Leto III HRASTNIK 20. 12. 1967 ŠT. 11—12 Urejuje uredniški odbor: Cvelbar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. OB ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA 1967 Zaključujemo poslovno leto 1967, v katerem smo si prvič v obstoju tovarne zadali tako velike poslovne naloge, ki pa so imele realno osnovo v novih proizvodnih kapacitetah. Te slone na dokaj sodobni tehnologiji, ki pa je za seboj potegnila tudi zahteve sodobnega industrijskega odnosa do strojev in drugih naprav, red v disciplini in povečane zahteve po osebni odgovornosti. Vse to je bilo pri sestavljanju plana in z njimi tudi obvez za leto 1967 upoštevano, kot da je že doseženo, v resnici pa smo v tekočem letu bili v vrsti teh stvari šele na začetku. Vseeno lahko trdimo, da so bila planska razmerja realno postavljena, ker smo poleg razpoložljivih kapacitet imeli tudi že delno obvladana omenjena vprašanja. Problemi, ki smo jih imeli pri izvajanju naše poslovne politike in planskih nalog v letu 1967 so bili vedno v ospredju, dopolnili pa so se še s spremenjenim stanjem povpraševanja na domačem trgu, kar je od nas zahtevalo nekatere spremembe v asortimanu, to pa je ustvarjalo proizvodnji tudi nove tehnološke probleme. Ti tehnološki problemi se v zadnjem času uspešno rešujejo in dajejo realno sliko naših instaliranih kapacitet ter njihovih objektivnih proizvodnih možnosti. Tukaj mislim samo količinski obseg proizvodnje, temveč tudi stopnjo njene kvalitete. Pred očmi imam vse proizvodne obrate, ki bodo morali v letu 1968 individualno prevzeti nove postavljene naloge in se ne bo možno zanašati drug na drugega. Vsakdo, pa naj bo to novi ali stari obrat, brusil-nica ali dekorirnica, delavnice za vzdrževanje ali proizvodnjo novih orodij, ima v novih planskih nalogah svoje mesto in svojo obvezo. Usklajeno izpolnjevanje operativnih planov pa mora izključevati interne probleme tekočega proizvodnega procesa. To pa bo možno doseči z dobrimi odnosi med službami različnih zvrsti, predvsem pa s pravilnim ravnanjem osebne odgovornosti slehernega zaposlenega. Smatram, da je ocena plana iznesena v predpripravah za prihodnje leto na višini 15.560 ton. vrednosti S-din 7.654,000.000 in izvoza USA $ 1,900.000, realna slika naših možnosti. Vrednostno povečanje proizvodnje za dobrih 14 % še ni končna možnost razpoložljivih kapacitet, je pa realna slika tistega, kar smo v zadnjem obdobju dosegli. Taka materialna predvidevanja nam morajo dati možnosti poglabljanja vloge samoupravnih organov, njihovo krepitev v oblikah decentraliziranega vodenja in upravljanja. kar pa bo omogočilo še hitrejše odkrivanje pomanjkljivosti, ki nas še ovirajo, da ne moremo hitreje naprej. Samoupravni organi in družbeno politične organizacije se bodo morale v letu 1968 spoprijeti tudi (Nadaljevanje na 2. strani) Tovariš direktor med mladino steklarne TRŽIŠČE ZAHODNE EVROPE V LETI 1968 V letu 1967 so tržišča držav Zahodne Evrope doživljala .velike konjunkturne spremembe. Posebno Zahodna Nemčija in Belgija so zabeležile precejšen padec konjunkture in zastoj v gospodarski dinamiki. Velika Britanija je v borbi za stabilizacijo svoje valute izgubila na rasti gospodarstva, končno pa tudi vrednost valute. Pri vseh pretresih ,je bilo naše podjetje tudi prisotno, saj je večji del naše blagovne menjave s tujino orientirano na to področje. Moramo reči, da smo večinoma srečno prestali te probleme, le pri zadnjem pretresu — razvrednotenju funt šter-linga smo morali nekaj žrtvovati za razvoj angleškega gospodarstva. Pri takem stanju je bil obisk teh trgov zelo pomemben, da bi laže dali oceno naših možnosti v letu 1968. Pri tej oceni nas ne sme zavajati to, da so naši kupci za leto 1967 imeli osnovne pripombe na naše neredne dobave in v nekaterih primerih na malomaren odnos do kvalitete, temveč moramo vedeti, da so bili to naši problemi, problemi v neredni in neenakomerni proizvodnji. Tržišče v tem času ni bilo lačno stekla, vendar so kupci morali imeti naše steklo, ker smo jih pripravili, da so ta stekla dali v svoje kataloge. Tukaj smo imeli precej slabih potez, saj izgovori o problemih v proizvodnji kupca le malo zanimajo. Zaradi tega se že opaža, da večji kupci iščejo za preskrbovanje svojih potreb več mest in se vse to izraža v opreznem dajanju izjav za leto 1968. V tem času so se tudi nemške tovarne stekla tako priredile, da s svojimi ponudbami ustvarjajo pri kupcih občutek zelo sigurnih dobav, s svojimi cenami pa sistematično izrivajo konkurenco. Za leto 1968 moramo računati v Zahodni Nemčiji še z novo konkurenco, in to iz Romunije. Odnosi med tema dvema državama so se normalizirali in kontingenti, pri uvozu so odpadli. Novo vprašanje se odpira tudi z zvišanjem carine v Zahodni Nemčiji v drugi polovici leta 1968, kar od nje zahteva članstvo v evropski gospodarski skupnosti. Pri tem pa bodo carine v medsebojni menjavi popolnoma odpadle. Vsi ti trije elementi skupaj nam dajejo zelo jasno sliko o tem, kaj nas čaka v bodoče. Vsi zadnji kontakti s kupci ne dajejo take slike, da niso pripravljeni kupiti blaga tudi v bodoče, jasno pa se takoj postavlja vprašanje konkurenčnosti in kvalitete. Zaradi tega moramo našo poslovno politiko v letu 1968 in naprej vse bolj orientirati na širša, bolj številna področja ter se moramo orientirati tudi na nekatere države vzhodne Evrope, od članic evropske gospodarske skupnosti pa se moramo angažirati bolj v Franciji. To bi nam omogočilo ustvariti malo depresijo v našem steklu, na drugi strani pa manjši riziko pri eventuelnih padcih v konjunkturi. Po vsem sodeč bomo imeli v letu 1968 veliko več problemov v prodaji kot sedaj. Posebno težko bo z nekatero ročno proizvodnjo, saj obdržati njeno rentabilnost in istočasno prodati njene količine ne bo enostavna stvar. Računam, da bomo. v letu 1968 prodali na tržišča v Zahodni Evropi isto količino blaga kot letos, toda le pri zelo enakomerni proizvodnji. Drugače bomo imeli nepremostljive ovire. Z razvrednotenjem funt šter-linga za 14.3 % so se. naše izvozne perspektive na področju držav s to valuto precej zmanjšale. To mislim zaradi tega, ker bomo morali naše sedanje cene dvigniti za 16.6 %, da bi v dinarskem znesku dobili isto. To povečanje pa je tako veliko, da smo šele z nekaterimi manjšimi kupci dosegli soglasnost za dvig cen. Točno se ne da danes oceniti rezultat devalvacije za naše podjetje, je pa jasno, da bo le negativen, ker je uvoz iz tega valutnega področja v našo delovno organizacijo majhen. Gospodarsko stanje v svetu je danes tako zamotano kot politično. Svetovna tehnologija gre tako hitro naprej, da ji skoraj ne moremo slediti. Oblikovna estetika industrijskih izdelkov je izredna, proizvodnja si skuša pridobiti potrošnika na vsakem koraku. V tem koraku moramo iti tudi mi naprej, drugače lahko ostanemo na repu korakanja. Zaradi tega mislim, da moramo našim tehničnim Iju- Vsako leto smo dolžni z inventuro (popisom) ugotavljati dejansko stanje naših sredstev, osnovnih in obratnih. V ta namen se formirajo komisije po posameznih vrstah sredstev, ki ne ugotavljajo samo količinske in vrednostne podatke o naših sredstvih, temveč ugotavljajo tudi razlike, ki nastanejo v teku leta v odnosu na knjižno stanje. Tako se ugotovijo manj ki in viški. Razen tega ocenjujejo stanje teh sredstev, organizacijo vodenja in upravljanja s sredstvi ter predlagajo odpise in ukrepe za izboljšanje stanja upravljanja s sredstvi in evidenco o sredstvih. V prejšnjih letih so te komisije dale vrsto nasvetov in priporočil, kako naj odpravimo dosedanje napake, kakšna mora biti kontrola nad sredstvi in način skladiščnega poslovanja. Na sejah organov upravljanja konec leta vsi modro kimamo z glavami in dajemo vrsto predlogov in ukrepov za izboljšanje takšne situacije in celo strogo zahtevamo, da se ukrepi izvedejo. Vendar vse ostane pri kimanju in zahtevah. dem, oblikovalcem industrijskih oblik in ne nazadnje tudi uprav-Ijalcem omogočati kontakt z industrijskim svetom. To nam bo pomagalo, da se bomo lažje znašli na tržiščih Zahodne Evrope in tako tudi lažje obdržali zahtevano proizvodno raven. Martin Mlinar OB ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA (Nadaljevanje s 1. strani) s stvarmi okoli problemov boljšega nagrajevanja, zmanjšanja delovnega časa in drugih oblik zaščite zaposlenih, to bomo imeli dovolj pogojev. Z novim letom stopamo še globlje v vsebino naše gospodarske in družbene reforme. Postajamo vedno bolj viden člen v svetovnih gospodarskih gibanjih, zaradi tega tudi ne ostajamo od njih izolirani. To pa zahteva red, poslovnost in vitalnost. To je zahteva tudi naše gospodarske reforme. Domače tržišče se izravnava s tržišči širom sveta, postaja obeleženo z enako problematiko plasmana kot zunaj. Zaradi tega bomo morali posvetiti še več pozornosti svetu okoli nas, odpreti se bomo morali tudi proti deželam, ki jih danes nismo skoraj videli. Tako bomo jasneje videli tudi svojo bodočo eksistenco. Ob zaključku leta 1967 se zahvaljujem vsem članom kolektiva za opravljeno delo in razumevanje v reševanju problemov in težav, ki so nas spremljale. V novem letu 1968 želim, da bi že takoj na začetku dobro začeli z našim delom. Vsem zaposlenim in njihovim družinam pa obilo uspehov in osebne sreče! Direktor Letošnje delo inventurnih komisij je nedvomno potrdilo moje besede. Gotovo ,'niti eden od nasvetov in ukrepov ni prišel do veljave. Poslovanje je popolnoma enako. Skladišče embalaže je popolnoma neurejeno in nepripravljeno za inventuro, predvsem gre hvala za to ljudem, ki jemljejo embalažo oziroma »samopostrežnemu« načinu poslovanja. Evidenca v skladišču pomožnega materiala ,je neažurna, evidence o drobnem inventarju in orodju v brusilnici sploh ni, osnovna sredstva niso ali so neprimerno oštevilčena itd., itd. Ali se sploh ve, kdo je direktno odgovoren za posamezna sredstva? In če se ve, zakaj takšno situacijo neskončno toleriramo? Letošnja inventuna komisija v svojih poročilih lahko dobesedno prepiše iz lanskega poročila pomanjkljivosti v poslovanju in prepiše seznam predlogov in ukrepov. Ali bomo .tudi to leto lahko mirne vesti »kimali z glavami« ? Sp $ H il il Sp sp /M Sp yp up ygk sp vk\Z m UREDNIŠTVO ČESTITA IN ■STEKLARJA« ŽELI VSEM ČLANOM 'KOLEKTIVA, KAKOR 'TUDI VSEM, KI NAŠ ČASOPIS ČITAJO, SREČNO IN VESELO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO 1968 sp sp sp V&\< sip VMi Sip yäz sp 'M VŽ\\< sp Sp sp Sp '7ÄV- sp Sp V£\r ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Predsedniku republike JOSIPU BROZU TITU Beograd Delavke in delavci Steklarne Hrastnik, zbrani na zborovanju članov kolektiva ob priliki praznovanja 60. obletnice sindikalnega gibanja v našem podjetju, Vam pošiljamo tovariške delavske pozdrave. Koristimo to priliko, da Vam s tega mesta sporočamo vso našo podporo v vaših prizadevanjih za uveljavitev družbeno-politične in gospodarske reforme, ker smatramo, da je uveljavitev reformnih ciljevi prvi pogoj za še hitrejši nadaljnji gospodarski razvoj, za izgradnjo socializma. Tovariš Tito, sprejmite naše čestitke ob 30. obletnici v ašega vodstva Zveze komunistov Jugoslavije. Izkoriščamo to priliko, da Vam čestitamo k 29. novembru — Dnevu republike. Člani delovnega kolektiva Steklarne Hrastnik Tradicija inventure ohranjena! Kralj Boris, ecc. Ob 60-letnem jubileju ZBOROVANJE KOLEKTIVA V počastitev 60-letnice obstoja sindikalne organizacije, 50. obletnice velikega oktobra in 24 letnice ustanovitve nove Jugoslavije je sindikalna podružnica organizirala veliko zborovanje celotnega kolektiva. Predsednik podružnice tov. Počuč Mile je orisal dolgo razvojno pot 60 letnega dela sindikalne podružnice. Predsednik centralnega delavskega sveta tov. Grum Milan pa je prečital pozdravno pismo in čestitko k dnevu republike, ki so jo poslali tov. Titu. Tajnik republiškega odbora sindiktaa industrije in rudarstva tov. Tomažič je v svojem pozdravu orisal dogodke iz borbe delavskega razreda v stari Jugoslaviji. 'Dal je priznanje našemu celotnemu kolektivu, da smo si postavili novo tovarno, ki omogoča danes dohodek in življenje vsem članom kolektiva. Slavnostne seje so se poleg ostalih (gostov udeležili tudi predsednik občine tov. Babič Milan, sekretar občinskega komiteja ZKS Hrastnik tov. Prosenc Tone, predsednik sindikalnega sveta tov. Ulaga Zdene in pred- SLAVNOSTNA SEJA TOVARNIŠKEGA ODBORA SINDIKATA Poseben poudarek praznovanju je dal tovarniški odbor sindikalne podružnice s sklicem razširjene slavnostne seje, na katero so bili povabljeni vsi predvojni in povojni najožji politični delavci v sindikalni organizaciji. V prijetnem razgovoru so se starejši člani radi spominjali dogodkov v predvojnem sindikalnem gibanju. Vseh še živečih aktivnih predvojnih sodelavcev lahko Je naštejemo nekaj deset, kar je po tolikem času in po tako težko prehojeni poti kar lepo število. V nevezanih razgovorih se je ugotavljalo, da je bilo življenje naših prednikov zelo pestro. Doživljali so neštete krize in borbe s takratnim lastnikom tovarne za svoje socialne pravice O razvoju dogodkov je v svojem uvodu govoril tov. Mlakar Tone. sednik občinskega komiteja ZMS tov. Kovač Franci. ZA ZAKLJUČEK — KULTURNI PROGRAM 'IN PODELITEV DIPLOM IN PRIZNANJ V slavnostno urejeni dvorani kino sekcije je bila zaključna proslava s kulturnim programom. Veličastno je bilo videti parole — 60 let sindikalne podružnice, 50 let velike oktobrske revolucije in 24 let nove Jugoslavije. Vse tri velike zgodovinske dogodke je kolektiv steklarne obenem praznoval. V (slavnostnem govoru je tov. Počuč Mile povezal vse tri Izgodovinske dogodke v eno celoto s poudarkom, da je delavski razred Jugoslavije doprinesel svoj veliki delež v teh dogajanjih. Kulturno prosvetno I društvo »Svoboda II« je pripravilo izredno kvaliteten kulturni (program z glasbenimi in pevskimi točkami ter recitacijami. Godba na pihala je izvajala: Pozdrav steklarjem, Colonel boogie, Ruski sindikata EHO, od Urala do Bajkala, skupno s pevskim zborom pa so izvajali »Slavo delavstvu«. Godba je nastopila pod taktirko tov. Zaletel Vilija. Pevski zbor je pripravil pesem »Delavski pozdrav«, Steklarsko in Slava delavstvu. Pevski zbor je vodil pevovodja tov. Petrič Viljem. Recitale so izvajali člani dramske sekcije brata Kastelic Tonček in Branko in Elizabeta Poljšak. Za dolgoletno delo na področju sindikalnega dela v predvojnem času je tov. Počuč Mile razdelil diplome naslednjim: Peitl Francu, Rancinger Jožetu, Maurer Viljemu, Kastelic Jožetu, Si-hur Antonu, Rancinger Ivanu, Pufler Ernestu, Hudi Alojzu L, Stoklasa Edu L, Obermajer Jožetu, Malis Leopoldu, Miško Rezi. Za povojno sodelovanje so sprejeli diplome: Plazar Franc, Rački Viktor, Rancinger Ludvik L, Rancinger Ludvik IL, Žibert Franc, Blaško Viktor, Smodič Julij, Janežič Alojz, Grum Milan, Počuč Mile, Cvelbar Stane, Radej Stane, Šantej Alojz, Vretič Ivan, Vračun Viljem, Grčar Karli, Slana Janez, Barič Jože, Gerhard Jože. Za aktivno delo na športnem in kulturnem [področju je izvršni odbor tovarniškega odbora sindikata podelil priznanje: tov. Petrič Viljemu, Zaletel Viljemu, Grohar Janezu, Barič Francu in Mlakar Antonu. Za najboljše v Tekmovanju v čast oraznovanja so sprejeli pri- znanje in pokale: Strelska družina »Steklar« Hrastnik, Kegljaški klub »Bratstvo« Hrastnik in šahovski klub /Hrastnik. Imenovana moštva so bila prva v tekmovanju. Vsem, ki so prejeli priznanja in pokale, uredništvo »Steklarja« iskreno čestita. TOV. DIREKTOR KLANŠEK JOŽE SPREJEL PRIZNANJE Kljub temu, da je to skromno priznanje, vendar, če ga je kdo zaslužil, ga je tov. direktor Klan-šek Jože. Dolga so leta, odkar neumorno in vztrajno vodi naš kolektiv. Vendar ne samo po strokovni plati, namreč predvsem po stalnem sodelovanju in pomoči sindikalni organizaciji pri reševanju še tako zapletenih problemov v kolektivu. Zadnje 20 letno obdobje v 60 letih obstoja sindikalne organizacije povezuje prav življenje tov. Jožeta Klanška s celotnim razvojem in napredkom delovnega kolektiva. V zgodovinskih črticah beremo, da je direktor dal pobudo za obnovo (rekonstrukcijo) tovarne, ker je uvidel, da v starih stoletnih prostorih ni več eksistence za steklarje in ostale člane kolektiva v tej naši dolgi črni dolini. Tov. direktor je nadalje bil med prvimi, ki je smatral, da je treba tovarno mehanizirati, postaviti modernejše peči, menjati tehnologijo dela, ker le s tem se lahko uveljavimo kot partner na domačem, predvsem pa na svetovnem tržišču. Ko se je razpravljalo o življenjskem standardu, je vedno podpiral gesto sindikata, da je treba stanovanja graditi v bližini tovarne. Iz teh gest je zraslo novo steklarsko naselje preko Save, danes pa že raste novo steklarsko naselje na Dolu pri Hrastniku. Kdo se ne spominja obravnav o i letovanju članov kolektiva. Sindikalna organizacija je imela vso pomoč v tov. direktorju, da se je kupil dom v Bohinju in hišice ob morju, da je kolektiv prispeval levji delež (za gradnjo planinske postojanke v Gorah. Kulturniki in fizkulturniki so postavili vprašanje boljših prostorov, da se bomo lahko razvijali, kajti tako ni šlo več naprej. Kje so našli pomoč, če ne pri tov. direktorju. Našla so se sredstva — sam se je angažiral, kljub skromnemu 'času. Tako ima danes godba svoj dom, pevci svoje prostore, kegljači kegljišče, imamo igrišče, strelci in sploh vsi so zadovoljni. Še bi lahko naštevali njegova dela. Tov. direktor je tesno povezan tudi z razvojem celotne hrast-niške komune. Vedno je probleme reševal z vidika Hrastničana — v korist vsem /občanom, predvsem pa članom našega kolektiva. Zaradi tega je to priznanje le skromen delež, ki mu ga je sindikalna podružnica dala ob jubilejnem letu obstoja. Vsem članom in članicam kolektiva Steklarne Hrastnik želijo srečno in uspehov polno novo leto 1968, pododbori sindikata, notranji obrat, brusilnica, slikarnica, prof e sionisti, transport, skladišče in splošna služba Rigo MLADINSKA KONFERENCA - vpadajo tudi vsa prizadevanja naše države in Zveze komunistov na čelu s tovarišem Titom, da se ohrani v svetu mir in prijateljstvo med narodi. Mi se za ta prizadevanja zavzemamo in jih podpiramo. O angažiranju mladih na področju uveljavljanja ciljev gospodarske reforme in vlogi mladih v organih samoupravljanja pa je dejal: Ko smo se se mladi zbrali na sestankih z namenom, da bi razpravljali to problemih, ki so se nanašali na slabše poslovanje v zadnjem obdobju, smo ugotovili, da so takšne razprave nepomembne, če razpravljamo v zaprtem krogu mladinske organizacije. Zato smo se dogovorili, da bomo vsak mesec organizirali pogovore o proizvodni in .Pt#' mmBaili . BIU k ■■ mmmmmm. organi prav ničesar. Vsi smo se zavedali in trudili, da imamo v teh .organih premalo mladih, vendar tega nismo realizirali zaradi starokopitnih mišljenj nekaterih vodilnih ljudi in v določeni meri tudi sindikalne organizacije, ki kroji politiko kandidiranja pred volitvami v samoupravne organe. Da imamo tako malo mladih v samoupravnih organih, smo kirvi tudi sami, kajti že večletne izkušnje kažejo, da na volitvah ne volimo mladi mlade. Verjetno je temu kriva tradicija ali pa bojazen, da bo še slabše, ali pa sama neangažiranost organizacije ZM pred volitvami. Ne zavzemamo se za to, da bi imeli »mladinski delavski svet«, temveč hočemo in želimo to, da bi bili organi samoupravljanja pred- 1IHi ! ■■■ ■Ü V nedeljo, 12. novembra 1967 se je zoraio nad hj nnadincev in mladink v sejni dvorani organov upravljanja na redni letni konferenci organizacije Zveze mladine našega kolektiva. Konferenci, katero (je uspešno vodil mladinec — steklar Ciglar Janez, so prisostvovali tudi: direktor podjetja Klanšek Jože, sekretar TK ZK ing. Tušar Jože, predsednik tovarniškega odbora sindikata Počuč Milan, predsednik CDS Grum 'Milan, predsednik SZDL — spodnji del Janežič Alojz, organizacijski sekretar TK ZK Gerhard Jože, predsednik ObK ZM Hrastnik Kovač Franc, predstavniki mladinskih organizacij Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik, Sijaja Hrastnik, Rudnika Hrastnik, Splošnega trgovskega podjetja Hrastnik, Strojne tovarne iz Trbovelj, Elita iz Trbovelj, Ferallita iz Žalca, Save iz Kranja, Železarne iz Jesenic, pred, stavniki mladine gimnazije in ekonomske srednje šole iz Trbovelj ter še nekateri drugi člani ObK ZM Hrastnik in vodje enot našega kolektiva. Po izvolitvi organov konference je dosedanji predsednik TK ZM našega kolektiva Strgaršek Janez med drugim v svojem poročilu in referatu dejal: Letos se mladi na svojih letnih konferencah zbiramo v času, ko je v svetu zelo napeta politična in gospodarska situacija. Vse to pogojuje, da ne moremo mirno sprejemati dogodkov na bojiščih v Vietnamu in na Bližnjem Vzhodu. Mladi se zavedamo, kaj pomeni imperialistični pritisk sile na nekatere socialistične dežele v razvoju, njihovo nečloveško ubijanje ljudi, ki se borijo za svojo svobodo in pravice, njihovo podpihovanje sovražnosti med manjšimi državami, kar pomeni krvave obračune in pot k tretji svetovni vojni. Zato se zavzemamo za politiko, ki jo .goji tovariš Tito na čelu naše Zveze komunistov s svojimi sodelavci z željo, da bi se mednarodni spori reševali in rešili mirno, brez krvavih obračunov. Obsojamo zverinske napade ameriških imperialistov, ki vodijo neenakopraven boj z vietnamskim ljudstvom, ki podpirajo vojne na Bližnjem Vzhodu in tako kalijo mirne prijateljske odnose med narodi. Vsi ti dogodki vznemirjajo mlado generacijo po vsem svetu, jih usmerjajo v demonstracije. In kam vodi takšno stanje? Vsa, prizadevanja OZN, vsi napori nekaterih državnikov neangažiranih držav, vse demonstracije so zaman! Vojna v Vietnamu se nadaljuje, nemiri na Bližnjem Vzhodu še niso utihnili in kam nas vodi vse to? Ali Johnson res namerava vrezati svoj spomenik v zgodovino na račun umirajočih nedolžnih ljudi? Mladi demonstrativno postavljamo zahtevo, da se konča vojna v Vietnamu, da se preprečijo nemiri na Bližnjem Vzhodu, da se upoštevajo prizadevanja organizacije Združenih narodov. Žalostno je namreč dejstvo, da se danes vsi tisti, ki najbolj svečano praznujemo 50 let velikega oktobra, 50 let Aurore in njenih pomorščakov, borimo tudi proti kapitalizmu, ki seje smrt na bojiščih. Prepričani smo, da kljub prizadevanju kapitalistov in njihovih vojnih potencialov nikoli ne bo zamrla ideja socializma, ideja socialistične države. V ta čas so- poslovni problematiki in na te razgovore povabili vodje E E in predstavnike «samoupravnih organov. Pa tudi ta dejavnost je kmalu zamrla, kajti naši predlogi, čeprav so bili konkretni in mnogokrat koristni, niso našli svojega mesta v organih upravljanja, o naših predlogih ni nihče razpravljal, niti sklepal. Zaradi tega bi morali večje število mladih vključiti v samoupravne organe, kjer naj bi le-ti enakopravno razpravljali z ostalimi člani na osnovi debat v organizaciji Zveze mladine, le tako pa bi prišla do izraza tudi mišljenja mladih. Tudi tu nam ni uspelo, ker je vse premalo mladih voljenih v samuopravne organe, če pa so že, potem so v (svetih ekonomskih enot, ki v našem kolektivu ne pomenijo kot samoupravni stavniki vseh članov kolektiva in ne le atvtomat, ki ob določenem predlogu pokima in avtomatično dvigne roko. Zato je potrebno, da sistematično vzgajamo mlade samoupravljalce, da bodo lahko s svojimi predlogi in znanjem koristili kolektivu in vedeli, zakaj glasujejo. V poročilu je nadalje .zapisano: Ob letošnji konferenci lahko ugotovimo, da je organizacija ZM v našem kolektivu po lanskoletni vsestranski aktivnosti stopila korak nazaj. Vzrok temu je ta, ker smo mladi na lanskoletni konferenci in še na nekaterih sestankih odkritosrčno kritizirali in razpravljali o problematiki v proizvodnji z željo, da bi nàto organi samoupravljanja krenili na [pot k reševanju teh problemov, dosegli pa smo ravno nasprotno. Nihče ni ničesar ukrenil, le posamezni diskutanti so zaradi svojih diskusij doživeli sankcije na delovnih mestih, le-to pa jih je potegnilo v opozicijo. Tako je bila organizacija ZM okrnjena, v svojih vrstah ji je manjkalo najboljših aktivistov — mladih članov Zveze komunistov. Delno je temu stanju kriva sama mladinska organizacija, ki ni znala ali ni mogla ponovno pritegniti teh aktivistov, delno pa je temu kriva tudi posebna partijska komisija, ki je imela nalogo, »da ugotovi resničnost ali neresničnost navajanja diskutantov«, ki pa vse leto ni naredila ničesar, čeprav smo od nje pričakovali podporo. V poročilu je o vključevanju mladih v zvezo komunistov rečeno: V začetku letošnjega leta je končalo mladinsko politično šolo petnajst (naših mladincev in mladink, od katerih smo jih več predlagali za sprejem v Zvezo komunistov. Ti mladinci že dalj časa delajo v raznih organizacijah, kjer so pokazali svojo pripadnost in prizadevnost, ni nam pa jasno, zakaj je bilo potrebno skoraj celo leto, da so krajevne organizacije ZK o njihovem sprejemu sploh razpravljale in jih končno tudi sprejele. Menim, da bi morala biti politika sprejemanja mladih ljudi v (ZK bolj elastična, ne pa da zavira sprejemanje. Nadaljevati bomo morali z mladinsko politično šolo, ki je v zadnjih dveh letih dala precejšnje število dobrih aktivistov in komunistov in tako usmeriti politiko sprejemanja mladih v ZK. Nadalje je predsednik TK ZM Strgaršek Janez v svojem poročilu govoril o udeležbi mladih v aktivnosti izven kolektiva. Mladi našega kolektiva smo v preteklem letu pokazali največjo aktivnost na ŠDortno-rekreacij-skem področju. Tu želim poudariti masovna medobratna tekmovanja, Jugoslovanske steklarske igre, ki so zajele okrog 100 mladih, razna tekmovanja v okviru Tedna mladosti ter športna tekmovanja s športniki drugih kolektivov. Organizacija Zveze mladine se že več let ukvarja z mislijo, da moramo v kolektivu dobiti strokovnjaka, ki bo načrtno delal na razvoju rekreativne dejavnosti, kamor Srečno novo leto 1968 želi vsem članom ZM Steklarne ObK ZM Hrastnik ICA PRI NADALJNJ PRELOMN pa ne spadajo samo športna tekmovanja. To je bil sklep lanskoletne konference, takšne sklepe smo sprejemali na neštetih sestankih, pisali prošnje delavskemu svetu, vendar nismo ničesar dosegli. Razpravljali smo o gradnji športnih objektov, o problematiki naših sindikalnih športnih klubov, kjer podeluje večinoma mladina. Sprašujemo se, kdo zavira, da bi se naše želje uresničile. Ali res nimamo toliko denarja, da bi lahko plačali človeka — rekreatorja, ali res zaradi 'legendarnega lokalizma ne moremo in ne smemo imeti svojih minimalnih športnih objektov, kjer bi gojili nujno potrebno rekreativno dejavnost za vse člane delovnega kolektiva. Menim, da moramo ponovno odločno postaviti zahtevo, da pričnemo vsaj na tem področju misliti in razpravljati o človeku — proizvajalcu in ne samo o objektih in proizvodnji. Predlagamo, da naš kolektiv ne sodeluje več na Jugoslovanskih steklarskih igrah, ki so se izrodile v nešportno borbo za prva mesta ter tako ne gojijo ciljev, ki so bili začrtani ob prvih steklarskih igrah: rekreacija, gojenje bratstva in enotnosti, izmenjava mišljenj in podobno. Morali bomo organizirati igre v slovenskem merilu, kjer bomo trošili manj sredstev, porabili manj časa in dosegli večji efekt. O sodelovanju mladih našega kolektiva z mladimi drugih kolektivov navaja predsednik v poročilu: Tu naj omenim izredno uspelo športno srečanje mladine našega kolektiva in mladine kolektiva »Save« iz Kranja. To tekmovanje je bilo letos že četrtič in postaja tradicionalno, kar je naša in njihova želja. Pomembno tekmovanje smo organizirali tudi z mladimi kolektiva »Elit« iz Trbovelj. V prihodnjem letu nameravamo takšna srečanja še razširiti, kajti naša želja je, da bi to dejavnost gojili skozi vse leto in ne le v .poletnih mesecih. Ne gre tu samo za športno tekmovanje, tu gre za srečanje mladih, za izmenjavo mišljenj, skratka za povezavo med slovenskimi kolektivi. O izobraževanju mladih ljudi pa je bilo rečeno: Posebno področje delovanja v preteklem letu je bilo izobraževanje mladih na delovnem mestu, za dopolnitev osemletke, organizirali pa smo tudi razna poučna predavanja. Več mladih je sodelovalo-na raznih predavanjih in seminarjih, ki jih je organiziral Center za izobraževanje ali Komisija za klubsko-zabavno dejavnost pri ObK ZM Hrastnik. Pred nami še vedno stoji problem dopolnitve osemletke, kajti te šole ni dokončalo nad polovico naših mladincev. Tega problema pa ne bomo mogli tešiti, dokler se mladi ne bodo že v šoli iznebili miselnosti »saj za v glažuto bom že dober«. V kolektivu bomo 'morali s pravilnikom stimulirati tiste, ki bodo dokončali osemletko in jim tudi dati možnost napredovanja, ne strinjamo pa se s trditvijo, da ne bi v kolektiv sprejemali ljudi z nedokončano osnovno šolo. Klubska dejavnost kot iniciativa samih mladih ni dosegla v letošnjem letu željene rasti, ker je bil dan poudarek bolj na kvaliteti. Poseben problem je zasedenost našega mladinskega kluba, forsiranje aktivnosti v klubu na Rudniku in mladinski ples v spodnjem delu Hrastnika. Letošnje mladinske konference v obratih pa je predsednik Strgaršek Janez ocenil takole: Čeprav smo pričakovali, da letošnje konference aktivov ZM v obratih ne bodo uspele tako kot lansko leto, lahko trdimo, da sta /bili konferenci aktiva notranji obrati in aktiva brusilnica-slikarnica zelo uspešni, dočim je konferenca aktiva profesioni-sti-uslužbenci zaradi slabega obiska slabo uspela. Naloga organizacije ZM bo v prihodnjem obdobju tudi fv tem, da se delo aktivov osamosvoji in da se drobni problemi rešujejo na tem nivoju. Tudi delo TK ZM v preteklem letu ni bilo zadovoljivo in to predvsem zaradi pasivizacije nekaterih aktivistov, ki so doživeli po lanskoletni konferenci sankcije. Svojega obstoja pa niso opravičile tudi komisije pri TK ZM. Ob zaključku poročila pa je navedeno: Želim, da bi na osnovi poročila in 'diskusij sprejeli kar najboljše zaključke, ki naj bi predstavljali prelomnico našega dela in pripeljali organizacijo Zveze mladine v našem kolektivu vsaj na lanskoletni nivo. Po tem referatu in poročilu je podala blagajniško poročilo blagajničarka Žlindra Erna, poročilo revizijske komisije pa je prebral član komisije Koritnik Matija. V nadaljevanju sestavka želimo napisati nekaj misli iz diskusije posameznikov. DELPIN GERHARD MLADI IN ZVEZA KOMUNISTOV Iz izkušenj vemo, da so tisti mladi ljudje, ki so se družbeno osvetlili in angažirali v krogu pro- gresivnih sil, v dobi najbolj intenzivnega zorenja eni od najiskrenejših pripadnikov ZK, kajti ona jim pomeni mnogo več kot golo organizacijo. Vedno bolj bo normalno sprejemanje v ZK v mladosti in le izjema bo postajalo sprejemanje v ZK v starejših letih. Sedaj sprejemajo malo več kot polovico članstva v starosti do 25 let, ostali pa so starejši. Ko govorimo o pomenu mladine za strukturo ZK, pri tem ne moremo izhajati iz enostavne zaskrbljenosti za kontinuiteto revolucije, za več ali manj mehanično oziroma biološko zameno generacij, temveč moramo v mladini videti svojevrstno kvaliteto. Za mlade je tipično to, da gledamo na svojo dolgoročno perspektivo in se zato tudi danes o-predelujemo ob temeljnih vprašanjih naše družbe. Osnovna družbena vprašnja so obenem tudi vprašanja mladine! Problemi kadrovske politike, možnost, da se na osnovi sposobnosti in znanja dobi delovno mesto, da se nagrajujejo po delu, da se razvija demokratizem in preprečuje birokratizem in anarhijo — VSE TO SO PROBLEMI MLADINE. Mladina nosi s seboj duh svojega časa. Ona izhaja iz sedanjosti EM DELU in se noče afirmirati v preseganju sedanjega in izgradnji novega. Zato je njena kritika tenkočuten odnos sedanjega stanja družbenih odnosov sedanjega stanja družbenih odnosov in protislovij in zato dragocen element za vsako družbeno silo, ki želi družbo spremeniti. Čeprav je ta kritika pretežno neizdelana, moralna, čustvena, je vendarle v naših pogojih v glavnem na strani sil, ki se bore za družbeni progres, demokracijo, za program ZK. ki je naš gružbeni program. Kolikor bodo znale progresivne sile usmeriti mladino, ji pokazati vrednost življenja, in kako in kje se je treba boriti za ideale in kar je najbolj pomembno, če gredo komunisti sami kot svetel vzor v boj za našo politiko in načela, če so oni živ oseben ideal mladine, TOLIKO BOLJ BO MLADINA ŽELELA PRIPADATI ZVEZI KOMUNISTOV, ker bo v njej videla možnost za realizacijo svojih družbenih ciljev. Komunisti, ki delajo v ZM in drugih mladinskih organizacijah, se morajo čutiti bolj odgovorne tudi ob sprejemanju v ZK in s tem za politiko ZK. V Zvezi mladine se zelo pogosto pojavlja kritika novosprejetih mladih komunistov, ki so po sprejemu v ZK nehali delati v ZM. Zato tudi nekatere mladinske organizacije »drže kadre za sebe". Tu gre za nesporazume, ki le kažejo na nerazumevanje vloge ZK, ki združuje komuniste, toda komunisti morajo delati med ljudmi med mladino, v samoupravnih organih, povsod, kjer se kaže potreba in za kar ima posamezni član ZK nagnjenje in sposobnosti. MARINKOVIČ DINO AVTOMATSKA PROIZVODNJA: Naši kadri so bili za avtomatsko proizvodnjo nestrokovno u-sposobljeni, kajti ko so se avtomati pojavili v tovarni, skoraj nihče ni poznal njihove konstrukcije. Nepoučenost o konstrukciji avtomata pa je vzrok, da ob njegovi ustavitvi upravljalcu ne preostane drugega kot ugotavljanje, zakaj se je avtomat ustavil. Velika napaka je tudi v tem, da de- lavci z drugih delovnih mest zapuščajo svoje delo ter s svojo pristojnostjo zavirajo na eni strani avtomatsko proizvodnjo, na drugi strani pa je tudi njihovo delovno mesto nezasedeno. Poseben problem pa je velik odpadek izdelkov, kakor tudi nepravilna kontrola, saj kupci vedno več in več teh artiklov vračajo. Vsem članom kolektiva želijo srečno in uspešno novo leto 1968 CENTRALNI DELAVSKI SVET UPRAVNI ODBOR TOVARNIŠKI KOMITE Z K TOVARNIŠKI KOMITE ZM MLADINSKA KONFERENCA- Vzrok temu je površnost pri pregledu. Upamo, da se bo s tem, ko bo prevzel vodstvo pri avtomatih ing. Tramte njihova proizvodnja bistveno izboljšala in da se ne bo delalo le zato, da bi se zaslužilo, ampak tudi zato, da bi bila kvaliteta in kvantiteta boljša. ČRNKOVIČ FRANC UDELEŽBA MLADIH V KULTURNIH DRUŠTVIH Pred leti je v naši občini delalo več kulturnih društev, danes pa so skoraj vsa obsojena na propad, saj jih starejši aktivisti zapuščajo, mladi pa nimajo dovolj interesa, da bi njihovo tradicijo nadaljevali. Mladih ni v dramski sekciji, pevskem zboru in še marsikje, čeprav je v našem kolektivu več sto mladih. Potrebno bo, da se vsi zavzamemo za to, da se vključi v te institucije čim več mladih, da bi lahko gojili kulturno dejavnost in nadaljevali tradicije naših kulturnikov. GRUM JOŽE PROBLEMI MLADIH V NOTRANJEM OBRATU: V svoji diskusiji se je dotaknil problemov, ki so nastali ob izvajanju gospodarske reforme in to predvsem vprašanju izpolnjevanja plana, norm in načina dela. Nadalje je postavil vprašanje, zakaj prav naša tovarna v občini in celo v Zasavju v tolikšni meri zaposluje mlade. Zakaj se vse o-stale delovne organizacije tega tako branijo? I SAVIČ MOMIR DELO KOMISIJE TK ZK : Poročal je o delu komisije TK ZK, ki je bila v decembru 1966 formirana zaradi tega, da se razčistijo nekateri problemi, ki so bili nakazani na lanskoletni konferenci in so se tikali komunistov. Med drugim pa je dejal: V referatu je tudi navedeno, da so se nad diskutanti izvajale sankcije, toda razgovor z odgovornimi ljud- mi je pokazal, da to le ni res. Tudi na očitek, da so nekateri člani avtomatske proizvodnje delali za druga podjetja in da je bila s tem zanemarjena naša proizvodnja, nismo prišli do zaključka. Komisija predlaga, da se da to na samoupravne organe in ti naj dajo svoja mišljenja. STRGARŠEK JANEZ STANJE PO LANSKOLETNI KONFERENCI : Na lanskoletni konferenci smo hoteli doseči namreč to, da se avtomatska proizvodnja izboljša. Komisija, ki je bila določena, da uredi ta problem ni naredila praktično ničesar. Resnica je, da mladinci, ki so na zadnji konferenci diskutirali, niso hoteli priti na sestanke komisije TK ZK, to pa predvsem zaradi bojazni pred nadaljnjimi sankcijami. ING. TRAMTE FRANC AVTOMATSKA PROIZVODNJA: Dejal je, da je bila rekonstrukcija nujna in to že iz tega vidika, da je s tem dobilo več ljudi zaposlitev. Nadalje pa je poudaril: Ce pogledamo stanje naše tovarne in ga primerjamo z drugimi, vidimo, da naši rezultati niso tako slabi. V jugoslovanskem merilu pa je naše stanje odlično. S tem, ko tolčemo po avtomatski proizvodnji, istočasno kritiziramo ljudi, ki so tam zaposleni, ti ljudje pa so sami mladi, katere bi morali podpirati in ne kritizirati. Nadalje pa je poudaril, da je v tem obratu potreben mlad in zdrav človek, tu mora biti red in disciplina, mladi pa bi se morali izobraževati tudi v svojem prostem času. Nadalje predlaga, da bi se mladi, ki so voljeni v samoupravne organe temeljiteje pripravili na diskusije, te mladince pa je potrebno izobraževati in usposabljati. VOLF AND FRIDA KLUBSKO - ZABAVNO ŽIVLJENJE MLADIH Klubsko življenje mladine v spodnjem delu Hrastnika očitno stagnira. Temu ni vzrok pomanjkanje prostorov, katere smo si dolgo želeli in na njihov račun mnogokrat kritizirali. Prevarali pa smo se v prepričanju, da bo z njihovo pridobitvijo vse samo od sebe steklo, pa tudi začetek je bil precej obeta- joč. Prišli pa smo do določene meje in — konec. Prostori so izkoriščeni samo, kadar so sestanki, kar pa ni njihov namen. Ali je mladina zainteresirana za to vrstno dejavnost? Dokazano je, da ni dovolj ! Zato pa je treba interes vzbuditi in vpeljati določen red. Res je, da so organizatorji amaterji, vendar mislim, da je njih trud popolnoma poplačan z dobrim obiskom in zanimanjem. S suhoparnimi predavanji in vtisi določenih osebnosti ne bomo prišli na zeleno vejo, čeprav jih iz programov ne bi smeli izpustiti. To naj bi bilo le dopolnilo k red- nim programom. Imela bi določen predlog. Vsakdo, ki bi želel klub obiskovati — in verjetno, da nas ni malo — naj bi plačal zmerno članarino. Le-temu pa naj bi se izdala izkaznica, ker brez nje ne bi imel vstopa. S tem denarjem pa naj bi kupovali razne rekvizite . . . Nadalje je dejala: Veliko govora je bilo o plesu v našem klubu. Imamo svoj orkester, instrumente, a sobote so klub temu sive in dolgočasne. Povsod se v tem času odpirajo plesne dvorane, poskusimo tudi mi. Mnogo bi se dalo pisati o teh problemih, a ravno v tem je naša slabost. Rešitev je nešteto. Se enkrat poudarjam — mar nam res ne bi bilo prijetno in lepo ob misli na urejen klub, ob misli, da ni samo kavarna z zakajenimi prostori naš družbeni kotiček. Toda, konferenca bo zaključena, sklepi bodo izpisani, teden ali dva se jih bomo še spominjali, potem pa kot navadno, pozabili. Le zakaj naj ne bi bilo letos malo drugače. Zakaj naj ne bi bilo to leto preokretnica in zakaj naj ne bi čez nekaj časa drugi govorili in občudovali našo dejavnost, ne pa samo mi nje. KLANŠEK JOŽE Poudaril je, da imamo sodobno tovarno, napaka pa je v tem. da smo ljudi premalo poučili in preveč zahtevamo od mladih. Mlademu človeku dodelimo delovno mesto, zgodi pa se, da ta človek večkrat ne ve, kaj dela, ker ga o tem nihče natančno ne pouči. Starejši ne čutijo odgovornosti, da bi se to preprečevalo in treba bo ukrepov. Tovariš direktor se je v svoji diskusiji nadalje zavzemal zato, da bi v obratih imela organizacija Zveze mladine 3 člansko komisijo, katera bi imela stalne pogovore z vodilnimi o-sebami in tako na licu mesta reševala problematiko. Glede rekonstrukcije in avtomatske proizvodnje je nadalje dejal, da govorimo o časovni bitki, ki bo pokazala da bo to proizvodnjo prej obvladal. Zmaga seveda tisti, ki ima boljšo kvaliteto, kajti s slabo kvaliteto lahko izgubimo odjemalce. Mi pa si želimo obdržati ugled in sloves ter ga še po možnostih razširiti. Nadalje je govoril o preusmeritvi proizvodnje kozarcev na proizvodnjo tulp, o doseganju uspehov avtomatov ter o izpolnjevanju plana, kjer je poudaril, da naši plani niso previsoki, ker so postavljeni na osnovi kapacitet. ING. TUŠAR JOŽE ZK IN MLADI: »Za nedejavnost mladine naj ne krivimo druge,« je dejal med drugimi dejal ing. Tušar. Očitek, da je premalo mladih v samoupravnih organih, ni umesten, kajti zgodilo se je da so ravno mladi na volitvah v samoupravne organe črtali mlade. Nadalje je dejal da mladina za svoje delo določenega programa, ki bi se moral nav saki konferenci prebrati, zato naj bi bila prva naloga, izdelati program dela in osnovna misel — razvijati samoupravljanje. PREDSTAVNIK »ŽELEZARNE« - JESENICE: Med ostalim je poudaril, da je naša konferenca ena izmed najboljših, katerim je letos prisostvoval, kajti direktno smo izrazili svoje probleme, oziroma probleme celotne tovarne. »Želim, da bi mladina iz Zasavja in mladina izpod Mežak-lje še tesneje sodelovali, da bi postali v pravem pomenu besede avant garda mladih.« IGA PRI NADALJNJEM DELU - PREDSEDNIK CDS: Zavzemal se je, da bi ponovno ustanovili klub mladih proizvajalcev, čeravno ne v taki obliki kot pred leti. Nadalje je dejal da se organi samoupravljanja strinjajo z našo zahtevo po referentu za šport in rekreacijo, vendar se naj bi ta človek poiskal v našem podjetju. ASTOLIN JOŽE - PREDSEDNIK »SAVE« IZ KRANJA V svoji diskusiji se je zavzemal za nadaljnje, še tesnejše sodelovanje z mladino »Save« iz Kranja. Predlagal je, da bi bilo prvo srečanje že v aprilu naslednjega leta. JANEŽIČ ALOJZ - VODJA CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE Nit celotne konference je neusposobljenost ljudi v tovarni. Pred leti so bili seminarji bolj obiskani kot v lanskem letu, čemur smo krivi sami. Gospodar- ska reforma zahteva, da se poglobimo v ekonomske, politične in gospodarske probleme. Cuti pa se neangažiranost pri strokvnem izobraževanju ravno s strani mladih, iz česar sklepamo, da so prišli prelahko do kruha. KOVAČ FRANC - PREDSEDNIK ObK ZM HRASTNIK: Govoril je o izobraževanju na delovnem mestu, kar ni samo želja, temveč potreba. Organizirati bo potrebno večerne šole, tečaje, predavanja in druge oblike, za vse to pa so mladi premalo zainteresirani. Delo mladinske organizacije bo treba odpreti navzven, mladi se bodo morali udeleževati zborov volivcev javnih tribun, sestavkov SZDL v večjem številu kot do sedaj. STRGARŠEK JANEZ - SPORT IN REKREACIJA: Že dalj časa razpravljamo in postavljamo zahteve, da se uredi financiranje naših sindikalnih športnih klubov, obenem pa razpravljamo tudi o gradnji manjšega športnega objekta, katerega nujno potrebujemo. V prihodnjem letu naj bi bila osnovna naloga, da se dokončno uredi to vprašanje in predlaga organom samoupravljanja, da se prične graditi v neposredni bližini tovarne manjši športni objekt, ki bi služil za rekreacijo vseh članov kolektiva ter za tekmovanje rokometašic, odbojkašev, za kotalkanje in druge. S tem je bila diskusija zaključena. Po diskusiji je predsednik volilne komisije podal poročilo, na osnovi katerega je konferenca izvolila sledeče: predsednik: Marinkovič Dino; politični sekretar: Strgaršek Janez; tehnični sekre- tar: Gabrič Zdravka; blagajničarka: Žlindra Erna; člani: Cigler Janez, Karabegovič Suljo, Vidmar Milan, Kraševec Drago, Železnik Marija Delpin Gerhard, Tosič Nikola, Gabrič Edo. Crnkovič Franc, Halzer Vili, Pufler Marija. Povše Nuša, Pogačnik Alojz, Volfand Frida, Barič Olga. Sihur Zvonko, Poljšak Elica. Na I. seji TK ZM Steklarne pa so bile izvoljene še naslednje komisije in odbori: KLUBSKI ODBOR: predsednik: Karabegovič Suljo; člani: Volfand Frida, Ahram Alojz, Povše Nuša, Sihur Zvonko, Pap Edi Abram Janko, Krašovec Drago. KADROVSKA KOMISIJA: predsednik: Cigler Janez; člani: Lazarevič Drago, Hočevar Dolfi, Barič Olga, Poljšak Elica. IDEOLOSKO-VZGOJNA KOMISIJA: predsednik: Delpin Gerhard; člani: Sršen Edvar. Pogačnik Alojz, Žlindra Erna, Grum Jože. KOMISIJA ZA REKREACIJO IN SODELOVANJE Z DRUGIMI KOLEKTIVI: predsednik: Gabrič Edi: člani: Vidmar Milan. Pufler Marija, Premec Jože, Tosič Nikola, Železnik Marija, Jerkovič Jaka Stopinšek Franc. Na tej seji so bili potrjeni sklepi konference, katere je dala v potrditev in razpravo komisija za sklepe in to: 1. Proizvodna problematika, katero smo do sedaj obravnavali na širših mladinskih sestankih v okviru kolektiva, se naj v bodoče rešuje v krogu aktiva, kjer je nastala in to skupno z vodjo določenega obrata. Na TK ZM naj aktivi prenašajo le tisto proizvodno problematiko, ki se v aktivu ne da rešiti, ali pa je širšega značaja. 2. TK ZM naj po potrebi sklicuje sestanke o proizvodni problematiki, o planu, zaključnem računu ter o drugih pomembnejših zaključkih organov samoupravljanja, kamor mora obvezno vabiti vodilne uslužbence kolektiva in predstavnike samoupravnih organov. 3. Osnovna naloga organizacije ZM v Steklarni bo v prihodnjem obdobju krepitev organizacije same in to v osnovi, to je v aktivih. V ta namen se morajo sekretari-rti aktivov sestajati vsaj 2 krat mesečno. Vsi aktivi morajo sestaviti program dela za leto 1968. Predsedniki aktivov morajo na vsaki seji poročati o delu aktiva v preteklem obdobju. 4. TK ZM se bo sestajal po potrebi, vendar najmanj 1 krat mesečno. Komisije in odbori, kar velja tudi za atkive, morajo sestaviti programe dela in jih dati v razpravo TK ZM do 31. 12. 1967. 5. Pred volitvami v samoupravne organe se morajo angažirati vsa vodstva aktivov in TK, da izvolimo v samoupravne organe več mladih ljudi. Pred volitvami se organizirajo širši sestanki z mladino vseh obratov. 6. TK ZM mora pošiljati na vsako zasedanje CDS 3 člansko skupino mladincev, ki naj ima točno določeno nalogo, obenem pa naj spremljajo delo CDS in njegove zaključke prenašajo med mladino. 'i. Ideološka komisija se mora povezati z aktivom ZK in do konca januarja 1968 narediti analizo dela mladih v ZK ter možnosti za vključevanje mladih v ZK. Ideološka komisija naj sestavi program ideološkega izobraževanja mladih. 8. Vsa vodstva aktivov se morajo zavzemati, da se bo čim več mladih udeleževalo javnih zborovanj občanov in na tem mestu z javnimi nastopi izražali volje večine mladih. 9. Vodstva ZM se morajo zavzemati, da se bo v prihodnjem obdobju vključilo čim več mladih v kulturna in druga društva. 10. Vsi mladi se moramo in še prav posebno tisti, ki so zaposleni pri avtomatski proizvodnji, zavzemati za to, da se bodo v tem za nas izredno pomembnem obratu dosegali čim boljši proizvodni uspehi. 11. TK ZM mora čim prej formirati poseben klubski odbor, ki bo skrbel za izobraževanje in zabavo mladih v spodnjem delu Hrastnika. Program naj bo vskla-jen s finančnimi možnostmi. 12. Organom samoupravljanja predlagamo da morajo čim prej razpravljati in sklepati o gradnji manjšega športnega objekta v spodnjem delu Hrastnika in to v neposredni bližini tovarne oziroma prebivanja mladih. Enako želimo, da se odpre novo delovno mesto »referenta za rekreacijo«. Ta sklep naj velja kot ena izmed osnovnih nalog organizacije ZM v letu 1968. 13. Mladi našega kolektiva bomo v prihodnjem letu organizirali športno srečanje z nekaterimi sorodnimi slovenskimi kolektivi in na osnovi diskusije tovariša iz Jesenic sprejemamo sklep o športnem srečanju mladih »Gorenjska-Zasavje«. Na I. seji TK ZM Steklarne je bil na osnovi teh sklepov in diskusije sprejet sklep in imenovana posebna komisija, ki mora do naslednje seje, ki bo konec decembra 1967, sestaviti program dela za leto 1968, programe pa morajo do tega roka sestaviti tudi komisije in odbori kakor tudi aktivi O delu vseh organov organizacije Zveze mladine v našem kolektivu kakor tudi o realizaciji sklepov bomo poročali v vseh številkah »Steklarja« v prihodnjem letu. OBVESTILO Obveščamo vse zainteresirane članice našega kolektiva, da se bodo pričeli treningi ženskega rokometnega kluba »Steklar« že 24. 12. 1967. Z željo, da razširimo članstvo, pozivamo zainteresirane, da se vključijo v klub. Prijavite se lahko pri Janežič Alojzu v kadrovskem oddellku. DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE HRASTNIK ŽELE VSEM DELOVNIM LJUDEM srečno in uspehov polno novo leto 1968 Občinski komite ZK ZZB NOV Hrastnik Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Hrastnik Občinski komite ZMS POROČILO O DELL NA SEJI dne 23. 10. 1961. 1. Upravni odbor se strinja s predlaganimi pogoji za zasedbo delovnega mesta »vodja (pravne in kadrovske službe«, in sicer: Visoka šola — pravna fakulteta, 5 let prakse ali: Višja šola — pravna fakulteta I. stopnje, 8 let prakse, od tega 3 leta v kadrovski službi. Razpis za to delovno mesto se objavi v časopisu »DELO«. Komisija za OD naj da predlog za oceno delovnega mesta. Tov. Kralj Boris, predsednik centralne inventurne komisije, je poročal, da je bil sestanek s predsedniki komisij, določen je bil plan dela, obravnavan je bil pravilnik o inventuri. V določenih komisijah so se nekateri člani preimenovali in dopolnili, kar je upravni odbor potrdil. Obravnaval se je predlog kolegija, da se od nakupa stavbe v Vrsarju odstopi, UO je predlog potrdil, ker se nakup ne more izvršiti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Glede letovanja za prihodnje leto pa se je treba pogovoriti s Počitniško skupnostjo Hrastnik. V slučaju, da bo več potreb za letovanje kot pa ima naše podjetje na razpolago montažnih hišic, se bo razpravljalo o dodatnem nakupu. 2. Z vodji enot, predsedniki SEE in predsedniki sindikalnih pododborov se je obravnaval rezultat poslovanja za dobo januar—september 1967. Predhodno je rezultat poslovanja obravnaval kolegij podjetja. Zaključki so tile: Na podlagi ocene realizacije 560 milij. S-din se je določila vrednost točke 145 S-din. Negativna razlika, ki se bele- ži v vrednosti S-din 53,850.234, pa se knjiži v breme skladov. Rezultati poslovanja se obravnavajo po vseh SEE do sobote, dne 28. 10. 1967 ter naj se sprejeti sklepi dostavijo CDS. 3. Ing. Franc Tramte 'je podal poročilo o izvršenem službenem potovanju v Italijo pri firmi Sal-fa, Bolognia v zadevi preizkušnje steklenic za ledeno kavo. Kamion s 'steklenicami je prispel z zakasnitvijo 1 dan in pol. Polnjenje steklenic je bilo odlično, v eni uri in pol je počilo 5 kom, ko pa se je stroj za polnjenje nekoliko dvignil, ni bilo nobenega loma teh steklenic. To je bila proizvodnja 6. in 7. oktobra 1967 ter smo jih sedaj kupcu dostavili 50.000 kom. S tako kvaliteto steklenic so zadovoljni, v kolikor pa bo kvaliteta slabša, stornirajo vse dobave, ker vedo, da smo v stanju izdelovati kvalitetne steklenice. Predpisana toleranca je 26,4 do 26,7 preko tega normativa pa steklenice ne smejo biti. V letu 1967 potrebuje kupec 6 milij. steklenic, za leto 1968 pa naroča ca. 30 milij. kom., vendar po kvaliteti, ki je bila sedaj dostavljena. Glede dogovora o kvaliteti in toleranci steklenic je UO Navzel sklep, da ing. Maks Mrcina pokliče vodjo avtomatske proizvodnje in oddelko vodje ter ing. Franca Tramteja, da bodo upoštevali dogovor o kvaliteti in dovoljenih tolerancah. Tov. Mlinar Martinu in ing. Francu Tramtetu se naknadno prizna dnevnica za 1 dan in pol bivanja v Italiji. Za zamudo nedostavljenih steklenic pa se obremeni prevoznika. 4. Organizacijskemu komiteju mednarodnega tekmovanja v smu- čarskih tekih v Bohinjski Bistrici se odobri brezplačno 1 vaza 40 cm in 1 vinski servis. Društvu upokojencev v Velenju se dodeli brezplačno 20 kom. malih vazic in 20 kom. pepelnikov II. a vrste. Steklarna Herpelje se zanima za izdelavo opalnih lončkov in kobald steklenic in ker so poe-dini kupci zainteresirani za izdelavo, naše podjetje pa teh izdelkov ne izdeluje zaradi velikih kapacitet drugih izdelkov, se UO strinja, da se jim odstopi modele po normalni ceni. S steklarno se sklene kooperacijska pogodba glede navedenega- Na seji, dne 30. X. 1967 1. Po podatkih o prodani realizaciji je bilo nakazano, da ne bo dosežena višina realizacije 560 milij. S-din, po kateri je bilo predlagano izplačilo vrednosti točke 145 S-din. V novem obratu avtomatske proizvodnje se 29. XI. 1967 obratuje normalno, za Novo leto pa so potem 2 dni prosti. Do konca leta 1967 se tov. Po-tušek Valentin prestavi v nov obrat, da bo normaliziral proizvodnjo pri H 28 in eldretu. 2. Tov. Mlinar Martin je upravni odbor seznanil s planom prodaje izvoza v Zahodno Nemčijo in Belgijo. V planu so predvidene spremembe v skupini RDBO — zmanjšanje kapacitet v iročni izdelavi kozarcev za 50 % ali 6 brigad, glede na to, da je ta proizvodnja deficitna. Zmanjša se tudi prodaja stiskanih vrčev. Ostale količine pa so predvidene po razpoložljivih kapacitetah. Skupna vrednost izvoza za leto 1968 znaša 1,860.000 USA dolarjev. Tov Mlinar Martin izvrši službeno potovanje v Zahodno Nemčijo in Belgijo za 21 dni— obisk kupcev v zvezi s prodajo izdelkov za leto 1968. Imenovanega se pooblašča, da pri kupcih, katerim dobavljamo ročno pihane kozarce, skuša doseči povišanje cene. UO se strinja z zmanjšanjem izdelave pihanih kozarcev od 12 na 6 brigad ter pooblašča tehnični sektor in obratovodstvo, da pri obravnavi plana za leto 1968 uredita razporeditev razpoložljivih oseb, to je prekvalifikacija na belo razsvetljavo in pa izpopolnitev obstoječih brigad. 3. Tov. Kralj Boris je upravni odbor seznanil s predlogom novih ocen delovnih mest v novem obratu avtomatske proizvodnje. UO je predlog potrdil in ise ta dostavi v obravnavo CDS. 4. Kupi se 1 izvod Hemijskega priročnika za potrebe laboratorija. Cena znaša 250 N-din. V zvezi 's sklepi štaba za varstvo pred elementarnimi nesrečami, ki jih je izdal Odsek za narodno obrambo Skupščine občine Hrastnik, je upravni odbor te vzel na znanje. ( Priporoča se, da bi se določil poseben znak s sireno za primer vdora klora iz TKI. O tem naj bi se seznanilo vse prebivalce v bližini TKI, za kar pa naj bi se zadolžilo stanovanjske skupnosti. Splošna služba se zadolži, 'da uredi obstoječe zaklonišče v stanje, ki bi v slučaju potrebe služilo svojemu namenu. Ustanovi se novo delovno |me-sto »upra vij alee dvigala«. Oceno naj določi komisija in da predlog CDS. - 60 let dela sindikalne organizacije v Steklarni Hrastnik Zgodovinski dogodki Francoske revolucije leta 1848 in Či-kaškega pokola leta 1886 nam kažeta, kako silno in s hitrim tempom se je razvijala razredna zavest širokih množic delovnih ljudi v Zahodni Evropi in ostalem svetu, vzporedno z industrializacijo tedanjega modernega sveta. Takratna buržoazija in ostale malomeščanske stranke, ki so gospodar svetovnega kapitala, so s tem tudi spoznale, da jim bo ta razvoj nevaren. Zato so se tudi oni začeli truditi, da bi pridobili te nezadovoljne delovne množice, izkoriščane po kapitalu, ki so spoznale, da je njihova rešitev edino v lastni, politični, strokovni in kulturni organizaciji. Zato je leta 1864 Karl Marx ustanovil I. internacionalo, ki je uveljavila teoretična in praktična dognanja, ki so se v vsakdanjih bojih tedaj že prebujenih množic izražala v razredni borbi in se je od takrat naprej v Vedno večjem obsegu in starejši obliki vodila v vseh kapitalističnih državah. Takratne glavne zahteve delovnih ljudi so bile: skrajšanje delovnega časa, zboljšanje delovnih pogojev in enakopravnost pri soodločanju. Mednarodna delavska organizacija je na prvem kongresu druge internacionale 1889 v Parizu proglasila 1. maj za svoj delavski praznik in pozvala delovne .ljudi vsega sveta, naj na ta dan zahtevajo svoje pravice. Tako se je borbeni duh razširil tudi v naše kraje, v hrastniško dolino, kjer so živeli naši predniki — steklarji. Že leta 1890 so se začeli posamezni steklarji pogovarjati med seboj o potrebi organizirane borbe. Na čelu teh posameznikov je bil takrat steklar tov. Edvard Jerič, ki je še istega leta začel organizirati praznovanje L maja ter pozval vse steklarje, naj se pridružijo temu praznovanju, obenem pa tudi zagrozil tistim, ki tega ne bi hoteli storiti. Zaradi revolucionarnosti je bil tedanji voditelj tov. Jerič aretiran. Ostali steklarji so se pozneje vključili v strokovno organizacijo v podružnico Zagorje. Leta 1906 pa so hrastniški steklarji že sami ustanovili svojo lastno podružnico v Hrastniku. Ustanovitelji te lastne strokovne organizacije pri steklarjih so bili naslednji tovariši: Zaletel Jože, Zaletel Franc, Pufler Jože, Haner Franc, Forštener Franc starejši, Obermajer Andrej, Perci Ivan in Tiefentaler Ferdinand. Leta 1907 so že imeli svoje geslo: »znak osmico ina rdečem polju«, kar je za tedanje čase pomenilo 8 ur dela, 8 ur počitka in 8 ur razvedrila. Da pa steklarji tega znaka niso dolgo nosili, so poskrbeli takratni hrastniški predstavniki, pripadniki svetovne buržoazije po surovih žandar j ih. Kljub temu naši steklarji s svojim revolucionarnim delom niso prenehali. Nasprotno, v letu 1908 so dali med svoje delavstvo naslednjo parolo: »s kulturo v svobodo« in razbili takratni nemško-nacionalistični pevski zbor ter ustanovili svoj lastni pevski zbor. Leta 1909 si je strokovna organizacija priborila pri teda- njem lastniku steklarne delovni čas od 12 na 10 ur. Z nadaljnjo borbo za zmanjšanje delovnega časa je v letu 1913 strokovni organizaciji uspelo znižati čas od 10 na 8 ur. Mislim, da ne Jh bilo odveč, obrniti se na zgodovino ustanovitve sindikatov Slovenije od leta 1905 dalje. Ti gindikati so se razvijali po svojih specifičnih pogojih ter šteli do leta 1918 preko 7000 članov. Med prvo in drugo svetovno vojno sta pod vplivom socialdemokratov pasta- 11 dve struji, in to: napredni sindikati, ki so se borili za politično in ekonomsko zboljšanje delovnega ljudstva, dočim se je druga struja borila samo za ekonomsko izboljšanje. V tem obdobju so nastale anar-ho-sindikalne organizacije, katerih klice so segale tudi v steklarski delovni kolektiv. Vendar niso bili v stanju postaviti svoje sindikalne organizacije, ker je bila razredna zavest steklarskih delavcev na taki stopnji, da ni bilo mogoče se vrniti v odbor obstoječe organizacije, kajti vodila jo je že takrat močna in dobro or-ganicirana komunistična partija, katera je, čeprav v ilegali, usmerjala delo razrednih sindikatov na podlagi teorije Marxa, Engel- UPRAVNEGA ODBORA NA SEJI, DNE 6. XI. 1967. 1. Upravni odbor je v navzočnosti ing. Maksa Mrcine in ing. Tramte Franca obravnaval probleme v avtomatski proizvodnji ter je bil sprejet naslednji zaključek: Ing. Tramte Franc se za nedoločen čas prestavi v obrat avtomatske proizvodnje, da normalizira delo in usposobi osebje za delo pri avtomatih. Pri navedenem mu pomagata Žagar Anton in Potušek Valentin. 2. V brusilnici se izvede nova organizacija dela, ki naj stopi v veljavo s 1. I. 1968, in sicer: — obratovodja — 3 izmenski vodje — 3 izmenski reglarji za oddelek brusilnice in dekorirnico. Glede na to, da ima tov. Poljšak Franc pogoje za upokojitev, se na njegovo mesto imenuje za obra to vodjo tov. Eda Germadni-ka. Odločba se izstavi s 15. novembrom 1967. Izmenski vodje, po številu 3, se določijo v brusilnici. Do 30. XI. 1967 se mora ažurirati delo v brusilnici. 3. Tov. direktor Klanšek Jože je podal poročilo o izvršenem službenem potovanju Iv Novo mesto glede dobave kremenčevega peska. Z ozirom na to, da je nabava peska iz Novega mesta in Istarskih rudnikov nemetala Pula problematična, se izvrši uvoz peska iz Holandije prek uvoznika »Brus« Maribor. Da pa se pospeši dobava peska iz Vzhodne Nemčije v količini 1000 ton, v naslednjem letu pa 3000 ton, se odobri potovanje tov. Kožar Milanu v Vzhodno Nemčijo. Ing. Maks Mrcina izvrši službeno potovanje k firmi Nikolaus Sorg, Löhr am Mein, zaradi Samotnega materiala. Potovanje traja 6 dni. UO pooblašča tov. direktorja, da odobrava potovanje v inozemstvo, v kolikor je potrebno potovanje izvršiti takoj — nujno zaradi nabave določenega materiala ali |česa podobnega. 4. Za službo CZ se nakupi 40 kom. mask M 1 po ceni 189 N-din. Maske se shranijo v odrejene prostore ter se zadolži štab CZ, da se te dvakrat letno pregledajo. Vodji energetike in pomožnih delavnic se daje nalog, da se v obstoječem zaklonišču nad jnd. tirom izvrši naslednje: — popraviti vhodna vrata, kakor tudi vrata v samem zaklonišču ter vrata na sanitarijah; — pregledati vse zračne napeljave, ker je ugotovljeno, da manjkajo določene cevi; — urediti električni in telefonski vod ter telefon za štab CZ. Rok za ureditev navedenega je 30. november 1967. Tov. Janežič Alojz je poročal o osebah, ki imajo pogoje za upokojitev v letu 1967. Po številu je teh oseb 15, za nekatere pa je še sporno ■in bodo to rešili v teku tekočega tedna. Upravni odbor je določil iste pogoje kot leta 1966, in sicer: Za 1 službeno leto pri steklarni Hrastnik se prizna 20 N-din. Prizna se tudi odsluženje kadrov- skega roka in priznana leta v NOV. Razgovor z osebami, ki stopijo v pokoj, se opravi 28. XI. 1967 v sejni dvorani organov upravljanja. Razgovoru prisostvujejo naslednji tovariši: direktor Jože Klanšek, Janežič Alojz, Grum Mi- lan, Haberl Adolf, Počuč Mile. 5. UO je bil seznanjen z zapisnikom reklamacije podjetja »Staklo« Zagreb glede dobavljenih steklenih prizem. Prizme so počene v paketih in tudi vgrajene v stenah. UO je zavzel naslednje stališče: Prizna se lom prizem, ki so še v paketih nevgrajene. Na licu mesta pa naj se preveri vgrajene prizme in na podlagi tega naj se potem rešuje upravičenost reklamacije. Nadalje je bil UO seznanjen z reklamicijo steklenic 12724 15 gramov, ki jih reklamira E tol, Celje. Steklenice v grlih ne odgovarjajo novemu načinu zapiranja, zato je UO pooblastil tov. direktorja, da uredi z direktorjem Etola, da bi na steklenice dajali stare zamaške ter bi tako bilo zapiranje v redu. Tovarniški odbor sindikata Steklarne Hrastnik cestita vsem svojim pododborom srečno ter uspehov polno novo leto 106S sa in Lenina. Napredni del sindikatov je zastopal razredno borbo pod vplivom oktobrske revolucije, drugi del pa je sodeloval z reakcijo. Aprila 1919. leta je bil v Beogradu kongres zjedinjenja vseh razrednih sindikatov pod vodstvom centralnega delavskega sveta Jugoslavije. Uspehi te borbe so bili: osemurni delavnik, priznanje delavskih organizacij, kolektivne pogodbe, pravica praznovanja L maja, socialna zakonodaja itd. Vendar pa so takratni buržoazjiski oblastniki leta 1924 prepovedali praznovanje L maja, kar jim popolnoma ni uspelo zatreti, saj so delavci na ta dan prirejali izlete v planine, se tam medsebojno spoznali, kalili in kovali enotnost v borbi proti takratnim izkoriščevalcem. Menim, da ne bo preveč, če omenim maj 1920, ko je nastala splošna stavka v znak protesta proti reakciji, ki je dušila madžarsko revolucijo. Stavkali sta pošta in promet. To stavko je v znak solidarnosti podprl tudi steklarski kolektiv z dvodnevno stavko. V tem času je postal prometni minister dr. Anton Korošec, ki je vzel železničarjem in rečnim delavcem vse priborjene pravice. Ta stavka je bila zlom- ljena po 16 dneh in se končala tragično na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer je žandarmerija po nalogu dr. Korošca streljala na delavske množice ter pri tem ubila 12 delavcev zato, ker so se borili za svoje delavske pravice. V tem času so že šteli napredni sindikati okrog 300.000 članov. Dne 31. decembra 1920 je bila objavljena in izdana Obznana, s katero so bili prepovedani razredni sindikati in komunistična partija Jugoslavije. V Beogradu je nastala stavka 'proti »Obznani«, kjer je zopet intervenirala žandarmerija. V tem času je bil izdan »Zakon o zaščiti države«. Po udarcu reakcije, z »Obznano« in »6. januarsko diktatutro« sta se združila »Ujedinjenje radničkog seljačkog saveza« in »Centralni radnički savez omladine Jugoslavije« v »Udruženju radničkog saveza«. V tem obdobju tudi naša steklarska podružnica ni držala rok križem. Spremljala je vso borbo delavskega razreda širom Jugoslavije ter tako moralno podpirala vsa delavska gibanja ter se notranje pripravljala za nadaljnjo borbo. Leta 1924 je postavila prek svojih obratnih zaupnikov bivšim lastnikom tovarne zahtevo po izboljšanju delovnih mezd in zahtevala sklenitev kolektivne pogodbe, uprla se je tudi odpustu najnaprednejših delavcev. Ker je podjetnik na zahtevo sindikalne organizacije odgovoril negativno, je delovni kolektiv po večkratnih pogajanjih stopil v enotno stavko, ki je trajala dva in pol meseca. Rezultat te stavke je bil zvišanje plač, nova kolektivna pogodba in plaćanje letnega dopusta 8 dni. Iz te stavke je delovni kolektiv steklarne izšel zmagovit. Vendar je uprava podjetja izkoristila vsako priliko krize na svetovnem > tržišču in skušala odpustiti najborbenejše delavce, na drugi strani pa zniževati delavske mezde. Vsak tak poizkus je enotnost delavcev že v kali zatrla, tako da do večjih redukcij ni prišlo. Leta 1928 je sindikalna strokovna organizacija steklarne vodila zopet drugo odločilno borbo s takratnimi kapitalisti. Mezdno gibanje je bilo v velikem razmahu širom naše zemlje. V tem času je lastnik podjetja odpovedal kolektivno pogodbo, zniževal mezde ter tako hotel doseči svoj cilj. Toda sindikalna organizacija je revolucionarno odgovorila. Še več, postavila je svoje pravične zahteve po izboljšanju gmotnega položaja delavcev, pred- vsem mladih ljudi in to pomočnikov in ostalega pomožnega osebja Složni z vso ostalo steklarsko industrijo v Jugoslaviji so stopili v stavko, ki je trajala od julija do začetka novembra 1928. leta. Med tem časom so se pripravljali v organizaciji za iz-takrat več ali manj cehovskega popolnitev plačilnega sistema, do sistema plačevanja. Poslali so svoje delegate na Če-hoslovaško, da so videli, kako imajo češki steklarji urejen plačilni sistem. Ostali pa so doma vodili strokovno borbo ter niso odnehali do končne zmage. Vodili so pogajanja s podjetjem, borili so se proti 'omahljivcem in jih bodrili, naj vztrajajo v odločilni in pravični borbi delavcev. Tudi ta druga stavka je bila pozitivno izvojevana. Delavcem, predvsem mlajšim se je gmotno stanje izboljšalo, saj je bil sprejet češki sistem plačevanja v procentih znatno boljši od starega cehovskega načina plačevanja. Po tej stavki je bil nekaj časa mir. Postavljena je bila nova kolektivna pogodba, s katero je bila večina delavcev zadovoljna. Vendar se je tudi po tem času porajala gospodarska kriza, katere posledica je bil odpust večjega števila del- ZANIMALO VAS BO • ZANIMALO VAS BO • ZANIMALO VAS BO • ZANIMALO VAS BO • ZANIMALO VAS BO • ZANIMALO VA Prišli v podjetje: Kaše Jože — odnašalec; Lapornik Ivan — urejevalec avtomata; Lipovšek Janez — brusilec; Koren Jože — brusilec; Draksler Drago — brusilec; Dacar Božidar — brusilec; Ličen Dunja — kontrolor stekla; Laloševič Dimitrij — nabiralec stekla; Sovre Marjana — prodajalka v bifeju; Napret Martin — dostavljalec modelov; Gole Božidar — pobiralec črepinj; Sivec Maks — odnašalec; Jevševar Rudolf — pomožni ključavničar; Pivec Marjeta — odnašalka; Zebič Zvonko — dostavljalec modelov; Pistotnik Matija — odnašalec; Avflič Neža — odnašalka; Klanšek Rado -— stiskalec modelov; Polanc Adolf — urejevalec avtomata, Savkovič Desimir — strugar. Odšli iz podjetja: Hauptman Angela — kontrolor stekla; Žagar Kristina — prodajalka v bifeju; Oven Marija —-odnašalka stekla; Popotnik Nada — kontrolor stekla; Dragoje Nikola — brigadir steklar; Prebej-šek Pavel —- pobiralec črepinj; Sihur Romana — odnašalka. I Invalidsko upokojena: Renko Mihael — pripravljalec zmesi; Kirn Adolf — brusilec. Izključeni iz podjetja: Kamber Derviš — pobiralec črepinj; Pavlič Ljudmila — kontrolor stekla; Eminovič Jusuf — pobiralec črepinj. Prirastek v družini: Abram Ivan — hčerko; Perti-nač Mihael — hčerko; Kotnik Marija — sina; Marinko Lea — sina; Mikanovič Milenko — sina. lavcev, ukinitev plaćanja letnih dopustov itd. Strokovna organizacija je z odločno borbo in z enotnostjo delavstva uspela, da teh odpustov ni bilo, pač pa je predlagala, da se skrajšajo delovni dnevi in sicer tako, da je vsak delavec dobil na mesec po par delovnih dni zaslužka, in sicer na teden po 2 do 3 delovne dneve. Tako stanje je trajalo nekaj let. V tem času je komunistična partija organizirala pred upravo podjetja spontane demonstracije delavcev, delavskih žena in otrok z geslom: »Hočemo kruha, dajte nam kruha!« Te demonstracije so imele pozitiven odmev, kajti delavske družine so dobile materialno podporo v naturalijah sta polagati strelivo k vodnim črpalkam. Jur je zadano nalogo opravljal vestno in z največjo brzino. Najprej je odhitel k glavnemu izhodu, kjer je naletel na motorista, s katerim sta se peljala dva paznika. »Nocoj bomo delali mi!« jim je rekel Jur, ko jih je ustavil. »No prav«, je lodgovoril paznik, pa nam ne bo treba.« Vendar se je zmotil, kajti Jur je že ukazal: »Takoj in hitro skličita vse rudarje na glavno izogibnico!« Paznika se nista upala upirati temu ukazu. Urno sta začela pozivati svoje rudarje na določeno me- sto, kmalu so bili tam vsi rudarji, tudi tisti, ki jih je privedel iz južnega oddelka Niko, iz srednjega Johan, iz vzhodnega pa Miha. Ko sta paznika po spisku ugotovila, da so na izogibnici zbrani vsi rudarji, je paznik Marko raportiral Jurju o izvršeni nalogi. Zbranim rudarjem je Jur govoril o narodnoosvobodilni borbi. Posebej je še poudaril, da je dolžnost slehernega Slovenca v teh hudih časih, da se pridruži odporu. Jur jih je z domačo preposto rudarsko govorico tako navdušil in zrevolucioniral, da so na prvi ukaz začeli rušiti ozkotirno jamsko progo, razkopavati tire, uničevati vse, kar se je uničiti dalo, naposled pa so začeli razbijati še rudarske svetilke. Ko je Zdenko pritekel na zvezno progo Trbovlje—Hrastnik in ugotovil, da ne preti nevarnost, je tamkaj pustil na straži partizana. Sam pa se je vrnil proti glavnemu križišču, od koder je kontroliral delo posameznih diverzantov. Zelo spretno in urno je pregledoval sabotažna delovišča, ugotavljal potek akcije in spet hitel drugam. Ko je tekel proti glavnemu izhodu, je srečal paznika, ki je nadomestoval Zdenka, ko je ta odšel v partizane. »Vidiš, pa smo spet skupaj! Kdo bo pa tebe nadomestoval, ko boš šel z nami?« Zdenko je odhitel dalje po osnovnem horizontu, srečal motorista in mu strogo zabičal: »Tu počakaj z lokomotivo, (prav tu, sicer...« Nato se je spustil skozi jašek na drugi horizont, kjer sta Dušan in strelni mojster minirala črpalke. Delo je na videz potekalo v redu, vendar Zdenku ni dala žilica miru, mojstrovo obnašanje se mu je zdelo sumljivo. In res! Kmalu je ugotovil, da mojster ni vzel s seboj dovolj kapic za miniranje. Izgovarjal se je, da jih je pozabil, zato ga je odvedel nazaj v skladišče streliva. Šele na odločen pritisk Zdenka in Nika, ki se jima je pridružil, je minerec izza stropa privlekel zavitek zažigalnih kapic. Zdaj je Niko poklical nekaj rudarjev iz glavne izogibnice, jim pri obokani izogibnici napr-tal nekoliko kilogramov streliva ter ga z njimi in mojstrom odnesel na drugi horizont. Niko pa se je z ostalimi rudarji vrnil na glavno izogibnico. Medtem, ko je Johan odšel kontrolirat glavni izhodni rov, sta Miha in Niko poklicala k sebi nekaj rudarjev in se z njimi napotila na obokano izogibnico po eksploziv, ki so ga nato rudarji odnesli v strojnico brezkončne vrvi pri glavnem izvozu. Nato je Miha zahteval od dveh rudarjev, da minirata strojnico, Niko pa je strelnega mojstra zadolžil, da je odgovoren za pravilno miniranje. Toda mož ni hotel ničesar slišati ter se je na vse kriplje upiral ukazu. Zdaj je bilo Nikovega potrpljenja konec in je z brzostrelko ustrelil v tla. Zadeva je bila takoj v redu. Branko, ki se mu je zdelo, da stoji na straži že celo večnost, je imel še vedno privid, da kolovratijo okrog izhoda Nemci. Ko je nenadoma zaslišal trde korake v jami, ni vedel, ali naj drži puško namerjeno proti izhodu ali proti prihajajočim korakom v jami. Oddahnil ,se je, ko je zaslišal znan glas: »Branko, ali si ti tam?« »Si ti Jur? Dajte, brž pohitite,« se je Branko ves nestrpen oglasil v izogibnici. »Počakaj še malo«, je zaklical Jur. Mobilizirati moramo še nekaj rudarjev in sprožiti mine. Drži se, Branko!« Jur se je vrnil na glavno izogibnico, Branko pa je še bolj nestrpen stisnil puško in čakal, čakal... (Nadaljevanje na 14. strani) OB »DNEVU JLA« ČESTITAMO VSEM BORCEM. INVALIDOM IN INTERNIRANCEM, REZERVNIM OFICIRJEM IN PODOFICIRJEM OBČINE HRASTNIK ZB NOV HRASTNIK — KOMISIJA ZA REZERVNE OFICIRJE IN PODOFICIRJE IZ ARHIVA MUZEJSKE ZBIRKE (Nadaljevanje s 13. stremi) Tako kot je Branko Jnestrpno prisluškoval, kdaj bo iz jame zaslišal zamolkel glas eksplozije ter dočakal vrnitve svojih tovarišev, tako so si partizani v jami želeli čimprej izvršiti dane naloge. Z mrzlično naglico so tekali po rovih in opravljali sabotažna dela. S tako vnemo, vestno in odločno, da niso utegnili pomisliti na nevarnost, ki jih je oklepala od vseh strani. »Fantje, hitimo, čas beži!« se je razlegalo po rovih. V velikem strahu je bila večina rudarjev, ki so zaskrbljeno spraševali, kaj bo z njimi. »Vse strelivo bodo porabili, kaj bo z nami, vse se bo sesulo na nas!« Tudi pazniki so izgubili glave. »Z nami je konec«, toda Zdenko se jim je zasmejal in zamahnil z roko in odšel k minercem. Partizan Dušan in minerec sta tako hitela polagati strelivo k sesalkam, da jima je pot curljal po licu. Ko ju je tako Niko prišel priganjat, sta še bolj poprijela in v razburljivih trenutkih urno končala z delom. Ko sta Niko in Dušan ugotovila, da so vse črpalke dobro zaminirane, so se vsi trije umaknili po lestvi do zvezne proge Hrastnik—Trbovlje, za seboj pa so razvijali minersko vrvico. Miner je na ukaz zasuknil minerski strojček in sprožil mine, ki so bile položene k sesalkam. Strašna eksplozija je pretresla vse horizonte. Sleherna luč v jami je ugasnila. Že tako težak zrak v jami je postal še bolj duši j iv in je dobesedno razkrajal [pljuča, njihova ušesa, ki so ponavadi preslišala vse detonacije v rudniku, so trepetala v gromu eksplozije. Grozen doneč glas je grmel po jami, kot da se ruši lavina, da se podira ves rudnik. Miniranje je uspelo, vprašanje je le, kakšen je učinek. Radovednost je Dušana in Nika zvabila k drugemu horizontu. Toda borca nista mogla blizu, ker se je od tam valil gost črn dim, jamo pa je začela zalivati uma zana voda. Dim eksplozije, ki se je od drugega horizonta valil po zvezni progi proti Trbovljam, bi lahko izdal sabotažno miniranje v rudniku, zato so partizani še bolj pohiteli z delom. Vse se je razvijalo z bliskovito naglico. Med umikom proti glavni izogib-nici so partizani naleteli na motorista, ki je po ukazu Zdenka še vedno čakal pri lokomotivi. In dobil je povelje, naj spusti bencinsko lokomotivo v tridesetmetrski jašek drugega horizonta. Motorist si ni upal ugovarjati in je z bolečino v srcu spustil lokomotivo v jašek, nato še manjšo, ki se je raztreščila ob prvi. Tudi drugi motorist je moral po šestdeset metrov dolgem vpadniku osnovne proge na prvi horizont spustiti stroj s petnajstimi vagončki vred. Stroj je drvel s strašno brzino navzdol in spet je grom pretresel jamo. »Ne bojte se, rudarji!« Miha in Niko sta pognala k vragu stroj- Dvajset let je minilo, ko smo vključeni v »Celjsko brigado«, sestavljeno iz treh čet: revirske, celjske in šmarske, delali v zadnji izmeni izgradnje proge Šamac— Sarajevo. ne naprave in električni motor, ki žene glavno kolo pri brezkončni vrvi. Tudi to miniranje je bilo izvršeno mojstrsko dosledno. Uspeh je bil popoln! Glavne naprave so bile uničene, manjše pa poškodovane. Voda je že zalivala najnižji jamski horizont. Gost dim se je valil po vseh rovih, predvsem po zvezni progi proti Trbovljam. Na glavni izogibnici je Jur izmed osemdesetih rudarjev pravkar izbral 42 (najboljših krepkih in zdravih fantov, jim ukazal, Živo so mi ostali v spominu dogodki treh mesecev, ki jih ni bilo malo. Konec julija 1947 se je vrnila domov že II. izmena brigadirjev z mladinske proge. Takrat sem delala v komiteju LMS v Hrastniku in okrajni komite mladine Trbovelj nam je sporočil, da je treba organizirati mladince za odhod v III. izmeno. Pokrenili smo akcijo in se odločili za brigado: Janko, Jože, Stane, Nesti, Stane, Julij, Ljubo, Viktor, Olga, Vida, Slavi in jaz. Četa se je zbrala v Trbovljah in opravila formalni zdravniški pregled. Zbor Brigade pa je bi! v Celju. Dva dni smo se vozili do Žepč v BiH. Znašli smo se v novem okolju, povsod je mrgolelo mladih ljudi, polnih elana do dela. Utaborili smo se med Žepčami in Viništom. Barake so bile že postavljene, saj je bilo v njih že pred nami več delovnih brigad. Brigada je takoj odšla na delovišče. Vsa naša mehanizacija je bila: kramp, lopata, samokolnica in tolkač (štamfar). Sektor, ki smo ga dobili v obdelavo, je bil močvirnat in prerasel z visokim ločjem. Tod bo čez 3 mesece stekla železniška proga, nam je dejal komandant brigade. Začudeno smo ga pogledali in vsakdo si je mislil, da to skoro Jii mogoče. Zagrizli smo se v delo ter tekmovali med seboj, kdo bo več nakopal in speljal. Močnejši so kopali in vozili zemljo pa nasip, šibkejši pa so tlačili (štamfali) zemljo na nasipu, ki je vidno rasel. Elan do dela je bil izreden. Vedno in povsod bas je spremljala misel: »Proga mora biti dograjena pred rokom«! naj se preobujejo v dobre čevlje nemobiliziranih .rudarjev in se pripravijo na pot. Toda ne na pot domov, temveč v partizane. »Odhod« je zadonelo povelje po rovih. Kolona rudarjev se je raztegnila po rovu osnovnega horizonta, se povzpela ;po vpadniku in odrinila po ravnem rovu proti gornjemu izhodu. Skupno z njimi so odhajali partizani, ki so v drznem podvigu v nedrjih črnega diamanta izvršili veliko diverzantsko akcijo. Polni ponosa in samozavesti, da so Nemcem prizadejali veliko škodo in se s to akcijo še bolj približali koncu vojne in veliki zmagi nad fašizmom, so bili veseli. Edina skrb, ki so jo še imeli, kako priti srečno iz jame, jih ni dosti motila, (kajti njihova srca so bila prepolna borbenega poguma. Partizanske edinice pa so naslednjega pridobile nekaj prav hrabrih borcev. slednjega dne pridobile nekaj prav hrabrih borcev. Nemci pa so onemeli ob tolikšni drznosti borcev NOB. Hrastnik, 23. 11. 1967 Kar bi normalno opravili trije, je takrat storil eden. Krvavi žulji na rokah so se pomešali z blatom. Ni bilo časa misliti na bolečine. Roke so se po nekaj dneh utrdile. Med nami je vladalo veliko tovarištvo. Delovne akcije so res kovačnica mladine, ki oblikujejo mladega človeka. Vredno je omeniti brigadirje — rudarje, ki so bili vsi udarniki, kar so tudi zaslužili, saj je eden naredil več kot 5 drugih, ki nismo bili vajeni težkega fizičnega dela. Povsod pa nas je spremljala pesem: »Šamac—Sarajevo, to je naše delo, izgraditi prugu još ovoga leta!« Naj [navedem samo en primer. Ko so bile tračnice za progo že položen po nasipu, so pesek vozili ponoči. V tistih zadnjih dneh smo spali le po 3 do 4 ure, delali smo podnevi in ponoči. Dva rudarja sta prevzela en vagon in ga izpraznila (prej kot mi dekleta drugega, čeprav nas je bilo Za dobro voljo in razpoloženje je