TEDN »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik In Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane SuStar - Tiska CP »Gorenjski tisk* v Kranju LETOT XIV. ST. 47 TRBOVLJE, 16. NOVEMBRA 1961 CENA 20 DIN Krajevne skupnosti enakopravni žinitel nai postaneio v komuni Letošnje stalne konference mest v Nišu sta se udeležila tudi predsednik in tajnik ObLO Hrastnik, tovariša Stane Brečko in Tone Klemen. Slednji je sodeloval v razpravi s prispevkom o krajevnih skupnostih. Zaradi pomembnosti misli, ki jih vsebuje ta na razvoju hrastniške komune zasnovan prispevek, objavljamo nekaj povzetkov iz zadevne razprave. »V sedanjih predpisih je krajevni odbor od leta 1955 po našem mnenju reguliran kot organ ali podaljšek ljudskega odbora, medtem ko organizacija, to je krajevna skupnost, ki naj bi bila nosilec pravic in dolžnosti, sploh ni regulirana.« — Torej smo na pol poti. Kaj storiti? »Da bi se utrdil položaj krajevnih skupnosti in zagotovila potrebna materialna osnova, ni tolikega pomena, ali so dotacije iz občinskega proračuna za nekaj tisoč din večje ali manjše, bolj važno je ustvarjanje ustreznih odnosov, v katerih se bo krajevna skupnost samostojno in polno uveljavila kot teritorialna samoupravna organizacija za izvrševanje uslug.« — Kako lahko zagotovimo samostojnost krajevnih skupnosti? •Menimo, da bi finančno samo" stojnost krajevne skupnosti lahko zagotovili posebni krajevni skladi, kateri bi se obvezno ustanovili predvsem v močnejših in razvitejših skupnostih. Krajevni skladi bi jih samoupravni organi krajevnih skupnosti.« — Od kod dotok sredstev? »Krajevne skupnosti naj bi bile udeležene na skupnih dohodkih in posebnih dohodkih občine ter na eventualnem prispevku za koriščenje mestnih zemljišč. Tako ustvarjeni dohodki naj bi se poleg posebnih finančnih sredstev prebivalstva stekali direktno v sklade, iz katerih bi se skladno s programom dejavnosti koristili. — Kakšne prednosti so v tej obliki krajevnih skupnosti? »Z ustanovitvijo krajevnih skladov bi odpravili administrativne posege v delovanje skupnosti, v funkcionalnem pogledu bi se pa bolj sprostila pripravljenost prebivalstva za reševanje komunalnih, socialnih in drugih vprašanj. Krajevne skupnosti bi na ta način postale enakopraven činitclj v komuni z rešitvijo statusnih in drugih organizacijskih vprašanj, po vzorcu stanovanjskih skupnosti, bi pa odpravili razloge, da se stanovanjske skupnosti na eni in krajevni odbori na drugi strani obravnavajo kot različni pojmi. To tudi iz tega razloga, ker je praksa pokazala, da ime »stanovanlska skupnost« ni delalo najboljšo uslugo novi vsebini, katero je dal stanovanjski skupnosti zakon iz 1.1959. Ni naključje, da smo se v praksi še leto dni po uveljavitvi predpisov, ki so odpravili »stanovanjsko skupnost« kot višjo-obliko upravljanja stanov, hiš, borili stari vsebini, to je, da tudi vnaprej ostanejo nekaki »pokrovitelji« hišnih svetov. Z določitvijo skupnega imenovalca, ki naj združi doslej dvojne oblike, pa vendar eno vsebino, ter z rešitvijo vprašanj, ki smo jih nakazali, bi po našem mnenju mnogo prispevali k nadaljnji rasti tovrstnih organov družbenega upravljanja v komunah.« — Praksa je že daleč pred predpisi? »Ker spada neposredna odvisnost krajevnih odborov od občinskega odbora in njegovih organov, ki so določali enotno obliko v komuni, v preteklost, in ker je kljub samostojni vlogi krajevne skupnosti potrebna enotna politika, smo v občini Hrastnik spremenili priprave za sestavo petletnega in letnega družbenega plana. Ce je do vključno 1959 veljalo pravilo, da smo plane pripravili v pisarnah občinskega ljudskega odbora in jih potem dali v razpravo volivcem, smo v letu 1960 uveljavili načelo, da vsaka stanovanjska in krajevna skupnost v neposredni povezavi z volivci pripravi svoj petletni oziroma letni delovni program. Omeniti moramo, da smo spričo te uvedene novosti računali z določenimi »spodrsljaji«, smo pa proti pričakovanju ugotovili velik interes krajevnih odborov in svetov stanovanjskih skupnosti za pripravo programov.« Zadnje vesli Včeraj izpolnjen letni plan Včeraj je delovni l--'ektiv Lesno industrijskega pod j. ja iz Zagorja slavil pomsmbno delovno zmago. Dosegel je namreč 235 milijonov din realizacije, ko- ' jinski konferenci SKOJ, ki je bila leta 1937. Zbora se bodo udeležili vsi za« savski mladinski aktivi, prvoborci In partizanski borci ter ostali prebivalci Zasavja. V kulturnem delu programa bo sodeloval tudi Ukor jo je določal načrt za letoš- recitacijski zbor gimnazije. Prvoborci bodo zbrani mladini govorili nje leto. V Lesno industrijskem podjetju v Zagorju upajo, da bodo do konca letošnjega leta ustvarili še nadaljnjih 35 milijonov din realizacije in tako za okrog 14 % presegli letati finančni načrt. . (ma) • Skrajšanje delovnega časa v trboveljski Elektrarni Delovni kolektiv trboveljske Elektrarne je v zadnjem času razpravljal tudi o skrajšanju delovnega časa. Po predlogu bi bili delavci prosti ob sobotah in nedeljah. Skupni tedenski delovni čas bi bil 45 ur. Zagotovljena je i6ta proizvodnja toka, prav tako pa tudi dosedanji osebni prejemki. Torej spet korak naprej, kajti to skrajšanje delovnega časa nameravajo uvesti že s 1. decembrom 1961. Zborovanje mladine Zasavja V nedeljo, 19. novembra, bo že tretji tradicionalni zbor zasavske mladine pri smučarski koči na Dobovcu. Zbor je posvečen pokra- ozirema bodo vzbujali spomine na partizanska leta ter na čase, ko je kljukasti križ teptal našo domovino. Jutri seja predsednikov in tajnikov krajevnih organizacij SZDL v Trbovljah Jutri bo seja predsednikov in tajnikov krajevnih organizacij SZDL v Trbovljah. Razpravljali bodo o konferencah krajevnih organizacij SZDL in o njihovem delovanju. Govorili bodo tudi o volitvah delegatov za okrajno konferenco SZDL. V občini Trbovlje bo izvoljenih 17 delegatov za okrajno konferenco SZDL. Razširjena seja zbora proizvajalcev ObLO v Zagorju Jutri bo v mali dvorani Delavskega doma v Zagorju razširjena seja zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Zagorje, na kateri bodo razpravljali in sklepali o higiensko tehnični zaščiti in varnosti pri delu. jma) PRED PRAZNIKOM V TOVARNI ELEKTROPORCELANA NA IZLAKAH Novi tovarniški prostori V nedeljo 26. novembra bo slavil delovni kolektiv Tovarne elek-troporcelana na Izlakah nad Zagorjem pomembno delovno zmago. Tega dne bodo izročili svojemu namenu nove tovarniške prostore. dani kolektiva so v zadnjem času s prostovoljnim delom pomagali pri skončavanju dri ▼ novih tovarniških prostorih. Lani 7. junija so vzidali temeljni kamen za novo tovarno. Is tega je zdaj zrasla tovarna kot nagrada za vse prestane težave. Lahko celo zapišemo ,da je zrasla iz prvih 26 kosov Bergmanovih pipic. Zdaj so novi tovarniški ob- jekti skoraj zgotovljeni. Kolektiv ne bo več skrbelo, da jdh bo uničila zima, da jih bo zalila voda odroma da so bo vžgala streha nad njihovimi glavami. Omenimo naj tudi, da je delovni kolektiv Tovarne eiektroporee-lana (prej Tovarna keramičnih izdelkov) Iz Izlak dosegala iz leta v leto večje uspehe. Medtem ko je bilo leta 1954 zaposlenih 18 ljudi, so jih zdaj zaposlevall že 254 (ali tudi že 27% več kakor lani). Leta 1954 so dosegli v podjetju nekaj nad 6,5 milijona dinarjev celotnega dohodka, letos ga pa bodo predvideno ustvarili že 360 mi- lijonov din (v prvih 9 mdSBeBi tel tos nekaj nad 270 ndHjomov din). Računajo, da bodo v novih tovarniških prostorih dosegli še večje in pomembnejše uspehe. 26. novembra letos bo za delovni kolektiv Tovarne elektroporce* lana na Izlakah pomemben praznik, na katerega so čakati vseskozi od ustanovitve podjetja. Prizadevanja niso brla zaman. Novi tovarniški prostori so Miho upravičeno kolektivu v ponos, hkrati pa dokaz, kaj zmoreta prizadevnost in trdna volja proizvajalcev v novi socialistični Jugoslaviji. (ma) naj bi imeli status samostojnih zoper tendence, da določene sta-družbenih skladov, upravljali pa| novanjske skupnosti ostanejo pri Za cim širše izobraževanje delovnih Dudi Občinski sindikalni svet v Trbovljah je imel prejšnji fteden širši sestanek s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic. Na njem so obravnavali program izobraževanja, ki ga je pripravila komisija pri sindikalnem svetu. Do maja 1962 bo rešeno vprašanje prašenja Mnogo je bilo že razprav o prekomernem prašenju v Zasavski dolini. Obrnili smo se glede tega vprašanja na upravo Elektrarne Trbovlje, kjer smo zvedeli, da je že potrjen projekt za postavitev novega kotla. Seveda bo izvedba te investicije trajala do leta 1965. Da se pa prepreči nadaljnje praženje v dolini Save, je že storjen Prvi korak. Kupljeni bodo električni filterji, tako da bo to vprašanje rešeno do maja 1962. Prvi koraki so torej storjeni in poka-*ujejo dobro voljo in prizadevanje celotnega kolektiva Elektrarne za Ureditev tega perečega vprašanja. OBVESTILO BRALCEM! Naslednja, dvojna številka Za-•avakega tegnlka bo izšla v povečanem obsegu na 16, straneh v soboto, 25. novembra. - Uredništvo Program izobraževanja Je prilagojen načrtu delavske univerze v Trbovljah, ki bo nudila pomoč pri izobraževanju delovnih kolektivov na vseh področjih izobraževanja kakor tudi pri sestavi programov izobraževanja v okviru posameznih sindikalnih podružnic, ali pa za več podružnic skupaj. Razen sprejetja programa izobraževanja so na tem sestanku razpravljali tudi o izdelavi pravilnikov o osebnih dohodkih in razdeljevanju čistega dohodka v gospodarskih organizacijah. Sindikalne podružnice so dolžne, da se ti pravilniki pravočasno z gotovi jo, kot je bil to sklep občinskega zbora proizvajalcev in občinskega odbora na zadnji seji. Izdelava teh pravilnikov namreč poteka vse prepočasi in obstaja bojazen ,da ti pravilniki ne bodo pravočasno zgotovljeni. Sprejemna pisarna na ObLO Občinski ljudski odbor Litija je uredil pisarno za sprejem strank. Ta posluje od 1. novembra naprej. Državljani dobijo v pisarni vse potrebne informacije, prav tako pa lahko tam cesta vi jo prošnje. NA ROB IZREDNEGA ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA LESNE INDUSTRIJE LITIJA OB OBJAVI SESTAVKA »V IMENU .DEMOKRACIJE’« V ZADNJI ŠTEVILKI NAŠEGA TEDNIKA BREZ KOMENTARJA! <9 0 1 BRALCI NAŠEGA TEDNIKA, POSEBEJ ŠE TISTI IZ LITIJE SE GOTOVO ŠE DOBRO SPOMINJAJO SESTAVKA, OBJAVLJENEGA v 46. ŠTEVILKI NAŠEGA TEDNIKA NA NASLOVNI STRANI Z NADNASLOVOM »UVELJAVLJANJE OSEBNIH TEŽENJ« IN Z GLAVNIM NASLOVOM »V IMENU DEMOKRACIJE«. V NJEM SEM ZAPISAL NEKAJ MISLI IN RAZPRAV NA ZADNJEM RAZŠIRJENEM ZASEDANJU ObO SZDL in ObSS V LITIJI. V$E KAŽE, DA JE TA SESTAVEK MOČNO RAZGIBAL LITIJANE. TAKO TUDI TOVARIŠE IZ LESNE INDUSTRIJE LITIJA, KI SO SMATRALI, DA VELJAJO PODATKI IN NAVEDBE ZA NJIHOVO PODJETJE (ČEPRAV V SESTAVKU NITI ENKRAT NI BILA OMENJENA LESNA INDUSTRIJA LITIJA) IN JE ZATO DIREKTOR PODJETJA SKLICAL V SOBOTO OPOLDNE IZREDNO ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA, KI SO SE GA UDELEŽILI TUDI ČLANI ODBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE, VODSTVA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV TER ČLANI KOLEGIJA. DNEVNI RED TEGA IZREDNEGA ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA V LESNI INDUSTRIJI LITIJA JE VSEBOVAL SAMO ENO TOČKO DNEVNEGA REDA: RAZPRAVO O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV V PODJETJU. Uvodoma Je predsednik delavskega sveta naglartil, da je izšel članek ,na katere,:a Je troha odgovoriti oziroma reagirati, potem pa dal besedo člarvu kolegija podjetja. Ta je obširno govoril o prejšnjih pravilniki:h o delitvi osotanih dohodkov, o razvoju podjetja in doseženih uspehih v prvih devetih mesecih letos (preobširno bi bilo, če bi hoteli navajati vsa ta Izvajanja). Vsa nadaljnja razprava pa je imela namen dokazati, da so vae navedbe neresnične, da se o navedbah sploh ni razpravljalo na razširjenem plenumu ObO SZDL in ObSS in da sem jih pisal po želji in po podatkih, ki naj bi jih dobil od predsednika občinskega odbora SZDL v Litiji, tovariša Satneta Volka. Pcsajneamd tovariši so poudarjali, da se je podjetje vseskozi borilo s težavami in pri tem opozarjali tudi na nerazumevanje pri dodeljevanju kreditov, saj so zatrjevali, da so prosili za kredite, da pa jih niso dobili in da so z lastnii sredstvi ustvarili to, kar danes imajo. Nekdo je celo poudaril, da »če organi ne morejo podjetju pomagati, Jim tudi ni treba metati polen pod noge« Ud., da pri tem ne omenjam še nekaterih drugih mogočih in nemogočih neresničnih obtožb na račun najodgovornejših tovarišema občinskem ljudskem odboru, občinskem komiteju in odboru SZDL v Litiji. ZA UVOD: Ali so moraU člani kolektiva na zagovor na upravo podjetja, ali ne? Udeleženci izrednega zasedanja delavskega sveta v Lesni industriji Litija so zatrjevali, da so sklepali, da je v omenjenem sestavku mišljeno to podjetje prav zaradi stavka, ki dobesedno navaja: — Sicer je imel kolektiv možnost spoznati pravilnika in o njih razpravljati, vendar je pa moral vsakdo, ki se s pravilnikom ni rixim(jal, na zagovor na upravo podjetja. In pravilnika sta bila sprejeta. Prisotni so zatrjevati, da temu iti bil slučaj. Opisalf so le primer skladiščnika iz obrata Šmartno, Kralja, ki naj H šel na zagovor k direktorju za radi nekaterih drugih stvari. Sam Kralj pa Je v razpravi cmerali, da Je imel občutek, ko je šd na zagovor, da je posredi njegova intervencija, da mu naj povečajo osebne dohodke. Razmerje med najvišjinti in aajnižjinti osebnimi dohodki v mesecu septembru ni 1:10 ampak 1:10,25! Vtem, ko so na izrednem zasedanju delavskega sveta zatrjevali, da navedeno razmerje 1:10 med najvišjimi šn najnlžjknl izplačanimi osebnimi dohodki v mesecu septembru ne drži, pa Je iz podatkov, Id so bili prečitaiti na seji — in za katero je poročevalec poudaril, da so točni — razvidno, da Je znašalo to razmerje celo nekaj veš, odroma točneje 1:10,25. Ob tem naj navedemo še pov- k m ir f »h, ris la na vrsto raz-se je nstavilo! Za- Takote dela pri rekonstrukciji separacije Rudnika rjavega premoga Zagorje Tudi letos je občinska zveza Društev prijateljev mladine iz Zagorja ob Savi pripravila letovanja za najmlajše Zagorjane, tako v Kopru in v Bohinju. 2e ustaljena navada je, da organizatorji letovanja skličejo nekaj časa pred začetkom letovanja sestanek s starši, da se pogovorijo o nekaterih podrobnostih v zvezi z letovan/em. Tako je bilo tudi letos. Prišli so starši. Precej jih je bilo. Razprava se je tudi kar razživela. Ko je pa rava o cenai ji. Sicer velja pribiti, da je bilo tudi v začetku razprave o cenah , , vse v redu. Ko se je pa oglasil ?■ p/l moški, uslužbenec v nekem za-Hl gorskem podjetju, ki je priglasil za letovanje otroka, je vse utihnilo. •Če vi vodite otroke na letovanje in če tako propagirate to letovanje, petem kar sami plačaj- prečne izplačane osebne dohodke v mesecu septembru (ko so bala obračunana nekatera izredna dela): — 5 vodilnih uslužbencev je prejeto v povprečju po 151.636 din, — višji strokovni uslužbenci 98.893 dan, — visokokvalificirani delavci 76.950 ddn, — srednji strokovni uslužbenci 65.083 din, — Kvalificirani delavci 43.225 din, — nižji strokovni uslužbenci 28.289 ddn, — polkvalificirani delavci 25.508 din, — nekvalificirani delavci 20.132 din, — čuvaji 14.791 din. Razmerje med najvišjimi in najnižjim izplačanim dohodkom v mesecu septembru pa znaša še dejanska več kot 1:10,25! Na izrednem zasedanju pa je poročevalec navedel tudi povprečne osebne dohodke za prvih 9 mesecev (v katerem so po njegovem ni stroški, kilometrina, potni stro-zatrdilu všteti tudi reprezemtanč-ški, terenski dodatki in drugo). Po tem znašajo povprečno osebni dohodki vodilnih uslužbencev 69.759 din, višji strokovni uslužbenci 48.379 din, visoko kvalificirani delavci 37.975 din, srednje strokovni uslužbenci 35.517 din, •kvalificirani delavci 24.457 din, polkvalificirani delavci 18.246 din, nižji strokovni uslužbenci 16.225 din, nekvalificirani delavca v proizvodnji 16.773 din in netovaiifi-(Nadaljevanje na 2. strani) pred leti izgubila mamo in ženo), koliko je pripravljen plačati za letovanje otrok, je brez obotavljanja rekel: boste rekli, da > Ja, koilkor moram plačati, čeprav nimam denarja na pretekla Čudno se zdi, da je mogoče, da danes nekateri še vedno trmoglavo mislijo, da naj da družba ob vsaki priliki sredstva, sami pa niso pripravljeni — kot kaže iz prvega primera — prispevati za • I ,Kar vi plačaite.. te vse stroške letovanja za moje- lastnega otroka nič, čeprav bi mu -»—«• - ’ po Vsej verjetnosti letovanje še kako koristilo. ga otroka, jaz jih ne bom/« Nekateri drugi starši so mu pri-pritrdili. Seveda je organizatorje letovanja taka razprava presenetila. Ko so pa na sestanku vprašali očita treh otrok, upokojenca (mimogrede povedano: ta družina je Zato se nam nehote vsiljuje vprašanje: doklej naj bo družba (po mišljenju nekaterih) tisti vir sredstev, da bo lahko ustregla vsem in ob vsaki priliki? (ma) nimiii! ti KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL ŽEBMIK MOČILNO ; ».Sestankov ni, ker delamo1* Ljudje in dogodki da so »e zedinili za prostovoljno delo ali prispevek namesti dela za gradnjo ceste. Ta sklep so hoteli uzakoniti pri občinskem ljudskem odboru, s Bodo dela prej izvršili, preden bo LO o tem sklepal. 8 tem, da ne bi bilo potrjene obveznosti, so nekateri mladeniči pridobili, kajti nič jih ne obvezuje pri delu. Sicer pa pravijo prebivalci za te posameznike ,da so zadovoljni, da jih ni, in da je tako boljše, ker ne sodelujejo samo takšni, katere je mogoče najlepše označiti z nepridipravi, ker pač doslej niso pokazali nobenega smisla za krajevno skupnost in za soobčane. Vsa dela, ki so jih prostovoljno opravili, so vredna 450.0C0 din to pa je že lepa vsota za tak kraj. Cesta bo končana do 29. novembra in bo ta dogodek prispeval k slovesnosti praznovanja 29. novembra. Pritožujejo pa se nad pozabljivostjo zavoda za komunalne zadeve, kateremu očitajo, da še vedno nd dal sredstev iz sklada za ceste, ki se menda zbirajo tamkaj in katerih del pripada tem krajem. Dolžni so menda še od lani polovico in seveda za letos. or Vodstvo krajevne organizacij« SZDL v Zebniku-Močilnem ni imelo formalnega sestanka že štiri mesece. Razlaga je prav preprosta. Ker imajo čez glavo dela pri gradnji ceste do svojega kraja, ne utegnejo Imeti še posrbne seje. Razen tega pa je v kraju pomanjkanje prostorov. Ce se hočejo organizacije pogovarjati o svojem delu, morajo to storiti v sobah zasebnikov. V spalnicah pa ni mogoče dolgo v noč razpravljati. Rekli so, da bodo zgradili zgradbo s prostorom za seje in pisarno ,ker vidijo, da je to neogibno potrebno. Toda te naloge se bodo lotili pozneje, ko bodo zgradili cesto. Cesta se jim zdi najvažnejša zategadelj, ker je te osnova za zimsko delo organizacij, ki se bo odrazilo v raznih predavanjih. Pravijo namreč, da so jih izkušnje poučile, da predavatelji neradi pridejo (se pripeljejo), če cesta ni primerno vozna. Mimogrede vam tudi povedo, Jamski kvadri se uveljavljajo Poročali smo že, da so v tovarni zidakov Termoelektrarne Trbovlje pričeli s proizvodnjo jamskih kvadrov, ki so se odlično obnesli v zagorskem rudniku. Rudnik Zagorje bo za prihodnje leto potreboval 400.000 teh kvadrov. Tudi izdelava zidakov se v tovarni povečuje, dasi jih v Trbovljah malo uporabljajo. Zelo veliko zanimanje za zidake te tovarne pa vlada zlasti v Kopru in Pulju. Tako žele interesenti iz Kopra za prihodnje leto celotno proizvodnjo zidne opeke iz elektrofiltnskega pepela. Vse kaže, da bodo morali v tej tovarni uvesti tritretjinsko obratovanje. SE ENKRAT: Poroštvena izjava za STT V zadnji številki smo zapisali j konec januarja, zato bodo konfe-po podatldh, ki so bili objavljeni jrenoe krajevnih organizacij Soci-za sejo ObLO Trbovlje, da so v balistične zveze v decembru, in si-Strojni tovarni Trbovlje povečali ! cer nekako v drugi polovici me-v prvih devetih mesecih letos j seča. bruto osebne dohodke za 88 %• I Delovni namen konferenc kra-Po podatkih, ki nam jih je pesre- jevnih organizacij Socialistične dovala Strojna tovarna Trbovlje, j zveze je v tem, da bodo razprav-eo se pa v tem času dejansko po- ! ljale o vseh aktualnih vprašanjih večali osebni dohodki le za 10,86 ;komune in tudi krajevnih proble-odstotka (seveda v primerjavi s.tpih. Oi^-jjpeki^onmu te organi-, trenutno še razpravljajo o cev 'lani). -'tTredr^rvo. svetu glasovi, da se Nemci de- ostalo v bistvo nespremenjeno, suverenost. Razen tega predla- lajo »za bolj svete od papeža« zmanjšala pa se je vsekakor gajo, da bi mirovno pogodbo in da M bilo berlinsko vpraša- dramatičnost. O tem, da so v podpisali pozneje, ko bi skrbno nje' mnogo laže rešiti, če ne bi Moskvi pripravili nove predlo- pripravili vse potrebno. Vztra- tedne manj dramatični hilo Nemcev. Ruski voditelji so ge za ureditev berlinske krize in jajo pa še naprej, da Je treba kot so sprva pričako- Po vsemi* sodeč začeli upošte- nemškega problema ni več no- berlinsko vprašanje urediti čim- vati to dejstvo in Moskva, ki benega dvoma. Vprašanje je sa- prej. S temi spremembami so se Ima edina diplomatske stike z mo, v kakšni meri so sovjetski sovjetska stališča precej pribli- krizi prerokujejo Berlinski zadnje razplet, vali. fopuščanje »dramatičnosti« pa ne prihaja skozi »vo- jaške in politično zazidana obema nemškima državama, lah- predlogi vsklajeni s težnjami, žala zahodnim izhodiščem in Jo brandenburška vrata«, kjer se ho v tem še vedno v njavajo na gosjem redu izme- premik z obeh straneh do § zob oborožene mejne straže, pač smislu kaj stori za da bodo za obe strani sprejem- z njimi nakazana možnost sko-mrtve točke. Vedno ljlva osnova. V glavnih mestih rajšnjega napredka v Berlinskem bolj cesta postajajo ugibanja, da zahodnih držav so bili rahlo pri- vprašanju. bi Hruščev odpotoval tudi na zadeti, ker sl je zasluge za no- Rusi so po obrazložitvi svojih njave, kjer so si v zadnjem času na tekočem traku predajali kljuke diplomati dveh nemških držav, da bi daleč od berlinske naletel na manj gluha ušesa. pa iz zidovja kremeljske trd- Reno, če bi ▼ kanclerjevi palači vi načrt pripisala izključno Mo- predlogov zvrnili usodo berlin- skva, čeprav je bilo baje na dla- skega razvoja za nekaj časa s g svojih ramen. Na Zahodu imajo g čas za premislek In podrobno g proučitev svojih stališč. Med- j| tem ko se je Hruščev v azijskih §§ republikah zaposlil z notranje- g Uradno sicer ni še nikakršnih Moskovski skrivnostni razgo- ni, da so takšen načrt omego- političnimi vprašanji, delajo v s »vroče kaše« zvedeli za v svetovni diplomaciji premike velesil. Berlinski vrtiljak sporočil in tolmačenj nove ru- vori nimajo še pečata uradne di- čile zahodne države. Vsa ta ugi- zahodnih glavnih mestih »diplo- g plomatske pošte. Vsak vrabec banja so za sedaj še preveč ™atski elektronski možgani« s _ spra- pa v prestolnicah velesil že čiv- preuranjena In za ureditev ber- polno paro. Ne gre prezreti, da g ka o tem, kaj so se v kremelj- tinske krize tudi skrajno nebi- so kremeljski predlogi zagoto- s nega reda. Razgovori v Moskvi skih salonih pogovarjati. Zadr- stvena. vili Zahodnemu Berlinu proste S so potekali po dveh tirih. Naj- Žani glasniki uradnih stališč po- V čem js novost novega sov- prometne zveze z Zahodno Nem- = prej je Hruščev sprejel zahod- sameznih vlad so sicer še silno jetskega načrta? V podrobnostih čijo in da bi se Vzhodna Nem- g nonemškega veleposlanika Krd- previdni glede ocene »sovjet- mnogo stvari sicer ni še razči- čija morala zavezati, da se bo g ske tihe diplomacije«. Toda ščenlh, toda premik je nastal v določil o prostem prihodu v Za- s številni drugi znaki kažejo, da tem, da Sovjetska zveza več ne so postali v Bonnu in Berlinu vztraja na priznanju Vzhodne ske ofenzive in predlogov, kj so Jih Rusi pripravili, da bi viti berlinsko vprašanje z dnev- la, Gromiko pa je brez čakanja na zeleno luč imel razgovore z vzhodnonemškim zunanjim mi- nistrom Bolzom. Nr jbrž sta oba pozorni bolj kakor kdajkoli. Ce- Nemčije de lure in de faeto od načela ista vprašanja, ki sta jih lo z&hodnonemški vladni pred- zahodnih držav, pač pa se za-pač vsak po svoje utemeljevala, stavnik za tisk je izjavil, da je dovoljuje z obvezo, da bodo za-Ze dalj časa namreč krožijo po vsebinsko stališče do Berlina hodne države spoštovale njeno hodni Berlin točno držala. Ce iz moskovske politične kinoteke ne bo praktičnih posnetkov, je to kljub temu dokaz, da se nekaj v svetu premika. — Zdravko Tomažej "rutiiiiiiiiiiiiiininiiiKtiiHiiiiiiiiiHiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiitiiimiiiiKtinimmiiiiiiiiiniiiiiniiiuin mnmmiiinmmiiniiiiniiitiiiHiimiiuimimi tiiiiniiiiiimBmnnnmiiHiiiiiiiiiiitiiimininiiiiiiiiiiiiniiiliuniiiiiiiiniiiiiHiiiimiiimtniinnnimimimimumi OB PRIPRAVAH NA KONFERENCE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE Utrditi krajevne organizacije in uveljaviti sekcije V teh dneh so se pričele pri- i vendar Je očitno ,da bodo imele prave na konference krajevnih ] konference pomen v utrjevanju organizacij Socialistične zveze v 'krajevnih organizacij in predvsem Zasavju. Letošnje konference kra- [vodstev teh organizacij, ki doslej jevnih organizacij ne bodo voiiv- niso povsem kes vsem nalogam, ne, temveč delovne. To zategadelj, ker je mandatna doba larvi izvoljenih odborov organizacij dvoletna. Na konferencah bodo izvolili delegate za okrajno konferenco Socialistične zveze Jri bo razpravljajo < podrobftpstih programa konferenc ki so jih dolžne reševati. Znani so primeri neaktivnosti posameznih članov vodstev krajevnih organizacij, in te bo potrebno zamenjati s člani SZDL, ki kažejo več pripravljenosti do dela v Socialistični zvezi. • Ker ponekod delo krajevnih organizacij ne Zadovoljuje, je razumljivo ,da je podobno stanje tudi v podružnicah in da sekcije zaradi tega še niso povsem zaživele. Preko slednjih pa bi naj organizacija v celoti najbolj zaživela, kajti sekcije so tiste, ki naj bi dale osnovo za popolnejše informiranje občanov o vseh vprašanjih, ki so v naši družbeni ureditvi zanimiva. Zlasti je medeob- 'fc lavski svet Strojne tovarne Trbov- MA ROB IZREDNEGA ZASEDANJA DELAVS KEGA SVETA LESNE INDUSTRIJE LITIJ m OB OBJAVI SESTAVKA »V IMENU »DEMO KRAČI JE'« V ZADNJI ŠTEVILKI NAŠEGA TEDNIKA BREZ KOMENTARJA! | ne dohodke, ni zdelo potrebno, da ču- | začnejo z akcijo *a popravo pravilnika in odpravo nesorazmerij. Zdaj zatrjujejo, da bosta nova pravilnika o delitvi čistega dohodka im o delitvi osebnih dohodkov (ki so ju — kakor zatrjujejo — skrbno proučili) odpravi-} la ta nesorazmerja, ki so dejansko bila. Tako je bilo poročano, da znaša na osnovi novih določil razmerje med naj višjim in najnižjim osebnim dohodkom 1:3,8 oziroma 3,9 (če tu ni spet mišljena primerjava povprečnega osebnega dohodka vodilnih uslužbencev (Nadaljevanje s 1. strani) cirani delavci — vratarji in vaji 13.762 din. Pri teon je pa še J zatrjeval, da ne gre primerjati j osebnimi dohodki kvalificiranih bencev s tistimi, ki prejmejo najnižje osebne dohodke, pač pa z osebnimi dohdkj kvalificiranih delavcev! Ti osebni dohodki so biti izplačani po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ki je bil v veljavi do 31. oktobra letos (s 1. novembrom velja nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki ima za mesec november in december poizkusni značaj). s povprečnim osebnim dohodkom Zakaj ni bil potrjen stari ] kvalificiranega delavca. Leten bo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov? Več tovarišev je v razpravi poudarilo, da so tako vodstvo sindikalne podružnice kot tudi posamezniki ugotavljati nesorazmerja v izplačanih osebnih dohodkih tn poudarjali, da naj se ta pravilnik spremeni, zlasti so lahko ugotavrati, da so Imeti zaposleni v splošni ekonomski enoti precej vi'je osebne dohodke od ostalih zaposlenih. Kljub številnim pripombam pa ni bilo nikogar, ki bi se bil spomnil, da je treba to nesorazmerje tudi odpraviti. Eden od tovarišev iz uprav« Je v razpravi celo naglasil, da so sicer vedeli za ta nesorazmerja, da pa so čakati, da bo kdo pismeno zahteval spremenltev pravilnl-ka(I). Vse kaže, da se Ustim tovarišem, ki so prejemati lepe oeeb- od 7. do 27. novembra Sredi novembra dvo- do tridnevno zboljšanje vremena, nato modne ohladitve • snegom do nižin in burjo. Nekako od 20. do 26. novembra brez bistvenih padavin in hladno vreme. Okoli 27. novembra brez padavin. •Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija. Hrastnik. Zagorje In Trbovlje. Tiska časopisno podjetje -Gorenjski tisk« « Kranju. -Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stane Šuštar. — šalim uredništva In oprave: Trbovlje. Trg revolucije tl (telefon 10-191). noštnl predal Rt. - Tekoči -ačun pri Komunalni banki Tr-lovlje 800-79-1-146. -Letna naračuna 100 An. mesečna SO din. - po vsej verjetnosti doseženo sorazmerje med skladi podjetja in osebnimi dohodki 40:60, v prihodnje bo pa predvidoma to razmerje 35:85 v korist osebnih dohodkov. So sklepi osnovne organizacije ZKJ v podjetju v skladu s programom In načeli zveze komunistov? V soboto dopoldne je imela osnovna organizacija ZK v Lesni Industriji Litija sestanek, na katerem so sprejeli naslednje sklepe: — Partijska organizacija sodi, da je članek v Z asa vekom tedniku od dne 9. novembra 1861 težko blatenje našega kolektiva — vodstva kolektiva, delovnega samoupravljanja, sindikalne organizacije in partijske organizacije. - Partijska organizacija sodi, de j« ta članek napisan čisto iz osebnega sovraštva do našega podjetja. — Partijska organizacija Je prepričana, da socialistični tisk ni poklican zato, de kleveta podjetje in de razbija delavnost kolektivov, temveč ravno nasprotno, da daje pobudo za delovnoot. — Partijska organizacija omenjeni postopek tiska ln odgovornih ljudi »ato ostro obsoja, in zahteva, da ee inscindrani članek prekliče in da se na naslovni strani v prihodnji številki Zasavskega toekrika objavi dejansko stanje por’ietja. — V gveri z molčanjem o naših uspehih In blatenju v tem članku partijska organizacija predlaga delavskemu svetu, da v bodoče delavski svet ne odobri nobenih izrednih prispevkov komuni, če ne bodo odrejeni na podUgt brurtto prometa v podjetjih. — Partijska organizacija ponovno potrjuje, da je sedanji pravilnik o nagrajevanju in osebnem dohodku pravilno sestavljen in da so v njem Izključene hibe, katere Je vseboval prejšnji pravilnik. Kljub temu, da so opažene hibe v novem pravilniku odpravljene, je pravilnik dan za november in december v poizkus, Če se bodo Še pokazale kakšne napake, je še vedno dana možnost, da se to s 1. januarjem 1962 popravi. Vse kaže, da člani Zveze komunistov niso temeljito proučiti vseh objektivnih pokazateljev, hkrati pa so pokazali, da ne razumejo pravilno vlogo dela tako osnovne organizacije kot tudi samih članov Zveze komunistov, ker sicer OO ZK ne fad mogla sprejeti navedenih sklepov, niti predlagati izrednemu zasedanju delavskega sveta, da jih sprejme! Brez komentarja! Je Izredno zasedanje DS v Lesni Industriji Litija doseglo namen? Ce M analizi rali razpravo tn njen namen, potem bi lahko nedvomno ugotovili ,da izredno zasedanje delavskega sveta v Lesni Industriji Litija ni doseglo svoj namen. Na vsak način so skoro vsi govorniki hoteti dokazati, da sem pisal članek pod vtisom In s podatki nekoga in da so dejstva netočna, čeprav so skoro v Isti sapi nizali podatke, ld pričajo, da podatki niso biti samo točni, pač pa v gotovih primerih celo prenizki. Menim, da tako delo ne mere dati večjih uspehov. Razprava, v kateri zveš vse mogoče tal nemogoče stvari tudi o zadevah, ki nimajo prav nič skupnega z deUtvi-zo osebnih dohodkov, da pa o slabostih zveč le pitalo, je prav gotovo samo ničeva. S polno mero odgovornosti lahko tedaj trdim, da se je Izredno zasedanje delavskega sveta Lesne industrije Litija, sklicano ob objavi članka »Uveljavljanje osebnih teženj v Imenu demokracije« Izrodilo ln ni doseglo svoj namen. Sicer tega Iz zapisnika Izrednega zasedanja ne bo mogoče razbrati, ker je zapisnikar beležil le posamezne besede tovarišev, ki so sodelovali v razpravi In zapisnik ne bo veren dokaz, ki hi sicer lahko nedvomno potrdil moje mnenje o tem. Marijan LIPOVŠEK čani zanimanje za zunanjo in notranjo politiko, kot tudi za komunalna in druga vprašanja, ki jih krajevne organizacije rešujejo navadno še preveč kot celota vodstev teh organizacij. Pričakovati je, da bodo te konference vzbudile večje zanimanje občanov za delo te organizacije in da bo tudi udeležba na konferencah večja kot doslej. Člani bodo volili delegate za okrajno konferenco na ta način, da bo iz- voljen na vsakih 650 članov en delegat. Pri kandidiranju za delegate na okrajni konferenci Socialistične zveze pa težijo vodstva Socialistične zveze za tem, da bi dosegli med delegati za okrajno konferenco sorazmerje, ki bi zagotovilo pravično udeležbo iz vse dejavnosti na območju občine, tako kmetijskih kot industrijskih in drugih proizvajalcev, kot predstavnikov it kulture in prosvete in od drugod. Ta težnja ustreza potrebam vsestranskega delovanja Socialistične zveze v komunah in usmerjevalni vlogi te organizacije or Občinska mladinska konferenca v Hrastniku Občinska konferenca LMS občin^ Hrastnik bo 24. t .m. ob 9. uri v dvorani doma TVD Partizan. Razpravljali bodo o uveljavljanju mladine v družbenem upravljanju, o ideološkem in idejnem delu mladine in o možnostih društvenega udejstvovanja mladine. Razen teh osnovnih tem bo obsegala razprava tudi druga vprašanja organizacije. V teh dneh se delegati, ki so bili izvoljeni po mladinskih aktivih za konferenco, pripravljajo na razpravo na občinski konferenci na skupnih posvetovanjih. Istočasno posveča mladina vso pozornost pripravam na konference krajevnih organizacij Socialistične zveze. or DELAVSKI SVET STROJNE TOVARNE TRBOVLJE SKLENIL NAJETI INVESTICIJSKO POSOJILO ZA II. ETAPO IZGRADNJE Utemeljena, investicija Na petkov cm zasedanju je de- Ije razpravljaš tudi d najetju investicijskega posojila za II. etr.po izgradnje tovarne. Gre ca rekonstrukcijo podjetja, katero vprašanje j« delavski svet že obravnaval ter rekonstrukcijo odobril. Le-ta se postopoma že izvaja. Investicijska banka je namreč razpisala natečaj za dodelitev Investicijskega posojila za nakup strojev za tiste gospodarske organi* v-cije, ki že imajo izdelane in potrjene investicijske programe. V Strojni tovarni Trbovlje imajo namreč del strojnega parka Izrabljen tn zastarel ter potreben izpopolnitve. Za Izpopolnitev strojnega parka v II. etapi izgradnje Strojne tovarne Trbovlje bodo potrebovali nekaj nad 512 mili- Do konca meseca zgotov-Ijena oba pravilnika SGP »Zasavje« iz Trbovelj ima že zgotovljene osnutke obeh pravilnikov: pravilnik o delitvi osebnega in pravilnik o delitvi čistega dohodka. Sedaj sta že oba pravilnika dana v razpravo, do konca meseca pa jih bo proučil tudi delavski svet podjetja. Tako bo to podjetje dogotovilo oba pravilnika do roka, ki je predviden. ek Posvetovanje predsednikov ln tajnikov krajevnih organizacij r-ZDL v Radečah V petek je bilo v Radečah po- svetovanje predsednikov in tajnikov krajevnih organizacij SZDL redeškctga področja. Govoriti bo o delu krajevnih organizacij, poverjeništev ln sekcij, o konferencah krajevnih organizacij, ki bodo v drugi polovici decembra, o proslavah 29. novembra ln 22. decembra, o članarini in drugih vprašanjih SZDL. * or Seminarji za vodstva mladinskih aktivov V hraatnlški občini pripravljajo seminarje za vodstva novoizvoljenih mladinskih aktivov. Tl seminarji bodo v decembru in Januarju. Govoriti bodo o delu organizacije pred VII. kongresom LMS, o statutu in programskih načetih LMJ o Idejni vzgoji, mladinskih delovnih akcijah ln ostalih vprašanjih organizacije ln njenih metodah dela, o gospodarskih vprašanjih, družbenem Upravljanju ln ekonomskih enotah. or JELOVO: Pomoč pri gradnji Sole v Radečah Lastniki gozdov Jelovega so že posekali les, ki so ga namenili za gradnjo šole v Radečah. Sami lastniki ga bodo prepeljali do ceste, kjer ga bo prevzeta kmetijska zadruga. Jonov dinarjev. S posojilom bodo kupili v vzhodnoevropskih državah okrog 50 novih obdelovalnih strojev, Iti jih bodo namestiti v že obstoječe prostore. Del novih obdelovalnih strojev bodo kuplU za proizvodnjo stojk, da sc čimbolj mehanizira ta izdelava. Z novim investicijskim posojilom in II. etapo Izgradnje tovarne se bo program dela v Strojni tovarni Trbovlje v prihodnjih letih razširil tudi na nekatera nova področja. Tako bodo preusmerili del proizvodnje v metalurgijo (na proizvodnjo potrebne mehanizacije, transportnih naprav ter pri- prav in večjo opremo za kamnolome). V .Strojni' tovarni Trbovlje bodo po dospetju novih obdelovalnih strojev le malenkostno zvišali število zaposlenih, hkrati s tem p a močno zvišali proizvodnjo. Tako računajo, da bodo ob koncu 1B63. leta ustvarili že 5 milijard din družbenega produkta. Omenti velja, da bodo res vsi stroji polno izkoriščeni. Izdelani izračuni kažejo, da bo Strojna tovarna Trbovlje sposobna odplačevati investicijsko posojilo za nakup novih strojev ln da Je zato ta nova Investicija v okviru II. etape izgradnje STT po- prav za sejanje pražene rude) ter v gradbeništva (v Izdelavo se- | vsem utemeljena, paracij za pesek, transportnih na- (ma) Na kratko po domovini HUDA NESREČA V PREMOGOVNIKU MURSKO SREDISCE V Ittrtth, 9. novembra, se je zgodila v premogovniku Mursko Središče huda nesreia, pri kateri je izgubilo življenje deset rudarjev. V lasu jiesrcle je bilo v rudniku dvajset rudarjev. Detet rudarjev je v zadnjem hipu ušlo iz ogroženega dela jame, drugim so pa ogenj, voda in plini preprečili izhod. — Reševalne ekipe so delale in si prizadevale, vendar niso uspele rešiti ostalih desetih rudarjev. Nesreia je hudo prizadela svojce ponesrečenih rudarjev ter prebivalce oPčine in daljnje okolice, saj je to najhujša nesreia v tem delu države po osvoboditvi. 1 2 PET LJUDI SE JF UTOPILO V DRAVI Na broduf ki je vozil preko Drave pri kraju Gotalovo blizu Koprivnice, se je prejšnji teden pripetila huda nesreč*-. Traktor s prikolico je padel v reko, pri lemer je pet Ij izgubilo življenje. Po prvih sporočilih je nesrečo povzročil traktorist, ki je baje vozil v vinjenem stanju. PRIHODNJE LETO 3500 MOTORNIH VOZIL Tovarna avtomobilov in motorjev TAM v Mariboru je sprejela plan za leto 1962, po katerem bo ta tovarna izdelala 3S00 motornih vozil. Največ bodo v njej izdelali TAM 4500, zatem 500 vozil lastne konstrukcije TAM 2000 z nosilnostjo 2 ton, nadalje razna specialna vozila, kot na primer za polivanje in pranje ulic, TAM 4500, in druga. Razen tega nameravajo v tovarni izdelati v letu 1962 še 2400 rezervnih delov za vozila Pionir in TAM 4500. 3 4 DOMAČI ASTRONOMSKI DALJNOGLEDI Tovarna optičnih in laboratorijskih steklenih izdclbnV TOS v Ljubljani, je začela izdelovati lasten model šol'skt in amaterskih daljnogledov, reflektorjev, ki povtčuie>n sliko 40-krat. SAMOUPRAVLJANJE V SOLSTVU Na seji odbora za prosveto Zveznega odbora ljudske skupščine so prejšnji teden razpravljali o nadaljnjem razvijanju in izpopolnjevanju samoupravljanja v šolstvu in družbenem vplivu na področju prosvete. Razprava je pokazala, da družbeno upravljanje v glavnem ustreza demokratizaciji šolstva in prizadevanju, da bi v šolah stekle vse napredne težnje naše družbe. Člani odbora so na seji med drugim predlagali, da naj se v fakultetne svete volijo predvsem ljudje iz organizacij in ustanov, ki po svoji dejavnosti stoje blizu študentov. Proučiti bi morali možnosti za združevanje šol na ravni komun. Delovni kolektivi naj bi imeli večjo odgovornost za šole in določene pravice. Utrditi je frak* šolske iku/uotei kot mm izmed oblik samoupravljanja, POSPEŠENO SPREJEMANJE PRAVILNIKOV O DELITVI DOHODKA V HRASTNIŠKI OBČINI December je pred vrati V panele so se sestali predstavniki gospodarskih organizacij hrastniške občine v Radečah in Hrastniku. Govorili so o izdelovanju pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka. V vseh industrijskih podjetjih sta oba pravilnika v glavnem že pripravljena. Predvsem pravilniki o delitvi čistega dohodka so v največ primerih že dani v presojo članom delovnih kolektivov. Tako ima cementarna v Zidanem mostu razdeljena oba pravilnika med kolektivom tako, da vsak član poseduje po en izvod obeh pravilnikov. Na tem bo temeljila vsa nadaljnja razprava o pravilnikih pred sprejetjem. Občinski komite Zveze komunistov je priporočal tak način obravnavanja pravilnikov v vseh podjetjih, kjer je to mogoče. Najboljše razmerje med skladi in osebnim dohodkom imajo v papirnici Radeče, kjer se delijo skladi in osebni dohodek v razmerju 67 : 33. Najslabše razmerje ima Rudnik, kjer je razmerje msd skladi in osebnim dohodkom 98 : 2. To utemeljujejo z dejstvom, da jih je zelo prizadela stopnja 25% posebnega prispevka, kar znaša domala 200 milijonov dinarjev. Sicer je to razmerje povprečno v odnosu 80 : 20, odnosno V približno takšnem procentu. Manjša podjetja obrtnega in uslužnostnega značaja pravilnikov še nimajo in razprava je pokazala, da nekateri še niso povsem na jasnem o tem, kakšen je pomen teh pravilnikov za podjetje. Le-tem bo pomagala posebna komisija ObSS, ki je bila prav zaradi take pomoči imenovana že pred tedni. Pri izdelovanju pravilnikov tistih obrtnih podjetij, kjer kaže, da bodo morali preiti iz pavšal-I nega na redno obračunavanje pri-■ epevkov, bodo zelo pozorni na to, • da bodo v pravilnikih to upošte- Pridobitev Trbovelj Tapetništvo v Trbovljah se bo — če bo šlo vse po sreči — do konca leta preselilo v nove prostore vali. V nekaterih industrijskih podjetjih, kjer je gospodarjenje predvsem odvisno od dobre komerciale ,so se s previdnostjo odločali za zviševanje odnosno zniževanje odstotka čistega dohodka namenjenega skladom. Tako je razmerje med čistim in osebnim dohodkom v steklarni Hrastnik določeno v razmerju 84:16. To razmerje se v primeru večjih gospodarskih uspehov na tržni osnovi lahko poveča do 30 odstotkov in v primeru neuspehov zmanjša največ do 15 odstotkov. Slednje zagotavlja primemo stalnost osebnih dohodkov tudi v primeru trenutnega slabšanja tržnih razmer, kar smatrajo za osnovo celote gospodarskega uspeha ob ostalih činiteljih gospodarjenja in prizadevnosti kolektiva. V glavnem so v vseh podjetjih sodelovali tudi sindikati pri izdelovanju pravilnikov, le pri Rudniku se pritožujejo, da so sindikati dobili že gotove pravilnike. Ekonomske enote imajo povsod im v glavnem tudi že dokaj uveljavljeno decentralizacijo upravljanja, kakor sindikata in tudi organizacije Zveze komunistov. Do ekonomskih enot ne morejo priti le v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku, kjer je decentralizacija upravljanja in ostalo že izvedeno, kot osnova za bodoče ekonomske enote. Ekonomskih enot namreč nimajo zato, ker z rekonstrukcijo še niso končali. Ko bodo imeli rekonstrukcijo končano, bodo nastopili pogoji za pravično urejanje odnosov v podjetju z ekonomskimi enotami. Višina in sorazmerje plač med najnižjimi in najvišjirm, je v občini Hrastnik znosna. Največje razmerje 1:7 je v Rudniku, kjer pa je tudi to upravičeno. Sicer se razmerja gibljejo od 1 : 2 do 1 :4. Najvišji osnovni dohodek ne presega kriterijev upravičenosti in primernosti. V nekaterih podjetjih pa zaradi okoliščin preteklega gospodarjenja nastopa vprašanje najlažjih plač delavcev. TO vprašanje je vsekakor možno rešiti le z gospodarjenje.! kar pa je odvisno od razumevanja občinskih in drugih forumov, ki imajo besedo in možnosti pri kreditiranjih. Tak primer je na primer obrtno podjetje »Peta« v Radečah, ki bo premostila težave menda že z letošnjim letom z najemanjem kreditov. Ta primer smo omenili že zadnjič, ko Smo poročali, da je ObLO izdal garancijo za 5 milijonski kredit temu podjetju. Hkrati 6 pravilniki o delitvi dohodka so razpravljali tudi o spremembah v pravilih podjetij v pravilnikih o delovnem razmerju in drugih pravilnikih podjetij. Novosti, o katerih govorimo, namreč oživljajo spremenjene odnese do vseh aktov v podjetjih in tako zahtevajo tudi spremembe vseh dosedanjih določil z ustreznimi popravki. Posebej pa je bilo opozorjeno na to da podjetja, ki do konca decembra ne bodo imela izgotovljenih pravilnikov o delitvi dohodka, ne bodo mogla dvigniti plač 1. januarja 1962. Po sedanjih zagotovilih ne bo bojazni, da ne bi Mii pravilniki pravočasno pripravljeni, razprav-Ijand v kolektivih in tudi potrjeni. Visa podjetja bodo skušala to urediti že do 10. decembra, da bi j do kanca meseca lahko opravila j še kakšne popravke. VIKTOR SIREC I Jesen Letovanje otrok je skrb vseh Iz trboveljske občine je letos letovalo 250 zdravstveno in socialno ogroženih otrok, za katere je zagotovila ln preskrbela sredstva občinska Zveza društev prijateljev mladine. Po podatkih šolske ambulante in otroškega dispanzerja pa bi bilo potrebno poslati vsako leto vsaj 800 otrok na letovanje. Kje so vzroki za tako majhno število otrok, ki gredo lahko na letovanje? Glede ugotovitev zdravnikov, da bi balo toliko otrok potrebno letovanja, je skušala Ob ZDPM RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM SVETA ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE PRI ObLO MIRKOM ŠTROMAJERJEM Jalovo le izgovarjanje, da ne gre uvajati ekonomskih enot zato, ker le premalo »gibljivega dela" plač Kakšne so trenutno potrebe In možnosti rekonstrukcij v Industriji hrastniške občine in kako so po vašem mnenju izvedljive? -V industriji je treba končati rekonstrukcijo tovarne kemičnih izdelkov, začeti z rekonstrukcijo papirnice v Radečah in čim prej končati rekonstrukcijo steklarne, ki je v končni fazi. Prav tako pa Je potro'iv>'i izvršiti rekonstrukcijo cementarne v Zidartbm mostu. Možnosti rekonstrukcij v industriji so ob trenutni situaciji nekoliko slabše glede na nove predpise o carini in novi pariteti dolarja, kar občutno podražuje rekonstrukcije, na drugi strani pa glede na nov zakon v investiranju, ki bo v kratkem sprejet in po katerem je predvidena visoka lastna udeležba investitorjev in zagotovitev Sredstev za predvidene investicije v celoti pred investicijo. Jasno je, da bodo rekonstrukcije v bodoče navezane na izvor sredstev v okviru ustrezne panoge, predvsem Pa na združevanje sredstev na območju komune. Ni zanemariti možnosti kooperacije med podjetji izven območja komune. V poštev prihaja tudi inozemsko kreditiranje. v kolikor bodo rekonstrukcije delno vezane na uvoz opreme. Seveda pa je Izbira dobavitelja v Inozemstvu, kar zadeva tehnično izvedbo in kvaliteto opreme z ene strani ter z druge strani pogoje finansiranja, odvisna od trezne ln ekonomski upravičene odločitve Investitorja. Težko je dati ob spremembah ki bodo v kratkem nastopile, do-ločeno oceno glede rokov izvršitve navedenih rekonstrukcij. Vsekakor drži dejstvo, da bo možno Izvesti rekonstrukcije v Industriji dokončno do leta 1964, seveda ob Pogoju, da bosta finansiranje in '7lradnja potekala po predvidenih Investicijskih programih, zato ker le to vezano na vračanje sredstev.* Kako sc bo lahko približno spreminjala osnova delitve čistega dohodka na osnovi povečanja zmogljivosti posameznih podjetij eelotne Industrije v občini. Tudi v nadaljnjem razvoju je PrifRkovntl, da bodo osnove za delitev čistega dohodka ugodnejše ** nodjetja. S stališča investiranja Je ro ugodno, vendar pri tem ni Zanemariti tudi drugih vprašanj •ti se pojavljajo v zvezi z vsako ^konstrukcijo.' Pri tem velja podariti zlasti stanovanjske In ko-munolne probleme, ki jih progra-1,11 rekonstrukcij Industrije ne rešujejo, so pa tesno povezani z zagotovitvijo pravočasnega ln polaga Izkoriščanja novih kapaeltet. Povsem jasno Je, da bi morala rekonstruiran* proizvodnja že ob času vračanja anuitet prispevati tudi k objektom družbenega standarda komune, ker je oboje med seboj tesno povezano. Glede na navedeno tesno povezanost proizvodnje s problemi izgradnje objektov družbenega standarda bomo morali v naši komuni pač težiti za tem, da bomo pri izvajanju rekonstrukcij dosegli čim ugodnejše pogoje za finansiranje tako glede rokov odplačila, kakor tudi drugih pogojev finansiranja. Pri tem gre namreč za to, da sprostimo vzporedno določena sredstva tudi za objekte družbenega standarda. Skoraj popolno pomanjkanje gibljivega dela plač je menda v zadnjem času spravilo formiranje ekonomskih enot v položaj, ki ne ustreza težnji gospodarjenja po novih smernicah. Kako sodite o tem pojavu? Splošen pojav, ki ga opažamo pri uvajanju ekonomskih enot v podjetjih je ta: a) Nekatera podjetja so uvedla in imajo ekonomske enote pač zato, ker »mora tako biti«, b) druga podjetja pa smatrajo pod uvedbo ekonomskih enot le opravičilo za nominalno zvišanje osebnih dohodkov, ker jim to sedaj delitev dohodka še dopušča. Oba navedena pojava pa pričata o tem, da se taka podjetja niso dovolj poglobila v smisel in namen ekonomskih enot. Namen uvedbe ekonomskih enot leži namreč v izboljšanju načina gospodarjenja in poslovanja pod-1 pomanjkanje sredstev v občin-jetij, kar ustvarja večji dohodek skem kreditnem skladu v ta na-in s tem tudi osebne dohodke ko- men. lektivov. Jalovo je izgovarjanje, v veliki meri pa je sedanje kri-da ne gre uvajati ekonomskih tično stanje z obratnimi sredstvi enot zato, ker je premalo »gibljivega« dela plač. Prav taka miselnost namreč potrjuje mišljenje, da organizacija podjeidj in sami principi gospodarjenja v kolektivih ob uvajanju ekonomskih enot niso bili analizirani ali pa so bili mnogo premalo analizirani. Smatram, da obstajajo v vsakem podjetju realne možnosti za uvedbo pravilnikov ali internih predpisov, ki urejajo višino osebnih dohodkov na podlagi dejanskih rezultatov gospodarjenja in poslovanja, pa najsi bo to v okviru ekonomskih enot ali kakršnihkoli drugih organizacijskih enot. So še kakšni drugi problemi, na primer vprašanje obratnih sredstev, o čemer bi bilo podnebno razpravljati? V novih pogojih našega ekonomskega razvoja je stvar obratnih sredstev v prvi vrsti problem kolektivov samih. Ta problem, ki doslej ni bil še nikoli tako kritičen, je v marsičem posledica splošnega »popuščanja« pri angažiranju kreditov ln drugih sredstev za obratna sredstva. Res je sicer tudi, da doslej nismo dajali obratnih sredstev predvsem podjetjem, ki so povečala obseg proizvodnje oziroma poslovanja In bi bila upravičena na povečanje povzročila omejitev investicij in so potem v investicije odhajala obratna sredstva. Glede na to, da novih sredstev za investicije ni, obstajajo obratna sredstva zamrznjena in vse čaka novih rešitev in predpisov po tem vprašanju. Pripomniti je treba, da bo to stanje v dokajšnji meri urejeno z zaključnimi računi, ne glede na morebitna dodatna sredstva za kreditiranje obratnih sredstev. Kolektivi bodo namreč morali iz svojega čistega dohodka ob koncu leta izločiti sredstva v čim večjih zneskih v svoje poslovne sklade. Viktor Stre« zbrati finančna sredstva v taki višini, da bi z njimi zagotovila letovanje vsaj 400 otrokom. Toda to ji ni uspelo, in tako so lahko poslali le 250 otrok na letovanje v Poreč in Polhov Gradec. Velika obremenitev za Ob ZDPM je tudi to, da ima precejšnje izdatke za prevoz materiala, letno okoli 220.000 din. Zaradi teh težav in tudi drugih, že dalj časa razmišljajo, kako M lahko ustanovili občinsko počitniško kolonijo. Toda doslej je ostalo vse le pri besedah in razpravah. Priznati je treba, da ae občinska Zveza društev prijateljev mladine trudi, da bi se sklepi čdmprej uresničili. Toda dejstvo je, da vprašanje, koliko otrok bodo vsako leto poslali na letovanje, ni odvisno od želja in potreb, niti od predlaganega predračuna za počitniško kolonijo, temveč od finančnih sredstev, M jih ima Zveza na razpolago. Sredstva za finansiranje te kolonije pa se stekajo iz: prispevkov staršev, prispevkov občine in prispevkov socialnega zavarovanja. Toda pri teh prispevkih je pogosto opariti, da starši v ve- po kateri so starši prispevali finančna sredstva za letovanje otrok, sestavljena v razponu od 1 do 10 tisoč din in se potemtakem ne more govoriti o previsokih prispevkih. Res je pa, da so se morali mnogi otroci odreči letovanju zaradi nerazumevanja staršev. Tudi zavod za socialo® zavarovanje ni izpolnil svojih obveznosti. Doslej je namreč nakazal približno 600 tisoč din v ta namen, kar je povprečno nekaj nad 2 tisoč din na otroka, čeprav M moral prispevati za vsakega otroka, kjer je povprečni dohodek na družinskega člana izpod 8 tisoč din, 4 tisoč din po predhodnih informacijah jn tolmačenjih. Do lanskega leta je bi! ObLO tisti, ki je dajal največ sredstev za finansiranje občinske počitniške kolonije. Toda zaradi objektivnih težav letos ni mogel pravočasno nakazati sredstev in je doslej nakazal le blizu pol milijona za operativne izdatke Ob ZDPM. Iz vsega sladi, da M bilo treba prepričati starše, da je skrb za zdravje otrok prvenstveno njihova dolžnost, in da naj bi v bodoče prispevali več sredstev kot doslej, pa če bi se pri tem morebiti odpovedali svojim osebnim koristim. Tudi zdravniki, zlasti v šolskih ambulantah in otroških dispanzerjih, naj bi priporočili staršem, da pošiljajo svoje otroke na letovanje ter da so dolžni tu- liloo večji meri dobe za osebne I * nekaj prispevati. DPM naj bi zadeve kot pa za zdravje obrok. So pa tudi primeri, da nekateri starši doslej še niso plačali prispevka za letovanje, čeprav so imeli možnost, da znesek odplačajo pred letovanjem otrok v treh minimalnih mesečnih obrokih. Dejstvo je, da je hBa lestvica, na terenu sklicevalo sestanke s starši o tem vprašanju, svojo vlogo pa naj bi pri tem odigrala tudi Delavska univerza, KJub vzgojiteljev in drugi. Skratka, skrb za letovanje zdravstveno šibkih otrok je naloga nas vseh. ' MISLI OB USTANOVITVI ZASAVSKEGA ZAVAROVALNEGA ZAVODA Možnost možnega razvoja ustanovljenega zavarovalnega zavoda v Zasavja Pred dnevi sta LO občin Trbov- pridružiti se ustanoviteljem ven- I lje in Hrastnik sklenila ustanoviti skupen zavarovalni zavod, o čemer sta ponovno odločala zaradi predloga okrajnega ljudrfcega odbora, naj bi vse občine v okraju ustanovile en sam zavarovalni zavod. Kot je Mia mišljenja ustanovitev zavoda za vse revirje, je v obratnih sredstev. Vzrok temu je petek tudi ObLO Zagorje Prisilno zdravljenje kronižnih alkoholikov V sredo, 8. oktobra, je bila II. redna skupščina občinske Zveze društev prijateljev mladine iz Trbovelj. Na dnevnem redu so bila pereča vprašanja, kot so: baza letovanje otrok, delo kluba vzgojiteljev na letovanjih, dnevna letovanja, novoletna jelka, otroške vzgojno-varat vene ustanove, otroška igrišča, jugoslovanske pionirske igre, problematika šolskih mlečnih kuhinj, delo komisij pri Ob ZDPM. mladinski kriminal, mladinski film in vpliv filma na o‘roka. pionirski hišni sveti, alkoholizem ter poročilo o splošni socialni problematiki. Tako so ugotovili, da klub vzgojiteljev ni delal stalno ln sistematično in da bo v bodoče potrebno posvetiti temu delu več pozornosti. Organizirali bodo več razgovorov z vzgojitelji, da sl izpopolnijo znanje ter da se usposobijo terih komisij, ki niso izpolnile zadanih nalog. V zvezi s problematiko vzgojno-varstvenih ustanov je skupščina sprejela sklep, naj se predlaga ObLO Trbovlje, da sprejme odlok, po katerem bi morali vsi investitorji novih stanovanjskih blokov upoštevati potrebe po teh ustanovah in zagotoviti prostore zanje. Tako upajo, da bo v bodoče rešeno vprašanje prostorov za te ustanove. Posebej so proučevali problem, ki potiska mater in otroka v popolnoma brezpraven položaj: o problematiki alkoholizma v naši dolini. Vse intervencije socialnega skrbstva, ki lahko edino prepričuje alkoholika o njegovem nepravem početju, ne zaležejo. Sprejeli so sklep, naj se na vseh zborih volivcev in občnih zborih zahteva, da se uvede prisilno za delo v kolonijah, enodnevnih , zdravljenje kroničnih alkoholikov letovanjih itd. I ter da se jim omogoči, da bodo| Kritično so ocenili delo neka- ' lahte skrbeli za svoje druBne. Proučili ln razpravljali so tudi o mladinskem kriminalu, ki narašča iz leta v leto. V ta namen so predlagali, naj M se letos ustanovila vzgojna posvetovalnica pri Ob ZDPM, ker imajo prostore, strokovni kader, pedagoge, socialne delavce, psihologe in zdravnike. Posvetovalnica naj ne bi služila samo staršem otrok, ki že imajo rta vesti kakšno kaznivo dejanje, pač pa za vse ostale, ki bi prihajali po vzgojne nasvete. Ugotoviti moramo, da so vse probleme temriJMo proučili in dal? umestne predloge za teoljšanjje dela, potrebna je pa tudi večja pomoč, ki naj M Jo doMli za svoje delo. DOBRAVA: Gradnja tole Gradnja ceste Radeče-Dobrava poteka po predvidenih načrtih. Nekatere probleme okrog lastmi-bo potrebno še dar z določenimi pogoji. Po trenutnem stanju zavarovanj v j obeh občinah je mogoče ugotoviti, da bodo stroški zavarovalnice nekoliko večji, tet bi bili pri zavarovalnici, ki jo je predlagal okrajni ljudski odbor, vendar je očitno, da je ustanovitev takšne manjše zavarovalnice bliže smotrom decentralizacije. Dejstvo, da je trenutno število zavarovanj na rbmoSju treh občin le nekaj večje od števila 22.000, kaže v primerjavi s številom prebivalstva na možnost razširjenja zavarovanja, zlasti v življenjskem zavarovanju. Omenjena številka namreč govori o vseh zavarovanjih, tako družbenega sektorja kot privatnega. V zneskih, ki so omenjeni pod hticasom, je torej največ sredstev iz obveznega zavarovanja industrije in ostale družbene lastnine. Nekoliko večje število uslužbencev, kar povečuje stroške zavarovalnice, torej ne more biti merilo o stroških in rentabilnosti nasploh, kajti prav to dejstvo je osnova za predvidevanje, da bo prizadevnost zavoda zaradi tega večja, kot M bila sicer. Ob številu prebivalcev obeh občin in ob dobri propagandi zavarovanja so možnosti zavarovanja v bodoče še za dolgo časa neizčrpne. Zal o perspektivi predloženi predlog ustanovitve zavarovalnice za vse občine ne govori, kot tudi ne o tem, da manjša zavarovalnica so- upravljanje v zavarovanju tet večja, kar je za razširitev zavarovanja prav tako ugodnejSe. Ob zavarovanju na sploh lahko rečemo tudi to, da te zavaroval« niče zgradile New York, in sicer z življenjskim zavarovanj em. Tukaj ne gre n goljufijo, kot bi nekdo morda razumel to dejstvo, temveč za matematično rezervo življenjskega zavarovanja, v katerem se stekajo srečbtva, ki jih zavarovanci vplačujejo kot zavarovalnino tudi desetletja, kolikor traja življenjsko zavarovanje. Na tej osnovi se zMrajo pri zavarovalnicah, ki jih lahko uporabljamo kot kratkoročna posojila, a takšna sredstva so trenutno za razne investicije zelo iskana in bodo tudi v bodoče. Razen teh sredstev so tudi še druga sredstva, ki izvirajo iz zavarovanj in jih je mogoče na ta način uporabiti. Ta so predvsem sklad preventive in gasilski sklad. Kot smo, že ugotovili, se lahko ob dobrem poslovanju zavarovalnega zavoda sredstva zavarovanj podvojijo in tudi potrojijo, kajti večina prebivalcev se trenutno očitno ne poslužuje zavarovanja. Nad trenutnim stanjem zavarovalnega zavoda, ki je dokončno ustanovljen, torej ne moremo biti zaskrbljeni, kajti delež etga denarnega zavoda v našem lokalnem gospodarjenju se lahko hitreje veča kot delež katerega koli proizvodnega podjetja Kai so pokazale letne konference trboveljskih mladinskih aktivov Konec minulega meseca so se končale zadnje letne konference mladinskih aktivov v trboveljski komuni. Konference so pokazale, V Koloniji 1. maj v Trbovljah že nekaj časa z uspehom dela servts za vzdrževanje hiš Stanovanjske skupnosti Trbovlje - Center. Ker so postali prostori pretesni, gradijo nove prostore za delavni o SEJA DELAVSKEGA SVETA SGP »ZASAVJE« TRBOVLJE Sprejeli so perspektivni načrt za i. 1962 V torek, 14. novembra, je bila jenske 'proizvodnje. Za gradnjo etitor. Podjetje je s tem deloma seja delavskega sveta SGP »Za-j novih obratnih prostorov imajo' uspelo, delcma pa ne, zato se pri savje« iz Trbovelj. Mimo drugih j Je pripravljeno zemljišče in odob- j nekaterih objektih pojavljajo iz-tekočih vprašanj je delavski svet reno lokacijo, pripravljen: r,o na- gube v breme gradbenega pod-obravnaval in sprejel osnutek I črti, trenutno pa izdelujejo pro- Jotja. Posledica tega je, da osebni perspektivnega načrta za prihodnja —— "—1 —*-*-1—TiUlim t .- leto, ki predvideva 7,9 odstotka večjo realizacijo v primerjavi z letošnjim letom. Načrt predvideva realizacijo da je mladina naredila korak naprej glede samoiniciativnosti in resnosti dela mladinskih aktivov. Opaziti je, da se mladina v ustanovah, gospodarskih organizacijah in zavodih zaveda svoje naloge in vloge, padec dejavnosti pa se opaža na srednjih šolah: Gimnaziji in ESS, kar je zopet vzrok prešibkega kadrovskega sestava vodstva. In če pogledamo, kaj so bile njih ni treba segati še po razni strokovni literaturi. Mladina je prinesla veliko koristnih predlogov, saj želi spoznati bistvo dogajanja in vlogo ter naloge, ki stoje pred njimi. Politično-ideološka vzgoja je področje, o katerem se je mnogo govorilo. Mladina se zanima za predavanja s to tematiko, toda velikokrat eo oblike dela že zastarele in ne ustrezajo razvoju, gram. Novi obratni prostori hode' dbhotki ne morejo rast; eorazmer-v neposredni bližini Avtoprevoz- i no z zvišanjem produktivnosti, ništva in Komunale, kjer so I Delavski svet je prav tako ugo" urbanlsti predvideti Zemljišča ko'j tovil, da je veliko breme za zazidalno parcelo. Nove obrniti- podjetje tudi to. da nima konti- j aktualne teme približajo mlade- j razlago na konkretnih primerih, glavne teme, oziroma kaj je bilo ali pa včasih tudi slabi predava-alfa in omega vseh konferenc, telji ne znajo pritegniti mladino, vidimo najrazličnejša področja Zlasti tu je iskati krivdo, da se politične, kulturne in gospodar- politično-ideološka vzgoja ni raz-ske dejavnosti, o kateri bi mla- vila v takem obsegu, kot je že-dina želela zvedeti kaj več. To leno. Mladina je predvsem zase pravi, poiskati bi bilo potreb- intereeirana za konkretne prime-no poti in načine, da se razne 1 re in stvari, v glavnem si želi 680 milijonov din, kar je za 7,9 % več kot letos. Tako imajo že sedaj zagotovljena dela na gradbiščih. ki so že pogojena in se bodo drugo leto nadaljevala v skupni'kasneje pa še žago in mizarsko j vrednosti približno 400 milijonov , delavnico. Uprava podjetja pa bo j dm. Pri sedanjem številu zapo- j ostala v Sedanjih prostorih. K* a n- I prostore bodo postopoma prenesli: • nu;ranih del in da močno fluktu-skladišle, garaže, lope za razno j ha delovna sila. gradbene stroje in pa delovišč-* i za centralno ukrivljanje železa Tja, kis? so belili pagoii V trboveljski občini je sedaj slenih računajo na 5-odstotno po-;no bodo prenašali urostore glede trinaj3t avtoburoV, če računamo večanje produktivnosti. 2e v letošnjem letu so kupili nekaj gradbenih strojev, da bi tako lahko vsaj delno modernizirali gradbišča in pospešili čas gradnje. Tako so kupili: ekskava-tor (nakladalec), mehanične lopa- na finančno stanje^ Pri tem pričakujejo, da bodo dobili posolilo iz izgubo v lokalnem prometu, drugače tl jo pa morala občina. vse avtobuse, ki jih imajo tudi ! Skušali bodo spremeniti tudi voz- 'iStSSZSSEp&Si i občine. S prvo efSpo že* , _a<;!n * ve, _.k_2h v začetku drugega leta. Pri tem j|e4# me3(:-ega avtcbu:mega' pro-bi podjetje sodelovalo z o-nimi meU> Da w pa cdpravili m.IHooi dinarjev, najelo bi na še nevšečnosti bi omenjeno pol-osem mitMonov dinarjev, da bi | notrebovalo vsaj dva do tri lokalno im med- jekta. V prvi fazi bi podjetje j krajevno progo. zgradilo predvsem skladišče remontno delavnico. : ; : ■■ .. _ "sem m,i”or.ov dinarjev, da m \ nn,tro'-*wn.ln vsai s"-* -?• ssKrs-a lijomov din. V letu 1982 pa predvidevajo nakup večjih gradbenih dvigal, stroj za ravnanje, rezanje in ukrivljanje betonsko-železnih Podjetje ima pa tudi težave gle-elementov, stroj za nabijanje zena- slaviji na leto 11.296 vagonov žganih pijač. Ker zaradi visokih zaščitnih carin izvozimo letno komaj 10 vagonov teh pijač, pomeni, da celoten pridelek žganja popijemo sami. — Nad 60 % vsega žganja skuhamo iz sliv. Mnogokrat dodajamo slivam še sladkor, ki ga za te potrebe celo uvažamo! — Proizvodnja umetnih vin je danes v Jugoslaviji za 1100% večja, kot pa je bila pred drugo svetovno vojno. Znanost in nogomet Znanost je na Norveškem hvaležna nogometu za svoj razvoj. V tej državi mora nogometna zveza odstopiti tri četrtine svojega čistega dohodka od nogometnih tekem za podporo znanstvenih raziskovanj. V trinajstih letih, odkar je nogometna zveza podpisala omenje- zik, kar ne bo v prid le Eichman-nu in njegovemu branilcu, ampak tudi mednarodnemu tisku. Kdaj bodo izreki! obsodbo, še nih- j čitev jeruzalemskega sodišča, če ne ve, celo sodniki ne. / u p Adolf Eichmamn je mod tem v zaporu pri Djelam'. v kraju, ki joi daleč od Ha! te. V nasprotju t z ^trdile,0 'Eichm^hu- ! Prc^ ^^vi je izginil zaboj z | spravljeno v lesenih zabojilr Pre- do bolan, .,c neki vladni uradnik datom v vrednosti 33 milijonov ^ejleUlo g^J*™*** obsodba, je še vedno nejasno. Po- no pogodbo z državo, so prejeli čakati bo torej še treba na odlo- |norveški laboratoriji preko 16 milijard dinarjev podpore. Izginil zaboj z zlatom zagotovil,’ da je Eichmann povrem dinarjev, in sicer na poti iz Lon-zdrav in da živi normalno živijo- v Zdrich. Policija ne ve kako bi rešila to uganko. Zaboj nje jetnika. Zapor v Djclami pj^j so namreč prevažali z letalom in angleška policijska utrdba, ki soli« 113 nepojasnjen način izgnil. je bil S iniiiHininiiitiHiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinitiiiiiiintHHUintiHiiiiiiimiiiiiiiniitiiiiiiimiHmitiiiimuttmHiBmiiiuttitiNmitiiiiiniii jo leta 1918 spremenili v izraelski IV Londonu so natovorili v neko zapor. Sedaj je baje Adolf Elcb-1 družbe Swissair mann edini jetnik tega zapora, po^ihko zlata v vrednosti 420 mi-ker se Izraelcem ni zdelo dovoli »Jonov dinarjev - zlato pa je bilo varno, če bi bili v Elchm-nnovi bližini še kakšni drugi jetniki. Eichmanna so povsem izolirali in zastražili s policisti, med katerimi nobeden ne obvlada nemškegi jezika. Eichmanna obiskuje vsak dan zdravnik, na razpolago pa so mu vse -knjige, ki si jih želi, in lahko čila kadar koli hoče. Razen tega Eichimnn piše knji- Za vročekrvneže Na novem športnem stadionu za nogometne tekme v Washing-tonu, ki je stal 11 milijard dinarjev, so uvedli neko novost. To je dvanajst dobro izoliranih celic, ki vanje med tekmo zanro preti- rano vročekrvne navijače, da ne go, in sicer brez pisalnega stroja, bi motili poteka tekme. Baslu. Toda šele ko so zlato iz-tovarjaH, so ugotovili, da manjka en zaboj. Za sedaj še niso ugotovili, ali je bilo v zabojih zlato v palicah ali ploščah, ali pa je bil v njem nakit. Manj oglasov V bodoče na Japonskem ne bo več potrebno, da bi možje po tisku razglašali, da niso plačniki dolgov, kj bi jih delale njihove žene. Vrhovno sodišče v Tokiu je izdalo načelno razsodbo, po kateri v nobenem primeru ne more biti mož odgovoren za dolgove, ki jih napravi njegova žena brez njegove vednosti in pismene privolitve. — Letno pridelamo v naši državi povprečno 42.430 vagonov vina. Izvozimo ga okrog 2100 vagonov, 400 vagonov ga predelamo v razne vinske destilate, 230 vagonov pa za vinski kis. Vse ostalo ostane doma! — V zadnjih nekaj letih popijemo Jugoslovani povprečno 60.850 vagonov alkoholnih pijač. — Na vsakega prebivalca Jugo" slavije odpade letno 35,8 litra alkoholnih pijač in samo 0,3 do 0,5 litra sadnih sokov, medtem ko Švicar popije 10—30 litrov sadnih sokov na leto, Nemec 5 litrov itd. — Leta 1953 so v gostinstvu predstavljale alkoholne pijače 54 % celotnega prometa, hrana 28%, brezalkoholne pijače pa samo 4,73%. Ostalo so bile nočnine in neblagovni promet. FILM NOVICE IZ UFUSA »Poklican je in V 3« V Beogradu je podjetje UFUS končalo s snemanjem filma »Poklican je in V 3*, katerega je režiral Milenko Štrbac. Glavna vsebina filma je velika tragedija dijakov in profesorjev v zločinskem pokolu leta 1941 v Kragujevcu. Film pa ni posvečen samo Kragujevcu, temveč vsem mladim ljudem tega kraja, Glinam, Šabcu in Gradiški — vsem mladim dijakom izmed IS in 17 let starosti. Film prikazuje mladino, ki jo je zatekla okupacija, pa ravno tako smrt, težave, žalost, a tudi veselje in upanje v boljše in lepše. Medaljon s tremi srci Izdeluje se film, ki je imel prej naslov >Navadna dekleta*, in ga režira Vladimir Slijepčevič. Snemanje se razvija po programu in je doslej že skončan prvi del od treh. V prvem delu igrajo glavne vloge: Karlo Bulič, Viktor Starčič, Beba Lončar in Stojan Dečermič. V drugem delu bosta nastopila Stanislava Pešič in Severin Bjelič — v tretjem pa Vesna Krajina, Miloš žutič in Boris Dvornik (poznan iz filma »Deveti krog*). Leto je krivo vsega Temu filmu je končno dan naslov, ki je prej imel ime ‘Nihče, kakor ti*, je pa komedija, v kateri igra Mija Aleksič vlogo Dositeja oziroma moža, ki odhaja na letni oddih dva dni pozneje kot njegova zena. Vsak po svoje doživlja razne izkušnje zakonske zvestobe — na koncu se pa vse srečno konča. — Režiser filma je Peruša Djordjevič, glavne vloge pa igrajo: Olga Nadj. Sonja Hlehš, Milena Dravič, Mavid Popovič, Rade Markovič, Djuza Stojiljkovič in drugi. — Premiera tega filma bo v začetku decembra 1961. Glasbena komedija »žvižg ob osmih« Pripravlja se domača glasbena komedija revijskega tipa pod naslovom »Žvižg ob osmih*. Film režira Sava Mrak, glavno vlogo P* igra popularni pevec Djordjc Marjanovič. ' —Svoje znanje prodajam samo za težko zlato, pripominja vede-ževalka. — Na nesrečo je to ves denar, ki ga zmorem, odgovori ciganka. — Potem ga spravite in odidite! Morale« .1« bil nadvse zadovoljen, saj je že videl pred sabo obilno večerjo. — Gospa, nadalJule Carmen, pravijo, da ste bogati. To bo verjetno res, kajti tisti, ki verjamejo v vašo znanost, prihajajo od vseh strani in vaš trud obilno poplačajo. Vzemite za danes to malenkost in napravite dobro delo — prosim vas! — To ni moja navada. Vzemite denar in Izginite! - Rotim vas, gospa, nadaljuje mlada žena, da mi pomagate. Potrebno ml Je mr.ogo upov, več kakor drugim. Moram zvedeti, kaj me v bodočnosti čaka, da se ohr-brlm in s potrpljenjem počakam na srečo, ali pa se naveličam življenja... Gospa, še enkrat vas... - Zadržujete in motite me ter postajate nesramni, zavpije Perina. Izginite, ker imam važnejše opravke! Morales se Je že umaknil k vratom, toda Carmen je jezna In razočarana pristopila k Perln.1, ji strgala z obraza masko in Ji a satansko jezo ter še večjim obupom rekla: - Poglejte me, gospa! Zapomnite si moj obraz, da (Ja boste kdaj pozneje lahko spoznali. Danes ste mi brez milosti porušili In uničili vse, verjetno lažne upe in pogum, da bi počakala na srečne)^ dni. Vseeno: potrpežljivo bom čakala! Ne spadam med tiste ljudi, ki jih nesreča uniči in niti ne poskusijo, da bi se spet vzdignili. Sem med tistimi, ki vedno znova vstanejo. To sem že storila in bom, če bo potrebno, ponovno dokazala. Spet bom vstala hi uspela b.»m! Toda takrat se pazite, gospa: našla bom način, da se vam oddolžim! Perina je mlado c!panko poslušala zavzeto. Iz črnih ocf mlade žene so bliskale strele in lahna rdečica je dajala njenemu obrazu posebno lepoto. ... . ,,, Resnično, ta mlada žena ni takšna, kot so drugi, je mislila vedeževatka, ko Je opazovala razjarjeno ciganko. Njena odločnost je enakovredna njeni lepoti. Kdo naj ve, kakšna bodočnost jo še čaka? Vsekakor jo bolje, da U je taka oseba zaveznik kot pa nasprotnik. Kdo neki Je pustolovce, ki spremlja to lepo. mlado raz- Jarjenko? . . Ko je Carmen povedala vse, kar ji je težilo srce. sc Je obrnila in hotela zapustiti rdečo hišo. In prav tedaj, ko Je prišla do Mora-lesa, ki se je s strahom in hkrati z veseljem pomikal proti vratom, so jo zaustavile besede: - Nesrečnica, ali bo* tu pustila najin tolar? Carmen »e ni zmenila za besede svojega spremljevalca. — Počakajte! je iznenada rekla Perina. - Kaj želite? vpraša Carmen in se počasi obme. _ pridite bliže! Upam, da ee bova sporazumeli. XAVTER DE MONTEPIN 6 Maščevanje in ljubezen Carmen je pristopila k mizi in čakala, kaj bo dejala vedeževolka. — Dejala sem, da vedežujem samo za zlato, je začela Perina. To je res, kajti v nasprotnem primeru bi svoje znanje samo poniževala. Toda zato, ker »te ml všeč, bom napravila, kar nisem hotela za srebrni tolar, zastonj in pa - je nadaljevala po krajšem premiljevanju, ker ste ponosni, vam predlagam, da bi delali skupaj! — Kako? vpraša ciganka. — Po vašem nenavadnem oblačilu in po mandolini sklepam, da sta potujoča umetnika. - Res je, je odvrnila Carmen in rahla rdečica ji je zalila obraz — pojem na javnih mestih. — Dobro, je zopet povzela besedo Perina. Ko bom končala delo, mi boste pokazali, kaj znate. Recimo: zapeli- mi boste balado vaše domovine. Se strinjate? — Najlepša hvala! Seveda sprejmem! — Ce Je tako, vzemite najprej svoj donar. Carmen je ostala nepremična, toda Morale« Je s svojim! dolgimi prsti pograbil za tolar In ga'urno spravil v žep. Takoj po tem opravilu se Je spet vrnil na prejšnje me3to pri vratih. - Kdo je to? vpraša Perina in se nehote nasmehne. - Moj brat, gospa, Je z na pol prezirljivim glasom odvrnila Carmen. Takoj nato je popravila svoje besede: - Zelo mi je vdan in bi žrtvoval tudi življenje zame. Mimo tega je zelo dober, če ne celo odličen glashettik in dober sabljač. - Dober meč mi lahko pride še kdaj prav. Je pomislila Perina, glasno pa je nato rekla: — Dajte ml roko! — Izvalite! Nekaj časa vedeževatka molče opazuje nepravilne črte na majhni, nežni reki. Nato pa spusti roko mlade žene In Jo pogleda ostro. - Kaj vam je? sc začudi Carmen. - Kaj mi je? ponovi vprašanje vedcževalka. Norčevali bi »e iz mene In moje umetnosti - in to upravičeno - če bi se vam pust:ia preslepiti. — Kaj ate hoteli s lem povedati? - No, potem sl zapomnite: vaša skromna obleka me ne bo preslepila! — Moja skromna obleka? Tega pa res ne razumem, je vsa pr®" padena odgovorila Carmen. — O, vi! Potemtakem hočete preizkusiti moje znanje in modrost-nadaljuje gospodarica rdeče Mšč. Priznati moram, da ste svojo vlog® odlično zapirali. Toda — kakor vidite — vam va*a ukana ni uspel a: vi niste ciganka, vi ste plemenita gospa! Ne tajite! Tisto, kar se** vam povedala, je resnica! Cigamkln obraz Je prekril Izraz zmagoslavja, toda ta nenadn* sreča je kmalu izginila z njenega obraza. r Poslušajte, gospa! je z drhtečim glasom začela govoriti Car' men. Poslušajte in verjemite mi: uvidela sem, da je vaša umetnos nezmotljiva. Toda nekateri ljudje imajo v življenju nerešljty® uganke. Med te spadam tudi Jaz. Vaše besede me ne preseneča.0' toda v trav« trenutku sem Usta, ki stoji pred vami: ciganka, po")' Joča pevka, in tisti ubogi tolar, ki ste ga zavrnili, je vse m®-> premoženje. — Ce je to res, potem ste rojeni pod nenavadno zvezdo h1 ‘J moje oči ravnokar nekaj videle, kar doslej še niso in ne bo® nikoli več. — In kaj ste videli? — Sijajno bodočnost! Neizmerno bogastvo! Moč brez meja skoraj kneževskl položaj! - Sijaj! Moč! Knežji položaj! Je ponavljala mlada žena, da se ji blede. 7. reko Je potegnila po obrazu in si obrisala čelo. — Ali sem res to slišala ali se ml samo sanja, ali pa sc m samo norčujete iz moje bede? — Ne, ne norčujem se. Kar sem vam povedala, Je resnica- — Ali... ali... Je začela Jecljati Carmen — ali se bo ved®1 vanje kmalu uresničilo? — Pokažite mi še enkrat roko, šele potom vam bom lahko govorila. Ko-kšnl dve minuti Je vedeževaika opazovala njeno roso. — Da, jr končno rekla, km«Ju se bo uresničilo. - Kako pa lahko to uresničim? — Moja znanost vam na to ne more odgovoriti. , — Kako pa se bo končala ta nenavadna sreča in bodočno«*7 — Tudi na to vprašanje vam ne morem odgovoriti. ve,n. — Ker so čite vaše roke zame uganka, vam lahko samo •>®rlje da ne boete dolgo živel), imeli boste pa nenavadno bogato tiviJ7eie' — Zadovoljna sem. Verjamem v vaše napovedi, v vaše vanje, tn to zelo rada Želim zubleščaU kot meteor, ki se n®nrJt(fK pojavi na nebu. Telim si moči In »lave, pa čeprav samo za p»! čas. Tudi to je več, kot bi se lahko nadejala. Hvala vam. * j*iJ Računajte na mojo vdanost. In sedaj, ko ste ml povedali v dovolite, da se vam oddolžim. .<> (Dalje prihod'1/1 J