa ni bilo dovolj potrjenih, je bil primoran rudnik še par nerudarskih sinov vzeti v delo. Vodovod pri Jožefi se napelje v jamo takoj, ko bo zunanje delo končano. Kopelji pri Jožefi se bodo na željo delavstva preuredile. Na to je povzel besedo sodr. Štraus ter izvajal sledeče: Ze par let se vodi s pomočjo strokovne podružnice boj za zboljšanje gmotnega položaja delavstva v tej draginji. Vendar danes še ne moremo reči, da smo kaj dosegli. Več o tem hočejo vedeti drugi ter se hvalijo na tajnih shodih in v časopisju. Mi rajši molčimo, dokler ne vemo kaj hvaliti in kaj grajati. Hvaliti pa se tudi nočemo, ker če se bo nekaj zboljšalo nismo mi sami pridobili, ampak z nami skupno vsi organizirani državni delavci, ki so s svojimi organizacijami pritiskali z nami vred na ministrstva, da se gane. Po mojem prihajajo v poštev, da morajo idrijski delavci res dobiti izmed vseh državnih rudnikov največ zboljšanja, trije momenti in sicer: 1. Iz poročila sekcijskega šefa Homana posnemamo, da so ravno idrijski delavci od leta 1905 do 1910 najmanj od vseh drugih državnih rudnikov dobili in so še sedaj na predzadnjem mestu z dnevno plačo K 3.32, dočim je v Mostecu mezda 5 K 80 h, če tudi se v produkciji blaga z Idrijo gotovo ne more kosati. 2. Vedno naraščajoča draginja vendar zahteva vsaj nekaj drobtinic, kajti dokler bo draginja tako napredovala, se pač zboljšanje plač drugače imenovati ne more. 3. Za zboljšanje se je zavzelo združeno delavstvo, in tudi v Idriji smo storili svojo dolžnost v tem pogledu. Unijsko vodstvo je v ta namen dne 22. oktobra l. 1. poslalo v Idrijo celo svojega zastopnika, da preišče naše razmere. Vse to je pripomoglo, da se doseže zboljšanje. Če je kje kak poslanec za delavstvo kaj govoril in če dokaže svoj uspeli, mu bomo hvaležni, dokler pa tega ni, ne hvalimo ne sebe ne drugih. Delavstvo naj bo na straži, kajti dokler ni delavstvo samo začelo nastopati, ni bilo nikogar, ki bi se zanj brigal, in ga tudi poslej ne bo brez našega pritiska. Kaj je. in česa ni v novem plačilnem opravilniku odobriti, bomo sklepali, ko dobimo odgovor. Govori se veliko in tudi to, da delavci izgube žito ter dobe več v denarju če je to res, bomo razpravljali potem. Resnica pa je, da je bil korak za odpravo žita že takrat storjen, ko se je na novo sprejetim delavcem žito odvzelo. Končno je omenil še par špecijelnih stvari z dostavkom, naj bi se delavstvo modernih kopaliških naprav res posluževalo, ker je to zdravju cele družine na korist. Krajevni delavski odbor pa naj bi izposloval, da se napelje telefonska zveza od dela k obema rudniškima zdravnikoma, kajti ta zveza je pač važnejša od zveze z orožniško postajo. Predlog je bil soglasno sprejet, nakar je bil zanimivi shod zaključen.
— Pritožbo Kobalovlh sosedov proti znani terasi je končno deželni odbor vendar le zavrnil in ju odkazal na civilno pravdno pot. Sedaj je vendar upati, da bosta postali enkrat pametni.
— Plenarna seja vseh odborov socialističnih organizacij bo v nedeljo 21. t. m. ob eni popoldan v društvenih prostorih. K udeležbi so povabljene sledeče organizacije: Podružnica
Iffifltč bol£Člf1£ ? Nahod, trganje, glavobol, tobobol? Ste si nakopali bolezen vsled prepiha ali prehlajenja? Poskusite z okrepčujočim Fellerjevim fluidom % znamko „Elsafluid“, ki bolečine lajša in zdravi! Ta jo
t istim izboren 1 To ni samo reklamal Tucent za poskuinjo 5 K pošt. prosto. Proizvajatelj je lekar Feller v Stubici Elsin trg št. 252 (Hrvatsko).
»Unije« avstr, rudarjev«, socialistično društvo »Naprej«, »Splošna mladinska zveza«, kolesarsko društvo »Sloga«, žensko društvo »Veda« ter tamburaški zbor »Sploš. mlad. zveze«. Seja ima obravnavati važne za napredek organizacij potrebne zadeve, zato se prosi, da nobeden odbornikov ne izostane.
— Neki znani K. se spodtika v »Naši Moči« nad tem, ker sta naš župan in občinski tajnik uradno obiskala deželni odbor v občinskih zadevali. Povedano bodi, da ubogi in mali K. o stvari nič ne razume, ker ga tudi nič ne peče. Ce bi pa župan imel zaradi obiska pri deželnem odboru dolg nos, bi znani K. imel pri odhodu demokraškega župana še daljšega.
Ustanovitev ^Vzajemnosti^ za Štajersko in Koroško.
% Pravila »Vzajemnosti«, kulturne zveze za Štajersko in Koroško so potrjena in ustanovni občni zbor te prepotrebne delavske ustanove bo prihodnji mesec v Trbovljah. S tem je odpravljena poslednja zapreka, da udejstvimo našo splošno in davno željo: organizacijo vseh delavskih sil, osredotočenje našega izobraževalnega dela.
Strokovni uspehi, politične zmage morejo biti le sad vztrajnega, neumornega izobraževalnega dela. Da spravimo tovarne in rudnike, torišče našega vsakdanjega dela, pod oblast svoje volje in da potegnemo nase vlado v državi, v to svrho je potrebno, da s socialističnimi nauki zrevolucioniramo duše izkoriščanih delavskih mas, da preženemo megle, ki še premnogemu trpinu zastirajo jasen upogled v ustroj sedanje krivične družbe in mu dale zveličalno spoznanje ogromne sile, ki tiči v združenem Proletariatu. Zapomnimo si: socialna revolucija, ki dovede zatirane in potlačene, zaničevane in izkoriščane iz vic kapitalističnega tlačanstva v zemeljski paradiž bratstva, enakosti in svobode, more biti le sad duševne revolucije, socialističnega spoznanja, ki zbudi v trpečem Proletariatu mogočno voljo, razvname pogum in mu podeli za osvojitev sveta neobhodno moč.
Veliki so cilji, velika je naša dolžnost! Vsak se mora postaviti v službo velepomembne naloge, vsepovsod morajo sodrugi že sedaj pripraviti tla za krajevne podružnice, s katerimi hočemo omrežiti vse slovenske pokrajine na Štajerskem in Koroškem. Povsod, kjer utriplje uporno srce razredno zavednega slovenskega proletarca, povsod mora zrasti iz tal podružnica »Vzajemnosti« kot nekaka utrdba mednarodnega revolucionarnega socializma.
Vsa organizatorična pojasnila daje sodrug Tokan, rudarski tajnik v Trbovljah, o vsem gibanju »Vzajemnosti« bo poročala »Zarja«, ki bo obenem glasnik nove delavske zveze.
Štajersko.
— Trbovlje. Opaža se, da je večini naših »špisarjev«, klerikalnih in liberalnih, čilo gibanje med rudarsko mladino, zlasti lepo napredujoči pevski zbor, trn v očeh. Nas to sicer prav nič ne boli, ker vemo, da so delavci na pravi poti če gospoda zabavlja čeznje. Mi gotovo ne izrabljamo vsake stvarce in ne obešamo na veliki zvon vsake malenkosti, dasi bi naši nadna-rodnjakarji včasih zaslužili, da bi jih slekli do kože, pod katero so nekateri izmed njih prav močno krvavi, in jih take pokazali javnosti. Navsezadnje se pa bomo naveličali večnih intrig, obrekovanj in psovk in bomo vračali drago za milo. Ako po vsej sili žele nekateri gospodje, da pobrskamo nekoliko v analih njih nehanja in delovanja, tedaj jim to uslugo lahko napravimo. Kaj pravzaprav hočejo od nas naši psevdolibe-ralci, zlasti nekateri učitelji tega ne vemo; če pa računajo na rudarje, zlasti na rudarsko mladino, da jim bo delala ta pri raznih prilikah sta-fažo, jim povemo, da bodo čakali in se jezili zastonj; kurja peresa, ki bi jih radi zataknili našim fantom na glavo, obdrže lahko sami, in si poleg onega na glavi zataknejo drugo lahko še kam drugam, nihče jih ne bo zavidal. Mislili smo zamolčati, ker pa le ni miru, naj navedemo slučaj ki naj pokaže, koliko inteligence premorejo nekateri izmed tistih, ki si domišljujejo. da so »boljši« ljudje in nosijo iz same ošabnosti svoj seveda tudi »boljši« nos tako visoko, da jim ob slabem vremenu skoraj vanj dežuje. Na starega leta dan se je vršila v salonu g. Forteta neka dramatična -'—a, ki jo je priredil menda »Sokol«. Okrog devet naših mlajših sodrugov. ki je poselilo tudi igro, je plačalo vstopnino za stojišče in je čisto zadaj zasedlo mizo, ki je stala na prostoru, namenjenem za stojišče. Bilo pred začetkom igre, in ker so v salon nosili pijačo, so si nekateri izmed njih naročili vsak po četrtinki vina. Naenkrat pride neko dekle, par-don gospodična: ter je pozvala fante, naj se od mize odstranijo, češ da bodo rabili stolov; fantje ki niso slutili nič hudega, so ji mirno odgovorili, da bodo vstali, kadar bodo izpili vino. Dekle odide, po kratkem trenotku pa prihrumi učitelj Kuhar, ki je pa bil že tako »nadelan«, da se je kar zaletaval ter je začel na najsurovejši način obkladati fante s priimki kakor živine, svinje itd. Le mirnosti in treznosti naših sodrugov se je bilo zahvaliti, da ni prišlo do škandala ki ga je hotel kot dež pijani K. po vsej sili provocirati. Omeniti je še treba, da se stoli takrat sploh niso rabili. To je sličica, ki jasno kaže, kam so jo nekateri, pravimo, nekateri učitelji pri nas v svojem fanatič. liberalizmu privozili. Gospodje, bodite prepričani, da s takim postopanjem na ugledu ne bodete pridobili. Nam gotovo ne more nihče očitati, da bi bili nasprotniki učiteljev; nasprotno, stoteri slučaji dokazujejo, da se nihče ne poteguje za interese učiteljev kakor ravno socialni demokrati, zato pa tem bolj obžalujemo tiste škodljivce, ki kvarijo ugled vsemu stanu.
— Podjetniška morala. Štajerska družba za cestne in granitne stavbe je v Oplotnici na Sp. Štajerskem potrebovala večje število delavcev in se je v to svrho obrnila na avstrijsko zvezo kamnarjev. Ko je tvrdka podpisala pogodbo z organizacijo, je ta preskrbela podjetju dobrih delavcev, ki so več mesecev oprav-
ljali svoje delo na popolno zadovoljnost prejšnjega ravnatelja. Pred dvema mesecema pa se je v navedeni družbi izvršila velika prememba: kot družabnik je vstopil klerikalen mogotec, na čelo obrata je bil postavljen klerikalec za ravnatelja. Novi ravnatelj postopa z delavstvom čez vso mero brutalno in hinavsko in pri tem mu pomaga še domači župnik. Ta dva klerikalna petelina sta z najsramotnejšimi sredstvi pregnala iz občine in z dela poštene delavce. Pred božičnimi prazniki je bil 7 delavcem dovoljen osemdnevni dopust s pripombo, da se morajo po preteku dopusta takoj vrniti, ker je neodložljivega dela v izobilju. Da se delavci prav zanesljivo vrnejo, je moral vsak od njih založiti od podjetja plačano voznino. Delavci so se na novega leta dan res vrnili ampak že 10. januarja je bilo 18 delavcev brez navedbe razlogov izplačanih in odpuščenih kar sredi tedna. In v soboto, 13. januarja je bilo odpuščenih zopet 22 delavcev, samih rodbinskih očetov, ki so v najslabšem času brez dela in z družinami v tujem kraju na cesti. Brezobzirna in brutalna je klerikalna nestrpnost, ki je zahtevala take velikanske žrtve. Na željo domačega župnika in klerikalnega ravnatelja nameravajo socialnodemokratične avstrijske delavce nadomestiti s krščanskimi kamnarji iz Bavarskega. Graška družba za cestne in granitne stavbe, ki dobiva ponajveč državna in deželna, ali pa občinska naročila in jo vzdržujejo davki, meče domače delavce na cesto in vabi v deželo delavce iz tujine. Ampak ne le na Bavarsko, v okolico liauzenberga in Pichelberga hodijo lovit delavske duše. Tudi na Tirolskem in na Kranjskem jih iščejo, misleč jih temeljito ostriči. Vse kamnarske delavce svarimo pred tvrdko, ki je zagrešila nad svojimi delavci tako podlo in nezaslišano nasilstvo iz gole politične nestrpnosti.
— Slovensko gledališče v Mariboru! V nedeljo 21. januarja »Charlejeva teta« angleška giuma v 3. dejanjih. Začetek ob pol 8. zvečer. Predprodaja vstopnic pri gospodu Weixelnu, Zgornja Gosposka ulica.
— Zahvala. Vsem hrastniškim in ojster-skim darovalcem in nabiralcem izrekam tem potom svojo iskreno zahvalo. — V Hrastniku, dne 18. januarja 1912. Karel Mastnak.
— Z revolverjem in nožem. Kmečka fanta Ivan in Leopold Savski blizu Jelš sta šla k svojemu bratu v Javorje, da mu pomagata klati. Med potoma so ju brez pravega povoda napadli fantje Anton Seničar, Alojz Doberšek in Anton Pušnik iz Babje gore ter ju obdelovala z noži. Napadalci so večkrat zabodli Leopolda Savskega v hrbet, trubuh in obraz ter ga jako nevarno ranili. Tudi Ivana Savskega je zabodel eden nasilnikov v pleča in ga težko ranil. Savska sta pobegnila naglo, kolikor so jima dopuščale rane. Za beguncema je oddal Anton Seničar še par strelov iz revolverja.
— Tatvina v čakalnici. Kletar Jakob Do-manjko v Mariboru je šel dne 18. t. m. k zdravniku dr. Neuwirthu. Med ordinacijo je bil odložil suknjo v čakalnici. Ko se je vrnil od zdravnika, ni bilo suknje nikjer. Obvestili so takoj zastavljalnico, a tat je bil urnejši in je bil suknjo že zastavil.
Goriško.
— Izvrševalnt odbor socialno demokratične stranke na Gorlšnem sklicuje na dan 2. februarja 1912 ob 9 predpoldne v dvorani »Pri zlatem Jelenu* IV. dež. konf. s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo izvrševalnega odbora, poroča Valentin Komavli; 2. oigariizacija in agitacija, poroča Alojzij Štolfa; 3. izobraževalna organizacija, poroča sodrug Josip Kopač; 4. kmečko vprašanje, poroča sodrug dr. Henrik Tuma; 5. časopisje, poroča sodrug dr. Anton Dermota; 6. volitev izvrševalnega odbora; 7. posebni predlogi. Vabijo se ponovno vsi krajni in okrajni odbori organizacij, da predlože najdalje do 20. t. m. račune, poročila in predloge, ter naznanijo pred konferenco izvoljene delegate.
— Delitev krajevne občine Naklo. Deželnemu zboru je predložen načrt zakona za razdelitev krajevne občine Naklo. Sedanja krajevna občina Naklo, ki obstoji iz davčnih občin Naklo, Barka, Dane, Divača, Ležeče, Misliče, Škofije, Podgrad, Vareje in Vatovlje, se zatre in se ustanovita krajevna občina Divača z davčno občino Divača in krajevna občina Naklo z devetorico ostalih davčnih občin.
— Razširjenost pelagre na Goriškem. Pe-lagrologična komisija v Gradiški je izdala dva izkaza o zadnjem štetju palagroznih. Koncem leta 1910. se je seštelo v sodnem okraju: Krmin 54 pelagroznih, Gradišče 42 pelagroznih, Tržič 98 pelagroznih, Cervinjan 669 pelagroznih, skupaj 863 bolnikov. Po štetju, ki se je izvršilo spomladi t. 1., se je število zvišalo v sodnem okraju: Krmin za enega bolnika, Gradišče za 2, Tržič za 3 bolnike, Cervinjan za 27 bolnikov. Ker pa je spomladi t. 1. ozdravelo 81 pelagroznih, 10 umrlo, 57 pa izselilo, ostane še 746 pelagroznih. Od 746 bolnikov so 304 moškega spola, 144 ženskega spola; 319 pa, ki niso dosegli še 20. leta, obojega spola. Červinjanski okraj je najbolj prizadet. Ugotovilo se je sedaj v tem okraju 605 pelagroznih, to je nad Vr, števila bolnikov v celi deželi. Najbolj so okuženi kraji: Fiumičel s 183, Oglej s 180, Terc z 72, Škodovaka s 50 in Vila-Vicentina s 50 pela-groznimi. Potem sledijo: Cervinjan z 29, Mu-skoli s 25, Joanic z 9, Perteole s 4, Ruda z 2 inv zadnji Gradež z enim slučajem. V tržiškem sodnem okraju imimo 82 pelagroznih; 71 od teh spada v občino Sv. Kancijan, to je nad 90% slučajev celega okraja. V Turjaku se je naštelo 9 bolnikov, in samo en slučaj se je ugotovil v Šempetru ob Soči. Krminski sodni okraj ima 54, gradiški pa 15 pelagroznih. Najbolj prizadete vasi v teh dveh okrajih sta Dolenje in Biljana, vsaka s trinajstimi bolniki.
Vestnik organizacij.
„Ljudski oder“. Novoizvoljeni odbor .Ljudskega odra* ima svojo prvo sejo v soboto 20. t., m. ob 8. in pol zvečer v društvenih prostorih. Želeti je, da se je odborniki udeleže polnoštevilno.
»Vzajemnost" v Škofji Loki ima v nedeljo 21. t. m. ob 3. popoldne mesečni sestanek v gostilni pri Guzelju. Odborova seja bo ravno tam uro popreje.
Cvetlični ples v Nabrežini priredi 20. t. m. v dvorani Grudnovega restavranta .Vzajemost*; sodeluje domači orkester
Seja zaupnikov strokovnih organizacij bo v torek zvečer ob 6. Vsaka stroka naj pošlje svojega zaupnika nanjo.
Shodi v Trstu.
Politični odbor jugoslovanske socialno-demo-kratične stranke v Trstu priredi:
danes v soboto 20> t. m. ob 7. zvečer javen ljudski shod v KolonjI
pri novem konzumnem društvu. Poročala bosta sodruga Regent in Pete jan o zadnjem zasedanju državnega zbora ter o draginji in organizaciji ;
jutri v nedeljo, 21. t. m.
ob 10. dopoldne javen ljudski shod na Vrdelcl
ulica dello Scoglio „pri Patollu*. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo o zadnjem državnozborskem zasedanju. 2. Organizacija in draginja.
Poročata sodruga Regent in'Golouh.
Z ozirom na važnost dnevnega reda so sodrugi v obeh krajih pozvani, da agitirajo za ve liko udeležbo.
Gospodarski pregled.
"Važna ustanova zoper stanovanjsko rni-zerijo. Zveza nižjeavstrijskih bolniških blagajn je povzela važno akcijo v stanovanjskem vprašanju. Bolniške blagajne, združene v navedeni zvezi, razpolagajo z 11 milijoni rezervnega sklada. Desetinko te vsote so bolniške blagajne namenile zgradbi malih stanovanj za svoje člane. S to vsoto se da zgraditi za deset milijonov hiš s približno 4000 stanovanji — vsako stanovanje iz kuhinje, sobe in kabineta. Kakor znano, je treba za pomoč fonda za stanovanjsko oskrbo — dokler ne obvelja dodatni zakon — desetino stavbnega kapitala. Ostalih 20 odstotkov je dobiti na posodo. 50 odstotkov posojila na stavbno vrednost ni težko dobiti; taka posojila so pupilarno varna in jih sme dajati vsak denarni zavod. Ostalih 40 odstotkov posojila napravlja fond za stanovanjsko oskrbo pupilarno varne s svojo garancijo. Odtod izhaja, da morejo bolniške blagajne z enim milijonom postaviti delavskih hiš za deset milijonov. V to svrho se ustanovi nov zavod na združeni podlagi z omejeno zavezo. Denar, ki ga dobi od bolniških blagajn deloma kot deleže, deloma kot posojilo, mora obrestovati po 4 odstotke. — Vse predpriprave so že gotove in če vsa akcija gladko uspe, bo 2000 delavskih hiš že v 1. 1912. pod streho. 2000 pa jih postavijo 1. 1913.
* Kava se sceni. Iz zanesljivega vira poročajo, da se kava sceni in sicer za pet in pol marke pri petdesetih kilogramih, ali za 13 vin. pri kilogramu. Še pred kratkim so bile cene kavi jako visoke, kakor že desetletja ne in sicer iz popolnoma špekulativnih namenov. Kavni izkoriščevalci so šli celo tako daleč, da so lagali o slabi letini kave, češ da je mraz škodoval cvetju kavnih nasadov. Pred nekaj dnevi pa so prišli na svetlo številčni podatki o kavni letini in te številke so govorice špekulantov postavile na laž, kajti letina se je bila jako sijajno obnesla. In šele zdaj popolnoma razumevamo sramotno dejanje kavnih kapitalistov, ki so dali pometati ogromno množino kave v morje, samo da bi ohranili cene kavi na stari višini. O tem sramotnem činu nenasitnega kapitalizma je bila »Zarja« že poročala. Kljub termi pa se špekulantom ni posrečilo, da bi javnost ne zvedela, da je bilo koncem decembra lanskega leta v rokah trgovine 8 in pol miljona vreč kave proti 7.9 miljonom pred enim letom. Konsum prejšnjega leta gotovo ni bil večji kakor 16 in pol miljonov vreč. Medtem ko so prihodnjo letino še pred kratkim splošno cenili na največ 7 miljonov vreč, so povišali zdaj to številko na 8 in pol do 9 miljonov, ker upajo, da bo močno deževje pospeševalo rast kavnih nasadov. Radovedni smo, ali se bodo cene podrobni prodaji kave prav tako naglo znižale kakor so se zvišale.
ZADNJE VESTI.
KAJ JE S POSLANCEM SILBERERJEM?
Nič več upanja.
Zeli am See, 20. jan. Tudi iskanje rešilne ekspedicije na Hundskogelnu se je izkazalo kot brezuspešno. Ostane edina domneva, da leži sodrug Silberer zakopan v kaki grapi pod sneženimi masami in ga dobe najbrž šele na pomlad. Vsled plazov so prenehali z nadaljnim iskanjem.
ZASNEŽEN BRZOVLAK.
Mtteži na Tirolskem.
Inomost, 20. jan. Med Pfaffenscbwendom in Fieberbrunnom je obtičal dunajski brzovlak v snežnem zametu in je ves promet ustavljen.
ŠKANDALOZNA OGRSKA JUSTICA.
K slučaju bratov Zsilinzskih.
Budimpešta, 20. januarja. Oproščeni Gabor Zsilinzsky izjavlja, da se je obrnil na poveljstvo temešvarskega topničarskega polka po navodila, kako naj se pred sodiščem obnaša. Dobil je ukaz, da naj na poziv sodnega predsednika ne odloži bajoneta, sili naj pa se ne upira, pač pa naj prosi za aretacijo in naj se obrne na kor-no poveljstvo, ki odpošlje takoj patruljo ponj. Zaradi žaljivih besed, ki jih je rabil tekom razprave napram njemu predsednik sodišča, je povprašal svoje poveljstvo, ali naj terja od njega viteško zadoščenje(l).
PO NEDOLŽNEM UMORJENI FRANČIŠKO FERRER.
Priznanje najvišjega sodišča.
Bruselj, 20. jan. Izvrševalec Ferrerove oporoke, belgijski poslanec Lorand objavlja utemeljevanje razsodbe najvišjega sodišča v Madridu. Razsodba priznava, da seFerrer nikdar ni udeleževal barcelonskih nemirov, da nobena izmed obsojenih oseb ni stala pod njegovim poveljem in da se v 2000 procesih, ki so se vršili po barce-
lonskih nemirih, ni našlo nič, iz česar bi se dalo sklepati na Ferrreovo krivdo. Tako je umor Ferrera sodno priznan, ker je obsodba bila brez podlage.
Ferrerova zapuščina.
Frankfurt, 20. jan. Najvišje sodišče je priznalo posl. Lorandu Ferrerovo zapuščino, ki so se je razni katalonski samostani hoteli polastiti; s tem je krivična obsodba Ferrera sodno priznana.
HOMATIJE V TURČIJI.
Razpust zbornice.
Carigrad, 19. januarja. Senat je v tajni seji sestavil odgovor na sultanov reskript; v odgovoru senat pritrjuje razpustu zbornice. Sultan je dobil senatov odgovor ob 4. popoldne. Takoj nato je podpisal dekret, ki razpušča poslansko zbornico in odreja sklicanje novoizvoljene zbornice tekom treh mesecev. Dekret je ob 5. prečita! v zbornici pravosodni minister ob navzočnosti vseh ministrov razen velikega vezirja; sultanov odlok so poslanci mirno poslušali.
Nove volitve.
Carigrad, 20. januarja. Kdaj se vrše nove volitve, še ni znano. Mnogo opozicionalcev — med drugimi tudi Izinail Kemal — ne bo več kandidiralo, pač pa bo opozicija kandidirala več svojih časnikarjev, da bodo imunizirani njih parlamentarni govori. Vesti, da je večopo-zicionalcev pobegnilo v tujino, niso resnične. Lc Izmail Kemal, ki so ga hoteli takoj po razpustu zbornice zapreti, je ušel v Egipt. Mlado-turški komite bo razvil najhujšo agitacijo zoper opozicijske voditelje.
Volilni izgledl.
Carigrad, 20. jan. Nihče ne ve, kako izpadejo volitve; splošno mnenje pa je, da se rala-dot urška stranka kot zmagovalka vrne iz volilne borbe. Najhujše se bo godilo opoziciji, pač pa se utegnejo ukrepiti nacionalistične skupine Arabcev, Albancev, Grkov in Armencev. Volilnih nemirov se boje le v Albaniji in v Kurdistami.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Boj pred Tobrukom.
Tobruk. 19. jan. Predvčerajšnjem ob 5. zjutraj je pričel sovražnik močno obstreljevati nove utrdbe. Ko se je zjasnilo, smo opazili v razdalji 4 kilometrov precejšnje število obo-rožencev. Gorsko topništvo je nanje streljalo in jih razkropilo.
Bitka pri Gargarešu.
Rim, 20. jan. Agenzia Stefani poroča iz Tripolisa: Ob 7. zjutraj je bil odrinil iz Tripolisa vojaški oddelek; pri Gargarešu ga je napadel sovražnik z živahnim streljanjem. Naše čete so prisilile Turke in Arabce, da so se umaknili. Ob 1. popoldne pa so se zopet pojavili ojačeni in so pričeli s sklenjenim napadom. Ob enem so nas skušali obkoliti v smeri proti morju. Sovražnik je nas večkrat jako hudo napadel, a smo napade vedno odbili. Ob pol 4. so se morali Turki in Arabci umakniti. Ker ženij-ski oddelek ni utegnil dovolj utrditi napadane utrdbe, so se umaknile naše čete v svoja vojaška stanovališča. (To zelo diši po porazu)!
Bombardiranje Cvare.
Rim, 20. jan. Iz Tripolisa poročajo: Da ustrahujemo prebivalstvo in cvarsko posadko, ki so streljali na naše vojne ladije ob obrežju, so štiri vojne ladije bombardirale Cvaro. Naše granate so razrušile več glavnih poslopij, med njimi vojašnico in kajmakanovo palačo ter ubile in ranile mnogo Arabcev.
»Carthage« izpuščena na svobodo.
Milan, 20. jan. Od italijanskega brodovja zaplenjeni francoski parnik »Carthage« so izpustili na svobodo in je odplul včeraj proti Tunisu.
Zopet francoski parnik zaplenjen.
Marseille, 20. jan. Brzoparnik »Manuba« je bil odplul v sredo iz Marseillea proti Tunisu, a so ga Italijani blizu sardinske obale predvčerajšnjem zaplenili in odpeljali v Cagliari. »Manuba« je imela na svojem krovu 99 potnikov. med njimi 29 turških bolniških strežajev rdečega polmeseca. Družba izjavlja, da parnik ni imel nikake kontrebandaže.
Italijani o zaplembi »Manube«.
Rim, 20. jan. Agenzia Stefani poroča: Vlada je dobila vest, da je na krovu »Manube« 29 turških častnikov in vojakov z velikimi svotami denarja, ki nameravajo odpotovati preko Tunisa v Tripolitanijo. Zato so italijanske ladije ustavile »Manubo« in jo odpeljale v »Cagliari, kjer se je izkazala ta vest za resnično.
_____	Ustavljena	parnika.
Tunis, 20. jan. Skupaj z »Manubo« je bil odplul iz Marseillea tudi nemški parnik »Schleswig«, a so ga Italijani po kratki preiskavi pustili naprej, medtem ko so »Manubo« zaplenili. Prav tako so blizu sardinjske obale preiskale italijanske ladje z reflektorji tudi francoski tovorni parnik »Tafuo«, pa so ga potem tudi pustile dalje.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Odstop mandžurske dinastije.
London, 20. januarja. V cesarski palači je bila konferenca osmih mongolskih knezov iz notranje Mongolije s cesarskimi princi o načinu odstopa. Zedinili so se na sledeči sklep: Izdati je dva odloka. V prvem odloku je pooblastiti Juanšikaja, da sestavi republikansko vlado. Juanšikaj sprejme pooblastilo, nakar ga zbor sedmerih pokrajin v Naukingu izvoli za predsednika. Juanšikaj sprejme izvolitev, Suniatzen pa bo z drugim odlokom odstopil in se poda v Pekinc. da se porazgovori z Juanšikajem o sestavi nove vlade. Republikanski voditelji nameravajo odstopivšemu cesarju priznati naslov mandžurskega cesarja.
Odgovorni urednIK Fran Bartl.
Iidaj* in i&l&gft *a!oib* Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
B. Gotzl, Ljubljana
Stari trg
skladišče oblek M* domačega izdelka gospode in dečke. — Velika izbera tu- ftai ===== zemskega blaga za obleke po meri
Solidna postrežba* - Vedno nizke
Neznosno visoke mesne cene onemogoču-jejo širšim krogom vsakdanje vživanje mesnih jedil. Nepotrebno pa je tudi vživati vsak dan, opoludne in zvečer mesna jedila, kajti ne glede na visoko ceno, je tudi vedno vživanje mesa zdravju škodljivo, kar je potrdilo in dokazalo že mnogo zdravnikov. Za malo vinarjev si lahko naredite izborno jed brez mesa, če olupite krompir, ga razrežete in v solni vodi kuhate. Na približno 2 kg krompirja dodate en košček Vertesovega guljaževega pridatka. Kaj boljega, kakor ta Ver-tesov krompirni guljaž, sploh ni! Uporabljalo in hvalilo je to že več stotisoč oseb. En sam košček, ki zadostuje za približno 2 kg krompirja, fižola in sličnih jedil, stane samo 30 vinarjev; dobiva se povsod Zahteva naj se odločno V6r-tesov guljažev pridatek. Kjer ga nimajo, pošljemo 5 koščkov tega pridatka proti vposlanim K 1 55 (tudi v znamkah) poštnine prosto. Tvornica za izdelovanje jedil Vertes & Co. Lugos štev. 492 (južno Ogrsko )_______________________________________
********mmm
Laška in dunajska - - kuhinja - -
Šelenburgova ul. 7
nasproti glavne pošte.
Vsak čas se dobe mrzla in go ka jedila, zmiraj sveže morske ribe in izvrstno in ravno došlo vino ..Brlonl“. Fina polenovka. Kuhinjo vodi staro-znani kuhar gospod Sornato Sprejema se abonente na hrano in deklice v pouk. Na novo urejeni prostori. — Slavnemu občinstvu se najvljudneje priporoča
Ljudevit Haidinger.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica 8
\
r. z. z o. z.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stmotipija. O Litografija.
T
Pošljite naročnino, lf če je še niste!	Z
Sodrugl! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak sodrug bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita ,.ZarJo“.
Orkenya lipov med
je izborno domače sredstvo, ki učinkuje pri pre-hlajenju, kašlju, dušljivem kašlju, hripavosti, težkem dihanju, čudovito. Kdor se hoče ubraniti pljučni bolezni, naj rabi Orkenya lipov med (sirup) ki je slast pospešujoče, okusno in ceneno domače sredstvo. Ker se dobe tudi ponaredbe, naroča naj se naravnost pri edinem izdelovalcu Hugo Orkeny, lekarnarju v Budapešti, Thokoly-ut 28. Depot 46 Poizkusno steklenico 3 K, velika steklenica 5 K, 3 velike steklenice franko 15 K Razpošilja se po pošti vsak dan.
Poziv
= na vse, ki trpijo =
noc odprto
n
odprto
Benisch
Ceno postelj*no perje!
—1 Najboljši češki nakupni vir. ——
1 kg sivega dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljšega
2 40 K; prima polbelega 2 80 K, belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K; puha sivega 6 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
ZptOTljeie pastel e brstil t:
lega ali rumenega nankinga, petnica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13, 14 70,17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir 4 50, 5'20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14’80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in šivalnih strojev. Imam špecljelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte tt	ti	mojo	zalogo.	::
Vse potrebščine in mkovrstno kolesje » ir logi.
Potniki vsevemo in južno Ameriko
vozijo sedaj It po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst-Newyorb, Baenos Airea-Rio de Janeiro
nuu 20 Xab
36teiftftpuq/ ožaclricUifeaiKV.
9ledru£e*v AViADmiufak>kaA>&!
%xtfmaJuw^eoa/ ^utiiuaa' enaioArfu&a.
Gramofoni - automati!!
o tovarniška zaloga
Naznanilo.
Podpisani vljudno naznanjam, da sem otvo-ril dne 15. januarja 1912
čevljarsko obrt
v hiši gosp. Štremfelna na Tomu št. 396 v Idriji.
Naročila in popravila bodem izvrševal točno in solidno po najnižjih cenah.
Valentin Brezar
čevljar v Idriji.
Naročajte se na Zarjo!
Hiša
v sredini mesta se Iz proste roke proda. Več se poizve pri gospej Orešič v Ljubljani, Marija Terezija cesta štev. 16.
Kavarna Unione v Trstu
ulica Casermu in Torre Blanca
::	se priporoča. ::
Slavnemu občinstvu v Ljubljani, posebno pa obiskovalcem iz dežele vljudno naznanjam, da sem prevzel dobroznano
gostilno „Zlata riba“
v Stritarjevi in Ribji ulici.
Točil bodem vedno le dobro in pristno vino in pivo iz soda ter postrežem cenjenim gostom z dobro domačo kuhinjo. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Posebna soba za klube.	Zmerne cene.	Točna	postrežba.
Za mnogobrojne obiske se priporoča
EMIL KERŽIŠNIK, gostilničar pri,Zlati ribi*.
Trgovski prostori
obstoječi iz lokala za trgovino, skladišča, kleti in pisarne
so takoj za oddati
na Dolenjski cesti št. 48, preje specerijska trgovina Jos. Jebačin.
Najemnik dobi na željo v istem poslopju prijazne stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in hlev za živino. Ponudbe pod Janko Popovič, Ljubljana.
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . •. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednlce na peresih,
:::	podobe, zrcala, otročje vozičke Itd. :::
Sprejemajo se tudi jjp=||
•*'—iži	opreme hotelov. M=J!
■gg—SB—BBBBBBSB i S BgBBBBBE 5—HM!
&
Francosko žganje ,Diana*
je najbolje domače sredstvo
dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela
Piccoli in pri gosp.:
Franc Babič,
Berjak & Šober,
Viktor Cantoni,
B. Cvančara,
L. Češnovar,
Marija Jemec,
Ivan Jelačin,
A. Jerše.
Anton Kanc.
Lod. Kotnik (Šiška),
J. Krivic,
Ant. Krisper,
Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, ,Konsumnem društvu'za
Josip Mihelič,
J. Oblak,
J. Perdan,
V. Petričiča nasl.
J. Samec,
Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl,
A. Stacul,
A Sušnik,
A. Šarabon,
F. Sark,
M. Spreitzer,
Franc Terdina,
J. Vodnik (Šiška) pr
Ljubljano in okolico.
* najnovejšiml brzoparnikl z dvema vrtinicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je /.« vsakega Panika preskrbljeno, da dobi dovolj domače brane i cveti kruh, posteljo, kopelj Itd.
Odhod parnikov:
V sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 (tal.
Vsakavrstna pojasnila dajo drage volje brezslačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. ul. 26