Štev. 281.
T Untnant, t soboto, dne 10. decembra 1910.
Leto XXXVIII.
= Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 26-— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ , „ 6*50 za en moseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29 — za ostalo inozemstvo „ 35*—
= V upravništvu: ==
Za celo leto naprej . K 22-40 za pol leta „ . „ 11-20 za četrt leta „ . „ 5*80 za en meseo „ . „ 1-90
S pošiljanjem na dom atane na mesec 2 K. Posamezne St. 10 v.
Inseratt:
Emostolpna petitvrsta (72 min): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ u več ko trikrat . „ 9 „
T reklamnih notioab stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popust.
i Izhaja:;
vsak dan, lzvzomši nedelje in praznike, ob S. ari popoldne.
Ks" Uredništvo i« v Kopitarjevi uliol štev. 6/HL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravnlstvo je v Kopitarjevi uliol štev. 6. = Sprejema naročnino, lss«rate in reklamaolje. = == Upravniškega telefona štev. 188. =====
Današnja številka obsega 16 strani.
Hiše šolsko polje.
1. Doslednost na vse strani!
Poznaš Zavezarja, ki bi naročil knjige ali tiskovine od podjetja, ki je v katoliških rokah? A mi? Leto za letom kupujemo drage šolske tiskovine v liberalni tiskarni in sprejemamo koledarček, ki dela reklamo liberalni učiteljski organizaciji. S podpiranjem »Učiteljskega Tovariša« in drugih listih takega kalibra ali celo »Naše Bodočnosti« dajemo izvestnim ljudem v poke orožje, ki nas mnogokrat tepe. Geslo zavednega Slomškarja bodi: Z novim letom proč z vsemi časopisi, ki izhajajo v nasprotnih rokah.
2. Nujna prošnja našim možem t krajnih šolskih svetih.
Imejte pod kontrolo šolske naroče-vanje knjig in časopisov! Pri prvi seji sklenite, da poslej krajni šolski svet ne da niti vinarja za list, ki ga bo naročil liberalni učitelj brez vaše vednosti. Ne zabite tega, stvar jc velevažna!
3. V naročitev priporočamo:
Knjige »Slovenske Šolske Matice«, »Slovenskega Učitelja«, »Vrtec« in »Angeljček« (po več iztisov) ter mladinske knjige, ki jih odobrava posebni iaznamek »Katoliške Bukvarne«. Liberalna krama naj zgine z novim letom iz naših krščanskih šol! Možje, strankarska disciplina zahteva brezobzirnosti napram vsakemu liberalnemu učitelju. Takoj na delo!
4. »Srce je žalostno, veselo več ne bo.«
Jelene, predsednik naše Zavezari-fe, zdihuje. Punta se mu vse. Doma je razdejanje, a tudi izvenkranjski liberalci ga zapuščajo. Štajerski liberalni kolegi so ustanovili svojo kreditno zadrugo, pri kateri ne bo imel več nobenega zaslužka. In to boli in to peče njega, ki bi rad vse »centraliziral«. Štajerski Zavezarji so sprevideli, da Jelene slabo vodi dično Zavezarijo in da se bliža čas, ko bo vse razpadlo. In zapuščajo ga, pa ga bodo še bolj, ker niso tako zaslepljeni kot nekateri kranjski čudaki, ki s svojim delovanjem krepko vlečejo iz blata liberalni voziček. In če s;a še ti zapuste? Nam se vidi, da ne bo dolgo, ko bo Lukec korakal po razvalinah svoje slavne gospodarske podrtije.
5. Kako so slepi!
Je precej učiteljev v Zavezi, ki so resno prepričani, da jim nihče drugi ne
izboljša plač, kakor idrijski deželni poslanec s svojimi »fulminantnimi« govori. Bi že bilo, če bi se deželne blagajne zadovoljile z bombastičnimi frazami. A blagajne hočejo imeti denarja, in to prihaja od ljudstva in le po njegovih zastopnikih se nam bo stanje zboljšalo. Pa se tolažijo: Liberalci se bodo zvezali pri prihodnjih volitvah z Nemci, ugrabili bodo »klerikalcem« tri kmet-sko mandate, pa bo konec »strahovlade«. Povedali bodo ljudstvu, da sedanji deželni odbor dela dolgove, pa bo šlo. O ti nepopisljiva kratkovidnost! Vsake volitve pokažejo naraščajočo moč S. L. S. Kako je bilo v Belikrajini, kjer jc še največ gnilega liberalizma! Ne bodite slepi in štejte glasove! In z dolgovi se bo agitiralo! Ljubi gospodje, ali skrben kmet ne popravi slabe strehe, četudi nima denarja? Prav rad se zadolži, ker bi bila sicer hiša popolnoma uničena. In, ali niso pustili liberalci hišo deželnega gospodarstva vso raz-drapano in preluknjano! Ali menite, da naš kmet tega ne ve? — Delovanje S. L. S. je tako koristno, tako umno-gospodarsko začrtano, da mora iti za njo vsak, kdor hoče naši deželi boljših časov. In teh si želijo gotovo tudi — liberalni učitelji.
Prebivalstvo voivodine Kranjske!
Ko je stala proti koncu leta 1908 naša monarhija pred nevarnostjo vojske ter so bili mnogobrojni rezervisti vseh slojev prebivalstva poklicani pod zastavo na južno-vzliodni meji naše domovine, tedaj se je zbralo na Dunaju nekaj plemenitih ljudi, da pobirajo darove, s katerimi bi obdarili o Božiču naše, daleč od domače hiše, daleč od očeta in matere, od bratov in sester, v službi za domovino se nahajajoče vojake.
Pa že takrat, ko so se zbirali le božični darovi, je bilo vsem jasno, da tem možem, ki so bili pripravljeni, za naš in naše domovine blagor preliti svojo kri, da tem možem, dolgu jemo več, da moramo poskrbeti za nje tudi potem, ko slečejo cesarsko suknjo. Zato so storili voditelji te prvotno, le kot nekak bosenski odbor osnovane združitve en korak dalje in sklenili, da se ta organizacija po povratku bosenskih čet ne sme razdružiti, marveč, da mora postati početek za rešitev težavnega socijal-nega vprašanja, kako naj bi se rezervistom stalno pomagalo. Kajti vsakdo mora priznati, da veliko rezervistov in
vojakov sploh, ki dovršivši svojo vojaško službo, izstopajo vsako leto iz aktivne vojaške službe in se vračajo v svoj meščanski poklic, nujno potrebuje pomoli ali podpore. Iz vojaške oskrbe odpuščeni, so naši mladi možje prisiljeni si brž ko mogočo služiti svoj kruh; hitro v kakem primernem poklicu najti službo, je pač težavno in tako nastane nevarnost, da mnogo naših rezervistov s svojimi družinami v boju za obstanek brc pomoči propade ali vsaj škodo trpi
Da se to prepreči in našim mladim ljudem v tem, morda najtežavnejšem trer otku pomaga, izpremenil se je bo-sen. i\ i odbor v »Društvo avstrijski ga srebrnega križa v pomoč povračajočim se rezervi s o m« , čegar visoko pokroviteljstvo 'C blagovolila prevzeti Njegova c. in k visokost, presvetli nadvojvoda in prestolonaslednik Franc Ferdinand d' Este.
Program »Društva srebrnega križa« in njegovih podružnic obstoji v vsestranskem podpiranju rezervistov in moštva, ki se po končani triletni vojaški službi, po končanih vojaških vajah, ali po končani mobilizaciji, vračajo od vojakov. Posebno pa je društveni namen, spraviti rezervista, ki išče dela, na kako, njegovim zmožnostim primerno mesto, bodisi v poljedelstvu, rokodelstvu ali obrtu, delodajalcem pa naj bodo taki, delo iščoči rezervisti dobrodošla pomnožitev in organizacija delovnih moči.
'Ako naj torej »Srebrni križ« svojo lepo, pa težavno nalogo v polni meri izvršuje, se mora njegova organizacija razširiti po celi Avstriji! Naš smoter je, jamčiti kolikor mogoče vsakemu avstrijskemu rezervistu, da vrnivši se v meščansko življenje kmalu najde svoj kruh.
To pa se da izvesti le tedaj, ako vsi, možje in žene v celi Avstriji brez razlike stanu, narodnosti in političnega prepričanja vsak po svoji moči prispeva. »Z združenimi močmi«, bodi naše geslo! V tem smislu osnuje se tedaj po zgledu drugih dežel, kakor n. pr. Štajerske, Moravske itd., tudi na Kranjskem podružnica »Srebrnega križa« s sedežem v Ljubljani.
Izvršujoč to namero, prosimo vse prebivalce vojvodine Kranjske kar naj-nujneje, da bi se z ozirom na to, tako človekoljubno nalogo »Srebrnega križa«, oglasili za člane nameravane »Kranjske podružnice« s sedežem v Ljubljani in sicer vsaj z najmanjšim prispevkom.
Člani društva so: utemeljitelji,
ustanovniki in pospeševatelji, ako podružnici naklonijo enkrat za vselej 300, 100 ali 50 K, ter podporni ali redni člani, ako letno plačujejo po 10, oziroma po 2 K. Kdor želi društvu pristopiti, se lahko priglasi ustno ali pismeno pri c. kr. dvor. svetniku Aloziju Kliment v Ljubljani, Poljanska cesta št. 2.
Tako naj torej postane društveni znak, ki ga vsak član lahko javno nosi
—	državni orel s srebrnim križem — znamenje vseh onih, ki imajo toplo srce za naše mlade vojake in pojmujejo so-cijalno, vojaško in domoljubno važnost te akcije! Naj bi postalo to delo do bližnjega, to delo socijalne skrbi in itomo-ljublja dostojen dar avstrijskih narodov svoji lastni od vojakov se vračajoči mladini!
Alojzij Kliment. c. kr. dvorni svetnik, predsednik pripravljalnega odbora.
Josip grof Barbo, veleposestnik, deželni poslanec, član deželnega odbora. — Rudolf grof Chorinsky, c. kr. dvorni svetnik. — Dr. Ferdinand Eger, odvetnik, dež. poslanec. — Adolf Elsner, c. kr. predsednik dež. sodišča. — Karol pl. Hollegha, c. in kr. polkovnik v p. — Dr. A. B. Jeglič, knezoškof. — Ivan Knez, veletrgovec. — Ludevik Können, gcneralmajor, poveljnik M. brambov-ske brigade. — Dr. J. E. Krek, profesor, deželni in državni poslanec. — Gustav Kulavics, c. kr. deželnovladni svetnik.
—	Viljem vitez pl. Laschan, za oskrbovanje občinsk. opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželnovladni svetnik. — Josip Lenarčič, veleposestnik, predsednik trgovske in obrtne zbornice. — Franc Leveč, c. kr. deželni šolsk i nadzornik. — Albert pl. Levič-nik, c. kr. predsednik deželnega sodišča v p. — Leopold baron Liechtenberg, veleposestnik, deželni poslanec, namestnik deželnega glavarja. — Michael I.ukanc pl. Savogradski, c. kr. jiolkov-nik v p. — Dr. Danilo Majaron, odvetnik, predsednik odvetniške zbornice. — Ludevik Matuschka, c. in kr. podmar-šal, poveljnik 28. voj. divizije. — Viktor Pessiack, c. kr. finančni prokurator. — Ivan Plantan, c. kr. notar, predsednik notarsko zbornice. — Karol Pollak, tovarnar. — Maks Samassa, tovarnar. — Dr. Franc pl. Šuklje, dež. glavar.
—	Dr. Ivan šusteršič. odvetnik, deželni in državni poslanec. — Teodor baron Schwarz, c. kr. deželni predsed-nik. — Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, deželni poslanec in član deželnega odbora. — Ivan Vončina, magistralni ravnatelj.
(Iz poljščine.)
Bila je že noč, ko so drčale sani Andreja Kocubc iz malega mesteca po beli sneženi cesti proti domu.
Poskočni, srednje veliki rjavček je Urno pregibal noge, ki so se komaj dotikale zemlje. Taisto je pokrila pred uro mehka in tenka plast do sedaj še popolnoma belega, neumazanega sne-f?a. Prijetno jc zvončkljal zvonček na konjevem komatu v tiho noč.
Nakratko je potegnil veter in zaplesale so drobne snežinke po zraku, nato pa je nastala globoka tišina vse-naokrog. Vsa širna pokrajina je bila podobna velikemu tupatam nagubanemu belemu prtu, ki so nanj lili medli žarki polne lune.
Urno so se pomikale štiri sence po snegu kraj pota: konj, sani in v njih «Ivo Človeški postavi.
Eden je bil mož, star šele nekaj flad dvajset let. Bil je ograjen v kožuh in pokrit s kapo iz ovčine, ki jo je imel pomaknjeno na čelo. V roki je držal vajeti in sedajpasedaj je cmoknil z j(,zikom, bolj da opomni konja, da
nekdo sedi na saneh, kot da ga spodbudi k še hitrejšemu teku. Konj je letel po bliskovo, sani pa so drsele za njim.
Poleg moža je sedela žena. Bila jc odeta s kožuščkom iz lisičevine in ogr-njena z ogrinjalom, izpod katerega so se videle samo oči in del obraza.
V naročju je držala speče dete, ki jc ležalo na blazinici v povojih, zavito v toplo flanelovo ogrinjalo. Čez usta jo bilo zagrnjeno s pregrinjalom, da ni mogel ostri zrak do nežnega obraza. Na pregrinjalu so se vsled tople sape olro-kove zbirale resne kapljice, ki so se iz-prcminjale na mrzlem zraku v ledene kristale. Skrbna mati jih je vsak hip otirala od zaslona.
Andrej je opazoval vse to z vidnim zadovoljstvom, nato je pogledal naprej po potu in ko ni zapazil nič posebnega, je objel ženo napol in pritisnil svoje rdeče močne ustnice na njena rubi-nasta usta.
»Pazi. da ne zbudiš Jančka,« je za-šepetala, četudi ji je napolnil možev poljub srce z neizrečeno blaženostjo, koje toplota se je razlila po vsem telesu.
»Ali ne bo prej zaželel hrane, prodno prideva doniov?«
»Po zdravnikovem navodilu som ga navadila, da spi ponoči po pot ur nepretrgoma, in Po ga ti sedaj ne zbudiš.
se bo zbudil in hotel mleka šele, ko bomo doma.«
»Moja najdražja Zofija!« in zopet jo je poljubil. — Oba sta bila v tem tre-noiku neizrečeno srečna in njuni postavi sta bili v celem obsegu te besede v resnici lepi.
On jc imel črne oči, ki so plamtele kot ogenj; imel je črne naslikane lase in črne velike brke, lopa, takisto črna brada mu jc obkrožala lica zdrave rdeče barve.
Ona — pravtako poosebljeno zdravje — je bila bela kot sneg, le na ličili so cvetelo sveže rdeče vrtnice. Zdelo se ti je, da z njih res duhti vonj vrtnic. — Oči je imela zelenkasto-modre. Cesto so se zagrnile v vlažno meglo, v zenicah pa so se izpreminjale barve kot v opalu. Njeni playi lasje, čudovito volni in fini, so se svetili ter so razpuščeni segali do pasu. podobni svilenemu ogrinjalu.
Ljubila sta se iz vse duše. Tako so morejo ljubiti samo ljudje, ki so ustvarjeni drug za drugega. To ni bil zakon, podoben onim, ki se sklepajo cesto po kmetih, prisiljeno vsled trclo-vratnosti in lakomnosti očetov, niti ni bil tak, kakršni so včasih sklepajo mod gosposkimi ljudmi brez prave ljubezni.
To čutno ljubezen je pa zlasti pri Zofiji še vzviševala vera v svetost za-; kuna in vzvišenost nuilcriiisiv«. \ nje-
nem srcu je gorela brezmejna ljubezen do sinčka. Silno jo ljubila moža, a no manj malega Jančka.
Andreja so spoštovali in ga hvalili povsod. Med trgovci in uradniki v mestu je užival velik ugled in njegovi sovaščani so kazali nanj kot na vzor-moža. S svojim precejšnjim premoženjem je bil vedno pripravljen vsakomur pomagati iz stiske, kdor ga jc prosil pomoči.
Po vsem tem se mu je godilo jako dobro in izhajal jo kar najbolje. Imetje se mu je vidno množilo. Oženil se je z lepo Zofijo, hčerko uradnika, in pri tej zvezi je odločevala samo ljubezen. —■ Zofija je bila dosti izobražena in pripravna za vsako delo. Ko je preteklo leto, ki sta ga preživela oba v najlepši slogi in edinosti, so jima .je narodilo dete. Kdo bi si mogel želeti še kaj več? To jo bil višek zemeljske sreče.
In on jo to popolnoma zaslužil, ljudje pa so ga, držeč se evangelskega reka: »Po njih delih jih boste spoznali«, upravičeno cenili. Njemu in njegovim dolom ni mogol nihče nič očitati.
Pa vendar... na dnu duše, prav v zadnjem kotičku jo tičala umazana zver: samoljubjo, ki ni imelo z ljubeznijo nič skupnega. Okoliščine in razmero, ki so \ njih najbolje spoznajo in preizkusijo značaji, niso nikdar tako
Delo Remcev.
Nemško raznarodovalno delo ob mejah ni samo nemško in nekristjan-sko, temveč tudi protikatoliško, — to nam dokazujejo mnogi zgledi. Nemško delo v obmejnih krajih se vrši v znamenju gesla: Proč od Rima! Nemški katoliki seveda kljub temu — ne verjamejo, da vslcd nevednosti — podpirajo to delo, ki ga v prvi vrsti propagira »Sudmarka«.
Sicer leto 1910 za »Sudmarko« ni bilo bogvekako srečno. Beg njenih zastopnikov iz sodnih dvoran jc vzbudil povsodi mnogo opravičenega zanimanja in je postavil v čudno luč one ljudi in ono družbo, ki se sklicuje na kulturo nemškega naroda, ko vrši svoje nekulturno delo v slovanskih in zlasti slovenskih obmejnih deželah.
Zastopniki »Sudmarke« so so čutili razžaljene, ko se jim je predbaci-valo najboljše prijateljstvo s protestan-tovskimi hujskaškimi pastorji, ki kot propagatorji nemškega mišljenja in čutenja delujejo složno proti Rimu za losvonromovsko gibanje! In tožili so, a umaknili tožbo, prodno se je doprinesel dokaz resnice. Ostal je sum, da žive s protestantovskimi pastorji pod eno streho, in dokazalo se je tudi neštetokrat in vodno na novo, da ta sum ni neupravičen.
Nemški katoliki ne morejo utajiti tega, kar je povedal protestantovski pastor Albani iz štajerske Lipnice na letnem zborovanju glavnega društva Gustav-Adolfove ustanove na Lipskem o nemškem obrambenm društvu »Siid-marki«. za katerega zbirajo denarje tudi katoliški Nemci. Ta pastor Albani jc ob tej priliki povedal, da jc iniciativa za ustanovitev losvonromovske banke izšla iz »Sudmarke«, ki je oskrbela pripravljalno delo. Tiskano letno poročilo prinaša Albanijev govor dobesedno in kot dokaz tudi navajamo najznačilnejši odstavek:
»Imamo v južni Avstriji društvo »Siidmark«, ki je spoznalo, da je treba varovati nemške jezikovne otoke s primernim ozadjem, da je treba kmetov. Začelo jo torej z nascljevalnim dolom, enako kakor ga vrši na Poznanjskem pruska, država. »Sudmarka« je v teh zadnjih treh letih uporabila vsega skupaj četrt milijona kron v ta namen in je skoro izključno naseljevala cvan-geljake ljudi, ker je bila gotovejša njihovega nemštva, in sicer iz Virtember-škoga in deloma tudi iz Saškega. To so krepki in zmožni ljudje, ki so prišli tjakaj. (Spominjamo se, da je pastor Albani letos tudi že drugače sodil o teh ljudeh.) K službi božji so zbiramo 80 do 100 mož v neki kmečki izbi, kar je sicer tesno, pa gre. Nimamo nobenega harmonija, samo nekak glasovir ki mogočo že dvajset let ni hil uglasben, toda mi smo zadovoljni. Društvo »Siid-mark« je uvidelo: Ako hočemo, da napreduje nemški kmečki stan, rabimo banko, ki naj bi imela značaj zadruge malih naseljencev. Jutri stopi odbor skupaj, da ustanovi banko in ni več dvoma, da pri navdušenju, ki vlada v j alpskih deželah za to delo, pridemo do j zaželjenih ciljev. Odpotoval sem in po- ; tujem po Saškem, Tirinškem, Virtem- j berškem in Bavarskem, moj prijatelj j Mahnert iz Maribora se pelje v rensko
dežele, 3. zopet na Badensko, da dela razpoloženje za novo provinco nemštva in evangeljstva ob Dravi. Mojo novo župnijo Lipnlco, v kateri sem šoie 1 leto, scin pripravil v prvem hipu do tega, da jo zvišala cerkvene davke od 240 na 2400 kron. To je bilo delo enega večera.«
Te besede protestantskega pastorja so dovolj jasne za nemške katolike, kakor tudi za nas Slovence. Kdor izmed nemških katolikov podpira »Sudmarko«, podpira delo proti katoliški Cerkvi, prati Rimu, proti papežu, in se sam izobčuje iz edino zveličavne Cerkve. V delu »Siidmarke« viddmo samo delo protestantskih pastorjev, ki vrše svojo nekristjansko raznarodovalno delo s pomočjo denarja, ki ga sistematično nabirajo med neavstrijskimi državljani. Besede Albanijeve so bile odkrite, zato bi bilo edino prav, da nemški katoliki tudi odkrito odgovore na te besede z dejanji.
Tega sicer ne moremo izsiliti, toda lahko kličemo ob tej priliki zgodovinsko resnico, da se vsaka prizadeta krivica maščuje ob svojem času.
Tožbe ifjieii Slcvsn-m.
Naši brati, štajerski Slovenci, svojo mejo vrlo dobro branijo. Ena nemšku-tarska trdnjavica za drugo se podaja v njihove roko, no pomagajo Schulver-oinovi milijoni, no Siidmarkini tisočaki, ne lažnjivi »Štajerc«, štajerski ob-mejniki so res možje. Mi Korošci se iz srca veselimo njihovih uspehov in jim želimo še več sreče v čast in prid slovenskemu narodu. Korošci sicer nimamo zaznamovati takih zmag, četudi smo ravno tako pridni in delavni za blagor in pravice teptanega In vsepovsod zaničevanega slovenskega Korošca. Kdo ni slišal o zadnjih taborih, ki sta jih po vsej slovenski Koroški prirejala neutrudna naša vodja dr. Brejc in Grafenauer! Res, kar je le mogoče, to se je storilo in se še deluje. Če pa no beležimo velikih zmag, nismo krivi mi, kriv je koroški zistem.
V boju za pravice imajo k sreči Štajerci pred nami eno prednost, da imajo svoje šolo, poduk v matcrinnem jeziku, posvetno inteligenco in večali-manj tudi narodno uradništvo. Korošci smo v tem oziru daleč vzadi. Šol nimamo, slovensko brati se učijo v nekaterih krajih samo v prvem razredu, po mnogih, čisto slovenskih krajih pa sploh nič. Veliko je število tistih, ki ne morejo prebirati slovenskih listov, ker nikdar niso videli slovenskih črk. Da, naše učiteljstvo šole v četrtem šolskem letu — mimogrede — pokaže otrokom »latinske« pismouke, najbrž da se ne bi s to pomočjo naučili še slovensko brati iz slovenskih katekizmov. Berejo torej samo nemško, mislijo z Nemci ali kar jim nabrbrajo »Freie Stimmen« ali »Grazer Tagblatt«; govorijo slovensko, volijo pa nemško, našo domače voditelje psujejo po nemških zgledih in gredo vsi, še eden ne ostane doma, v boj proti rodnemu bratu.
To nenaravno narodno zaslepljenost pa gojijo za to dobro plačani učitelji. Naj je še tako slab učitelj, da je le dober agitator, pa ga zrivajo na vrh
nanesle, da bi to strašno zver zbudile iz njenega spanja in jo spodilo z njenega ležišča. Nihče ni nič vedel ali slutil o nji.
Pot, ki sta jo imela naša znanca še pred seboj, jc držala najprej dobro pol ure po planom. Hitro se jo odsedala pot. Konj je veselo tekel v enakomernem teku in ni kazal nikake utrujenosti. Dobro živinče jo bil ta konj, bil jc pameten, vztrajen, močan in potrpežljiv.
»Da bi le prišla skozi Hvastovčcv gozd, dokler sije mesec. Tam je pot slabša, kolcsnice so globoko in na potu jo dosti jam in jamic. Če prideva še tod skozi srečno, pa sva na varnem kot, doma pri peči.«
»Ali volkov ni v gozdu?« je vprašala skrbno žena.
»Morebiti so, saj veš, da Hvastovec, ki ne shaja bal najboljša, često nima s čim krmiti ovac, in če mu ktera pogine kar se ne pripeti ravno rodkokrat — pa ji sleče kožo in jo zavleče v gozd. Tam pa požro mrhovino volkovi, ki so so prav radi tega v zadnjem času zelo razmnožili.«
»Da bi nas le ne napadli.«
»Zakaj naj bi nas napadli? Kolikokrat som že vozil tu skozi, pa nisem Še nikdar naletel na kakega volka. Sicer pa saj imam samokres s sabo.«
»Bog in devica Marija naj nas varujeta nesreče,« jo zašopetala Zofija in naredila znamenje križa možu na čelo, potem nad glavo deteta in nazadnje sebi na prsi.
Tu se je skril mesec, baš ko je rjav-ček zdirjal v šumo.
Nastala je tišina in nihče ni izpre-govoril besede. Andrej je vstal, pregledal samokres na en strel, vtaknil bič v slamo, ki jo bila nastlana spredaj na saneh, napel vajeti in pogledal pred se, potem na stran, na desno in levo, Sneg, ki ga jo bilo tu več kot, krog mcsteca, jo. nekoliko zravnal kolcsnice in zasul jamice. Zato jc tekel konj enako urno kot, prej. Tekel je sam, ne da bi ga bilo treba priganjati. Silno jc udarjal s kopiti ob zmrzlo zemljo, tako da jc prebil tanko sneženo plast in je glasno odmevalo po gozdu.
Kar naenkrat jame striči z ušesi in zdirja na vso moč. Sani začno poskakovati, mož in žena se spogledata s prikrito grozo v očeh.
»Ega, o - e — c!« krikne Andrej in nategne še močneje vajeti.
Rjavček pa stegne glavo naprej, da dobi več prostosti in zleti kot strela.
»To nekaj pomeni,« zašepeta žena, »rjavček je gotovo začutil nevarnost. Poznam ga. Zo moj oče ga je imel.«
»Poglej, vidiš!« hiti dalje in vije vsa prestrašena roke.
Pod nizkimi od snega upognjenimi vejami smrek na levi se je nekaj posvetilo kot dve sveči.
»Volk!«
»In tu, glej!«
Tudi na. desni se jo svetilo.
»Volkovi!« jc kriknil Andrej.
»O Bog reši nas.«
in zmlraj je dovolj denarja. Politiko že začnejo v šoli, uče jih hajlati, navzlic vsem pritožbam prirejajo z otroki »Sonnwendfeier«, pojejo v šoli »Die Wacht am Rhoin«, »Das deustcheLied« itd. Slovenščina, če je že sploh kje predpisana za uk, se ne zahteva. Nadzornik Prešern je naravnost nekemu učitelju povedal, da se »s tem« ni treba toliko ukvarjati, »weil nicht alles ao heiss gegessen als gekocht wird.«
Nič bolje se nam ne godi pri naših tudi od Slovencev plačanih uradih. Vsi uradi so v službi nemškega »Voiksra-ta«. Slučaji iz drugih krajev mi niso dovolj znani, zato napišem samo, kar že dolgo časa opazujem v Borovljah v Rožu. Pred par leti si še tupatam naletel v uradih na može, ki so znali z ljudstvom govoriti in ga razumeli. Na c. kr. davkariji so bili trije, na c. kr. pošti po tri, ravno tako si na sodniji naletel na ljudi, ki so zmožni slovenščine, obenem pa — pravični.
Najprej so »ščistili« c. kr. davkarijo; zdaj je nemško vse, oskrbnik, kontrolor, pristav, sluga, samo ekse-kutor zna slovensko. Slovenske pobotnico se kažejo okoli in strankam delajo sitnosti. Slovenski napisi so izginili.
Na pošto je prišel mož, ki zna samo nemški, tudi ekspeditorice ne znajo slovenski ali pa se tako kažejo. Slovenci so že »blöd«, če pišejo slovenske naslove, da, zadnjič še nemške poštno spremnice niso hoteli sprejeti, ker je bil naslov s slovenskimi črkami napisan in je Nemka ime Tultschnig smatrala za slovensko.
Pa naj bo dovolj! Pokazati sem samo hotel, s kakimi nasprotniki ima opraviti naš človek, da je pri nas težko, zelo težko biti narodnjak in svojo narodnost tudi pokazati. Reči pa moram, da se naš mož, naš obrnejnik vsega tega ne ustraši, da raste dan za dnevom njihovo število, posebno še, odkar se čuti varnega pod streho V. L. S.
Mievssest.
* »Črna žena«. Ta krasna, iz domače zgodovine zajeta povest je izšla ravnokar v zalogi »Katoliške Bukvar-ne« v Ljubljani kot ponatis iz »Domoljuba«. Povest je zajeta iz najzavimi-vejše in najviharnejše dobe naše narodne zgodovine, namreč iz časa turških bojev in kmetiških uporov. Pisatelj nam zna v zanimivi in kratkočasili obliki prav jasno naslikati razmere, ki so takrat odločevale in vladale v življenju našega kmeta. Povest, ki je polna zanimivih dogodljajev, se vrši na Kranjskem, glavno njeno pozorišče je pa krasna gorenjska stran in v prvi vrsti že tolikrat opevani blejski kot. Najkrasnejše kraje naše lepe domovine je pisatelj tako lepo naslikal, da bo bravcu duh nehote splaval v obližje nebotičnega Triglava k temnozelenemu blejskemu jezeru. Knjiga, ki je opremljena z lično naslovno sliko ter bogato in okusno ilustrovana, stane kljub svoji obširnosti le 1 K 40 h, vezana pa 2 K ter se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in knjigarni »Ilirija« v Kranju. Povest je vredna, da si jo nabavi sleherna kmetska liiša.
'Božične pesmi za solo, zbor in orgle zložil Alojzij Mihčlčič, organist v Metliki. Op. 11. Založil skladatelj. Tisk
»No boj se, kmalu bomo iz gozda. Potem smo varni. Na planem se nas nc lotijo!« Hotel se je kazati mirnega, pa glas se mu je tresel od razburjenja.
Čez par minut jc rjavček, ki se je spretno izogibal vsem zaprekam na potu bušknil iz gozda. Toda gorje! volkovi niso izginili, ampak so v primerni oddaljenosti sledili sanem. Šele sedaj jih je bilo mogoče videti. Spredaj je tekla velikanska volkulja s široko odprtim gobcem, za njo pa so se podili štirje mladi volkovi, gotovo njeni mladiči. Bili so močni in silni, a manjši kot volkulja.
Nada, da bi bilo mogoče uiti strašnim zverem — je ginila.
Do vasi je bilo še pol ure.
Rjavček, če tudi jc bil arabske pasme. in se je mogel moriti z marsikaterim konjem, ni bil več mlad. Moči so mu ginile. Tekel je še vedno, a se je tu-pa tam izpodtaknil, če tudi je bila tukaj pot ravna in gladka. Le ponekod jo ležal zakrit kamen na poti. A teh se ni več izogibal, kot preje, ampak je zadeval vanje. Sedaj pa sedaj se je za hip ustavil, zbral zadnje silo, se zopet pognal in letel . . . letel, da se je temnilo v očeh. Toda ta tek ni bil več enakomeren, golov in vztrajen. Upanje, da bi se bilo mogoče oteti, je. izginilo. Konjcvc moči so vidno pešale.
Zofija jo molila.
Mož jo zgrabil za samokres, so oprl spredaj na sani, pritisnil orožje k licu in meril v sredo zasledovalcev. Počilo ie, razlegal se jo strel, takoi nato je bilo
»Zadružno tiskarne«. — Bližajo se veseli božični prazniki, o katerih se goreči organisti kolikor moč potrudijo, da z lepimi pesmicami proslavč rojstvo Zveličarjevo. Kdor hoče imeti novih, lahkih, a obenem mičnih božičnih pesmic, naroči naj si zgoraj navedeno delo. Lično natisnjena zbirka, odobrena tudi od kn.-šlc. ordinariata, obsega pet pesmic, pisanih v priprostem Mi-helčičevem, a našim pevskim zborom prikladnem slogu. Tudi v teh pesmicah se ne manjka solov in duetov, ki so menda za božične, pesmi postali že. nekako obligatni; toda ti soli in dueti nikakor niso teatralnega značaja, kar se žal le prevečkrat nahaja v božičnih skladbah, temveč držč se v pravih mejah cerkvene dostojnosti. Naroča se to priporočljivo delo v »Katoliški Bukvar-ni« ter stane izvod 1 K 40 h.
* šmarnice za leto 1911 so že do« tiskane. Spisal in založil jih je J. M. Seigerschmied, župnik v Naklem. Naslov jim je: »Marija, naša najboljša mati.« Primerne so tudi za nagovore v Marijinih družbah.
Gorenjci pozor! Vse potrebščine za božični čas in novo loto: jaslice, okraske, popirje, suhe vence, kipe, podobe, male sličice, božične in novoletne razglednice, molitvenike, rožne vence, ška-pulirje, pisarniške potrebščine, knjige in sploh vsakovrstna božična in novoletna darila kupi vsakdo po najnižjih tovarniških cenah v »Knjigarni Ilirija« prej Karel Florijan v Kranju.
Slovanski vesH.
s Rusinskc gospodarske zadruge.
Rusinski narodni gospodarski list »Ekonomist« prinaša poročilo o rusin-skem zadružništvu iz katerega povze. mamo: Do leta 1898. se delovali v Ga« liciji Poljaki in Rusini skupaj na polju zadružništva. Tega leta so pa ustanovili Rusini »Krajevyj sejuz kredytovyjc, ki obsega 234 zadrug. Lanskega leta je imel prometa 47,728.000 Kron. K sejuzu nespadajo: Narodna trgovla, institucija podobna naši gospodarski zvezi, zavarovalno društvo »Dniester«, deželna kontrolna zveza rusinskih posojilnic in mlekarske zadruge. Število zadrug in članov vedno narašča. Bilo je:
Leta	število zadrug	število članov
.1905	100	46.630
1906	134	59.548
1907	180	79.550
1908	227	88.84S
1909	304	108.898
Letošnjega leta je bilo do meseca avgusta 390 zadrug. Deželna kontrolna zveza izdaja dva mesečnika (»Ekonomist«, za ljudstvo pa »Samopomožč«) ki se tiskata skupaj v enajst tisoč izvodih. Poleg tega obstoje še posebna društva, ki se imenujejo »Narodni dom«, ker imajo za glavni namen postaviti »Narodni dom« v katerem se nahajajo vsa rusinska društva in zadruge. Vsi »Narodni domi« skupaj predstavljajo vrednost 108.000 Kron. »Narodna trgovla« obsega že 92 trgovskih zadrug, 12.500 članov, lci imajo 135.00(1 deležev. Denarni promet »Trgovle« jc znašal lansko leto 2,989.000 Kron. Trgovskega prometa so imeli 1,582.000 K, a blagajniški promet je iznašal 20,642000 K. Na čelu ji stojita dva specijalista, katera
slišati grozno tulenje. Tropa je obstala za sekundo pri ubiti zveri. Volkulja je povohala ubitega sinčka, potem pa se jc zaletela šc urneje za sanmi, kot bi bila podžgana z željo po maščevanju, za njo pa mladiči.
Zofija jc neprestano molila.
Andrej se jc mrzlično tresel po vsem telesu in mislil:
»Rjavčkove moči pešajo, to je oči-vidno. Do vasi jo še skoro pol ure. Ivo nas volkovi doidejo, nas raztrgajo, brezdvomno. Poginili bomo vsi trije... in še konj povrhu. Samo na en način bi se mogel rešiti ... in ženo tudi ... toda kako ji to povedati ? ... Ne smem . • • To jc umor, zločin ... če bi me kdo naznanil ... Ba! nihče nc bo vedel za to . . . in žena me ne izda . . . Ona nic tako ljubi!«
Stal je šc vedno, obrnjen proti volkom in je snoval volčje misli v glavi.
Zdelo se mu je, da čuti njih dih, kako mu pali lica, a palil ga je le strah in divje zverinske misli, ki so se mu budile v notranjosti srca. Nekaj se je pripravljalo in jc vrelo v njegovih prsih, nek naklep mu je dozoreval v glavi i« ga jo obvladoval bolj in bolj.
Strašne zveri pa so mu zrle v obraz s svetlimi, groznimi očmi.
Naenkrat jc, kot zmotlen po njih pogledu, zagrabil z obema rokama speče dete v povojih z blazinico in šalom, strgal vse skupaj materi iz rok in zavihtel . . .
»Za božjo voljo! Kaj delaš« — jc zakričala Zofija z groznim glasom.
je posiala poprej »Prosvleta« v lrlan-tlijo, kjer so izvrstno organizirane kmetijske zadruge, da se v tej stroki izobrazita. »Narodna trgovla« ima po raznih mestih vzhodne Galicije 19 podružnic, kjer je zaposlenih 150 uradnikov.
Mm železnica.
Železniški odsek državnega zbora se je v zadnjih dveh sejah bavil z vprašanjem zvišanih tarifov južne železnice. Lansko leto se je posrečilo odseku, da je vlada dovolila 7odstotno zvišanje le za eno leto. Pod pretvezo, da državni zbor ni zboroval, pa je letos dovolila vlada zvišane tarife do konca leta 1917. in sicer kljub temu, da so proti zvišanju protestirali deželni zbori prizadetih dežel, med njimi tudi kranjski.
Železniški minister je opravičeval vladino dovoljenje s tem, da se bo večji dohodek porabil samo za investicije in da se je doseglo zenačenje s tarifi državnih železnic. Ko so ga pa vprašali poslanci, ali sploh obstoji določen investicijski program, ni vedel odgovora in tako visi prej ko slej n. jn*. preureditev ljubljanskega kolodvora v zraku, kljub temu, da je z zvišanimi tarifi tudi Kranjska hudo prizadeta. Vrh tega so bili tarifi južne železnice doslej pri-lagodeni gospodarskim razmeram planinskih dežel, sedaj pa so se izpreme-nili po šabloni državnih železnic. Posledice lake izpremembe pa so jako slabe za planinske dežele. Za brzovoz-no blago se je zvišal tarif kar za 29 odstotkov. Znižal se je pač tarif za les, a le v večjih razdaljah, kar ne bo koristilo Kranjski, ampak največ laškim trgovcem z lesom na Koroškem in Štajerskem. Mala ugodnost je tudi znižan tarif za vsakdanja živila (mleko, sočivje itd.) kot brzovozno blago. Neprimerno pa se je znižal tarif za eksport, za železo, popir, steklo in sladkor. Od vsega tega pa nimajo vse dežele, ki rccle južno železnico, prav nič, ampak ves dobiček bodo vtaknili v žep karteli. Vsled zvišanja tarifov bo imela južna železnica vsako leto 4 do 5 milijonov kron več dohodkov, a to vsoto bodo trpele planinske dežele same, ki bodo morale krvaveti celo na korist kaneloiri.
Taki popustljivosti vlade napram južni železnici so mnogo krive razmere v železniškem ministrstvu. Sekcijskega načelnika Wecberja, ki je najbolje pognal razmere južne železnice, je n. pr. vlada brez vsakega pomisleka vpoko-jila, da je postal generalni ravnatelj južne železnice. Kljub temu pa vladne stranke nimajo poguma, da bi nastopile proti taki popustljivosti, ker sc boje, spraviti vlado v zadrego. Poslanec Wit-tek je predlagal v odseku prav ponižno resolucijo, ki obžaluje, da železniški odsek ni imel prilike, pečati sc z vprašanjem zvišanih tarifov. Precej ostro je zaropotal nad vlado poslanec Stein-\vender. Kljub temu pa si večina ni upala sprejeti Rcslove resolucije, ki je predlagal protest proti dovolitvi zvišanih tarifov. Pač pa se je sprejel drugi del njegove resolucije, da ne jamči po odsekovem mnenju zvišanje tarifov ne za sanacijo južne železnice ne za potrebne investicije.
On pa je zavihtel in vrgel. V istem trenotku so se sani zadele ob kamen in sc močno stresle. Opotekel se je, izgubil ravnotežje in padel iz sani na pot, v «neg.
Žena je omedlela in padla v sani... fjavček pa je, ko je čutil znatno izgubo teže, napel zadnje moči in stekel kot strela.
Nesrečna žena se ie zavedla sredi tned množico sovaščanov.
Naenkrat se je nabrala velika truma ljudi okoli sani. Ko so nezavedno ženo pripravili zopet do zavesti, in jim fe ta s pretrganimi stavki pripovedova-a, da sta tam na potu . . . sredi med
volkovi ...--mož in sin, tedaj je
¡grabil vsakdo, kar mu je bilo najbliž-ie: ta koso, oni cepec, tretji vile, četrti sekiro ... in so hiteli na pomoč svojemu bližnjemu. Obrnili so tudi rjavčka in pognali nazaj. Z velikanskim hrupom, krikom in šumom je hitela vsa truma na kraj nesreče.
Zofiji pa je stopilo v tem hipu vse latančno pred očmi, kar se je zgodilo, bi tedaj se ji je stisnilo srce in bilo ji je. kot bi ji kdo zabijal trnje v glavo ... 'n ona ga jc tako ljubila, morda še bolj kot Jančka.
Nenadoma so obstali. Tu so ležali raztrgani kosi Andrejeve obleke . . . videlo se je, da se je branil. Tam je bil kos telesa, rama, dalje glava. Vse krvavo. Volkov ni bilo nikjer.
Zofija jc hodila tu okrog molče, kot Prikazen. Rdečica je izginila iz njenih 'ic; Oči so nečesa iskale. Naenkrat je kriknila. Zdelo se je, da ji raztrga ta krik prsi na drobneiše kosce, kot so bili
Ko pride od se K o vo poročilo v zbornico, bo prilika, izpregovoriti proti vladni popustljivosti napram velekapi-talistični južni železnici odločno besedo in jo zlasti opozoriti, da soglasni sklepi prizadetih deželnih zborov ne smejo biti zanjo — quantite neglige-ablc.
Statut avstro-ogrske banke.
D u n a j, 9. dec. 1910.
Danes jc pričela zbornica prvo branje predloge o bančnem statutu. Zadeva je samaobsebi velike gospodarske važnosti, a pravega zanimanja v zbornici za njo ni. Govorniki, ki nastopajo, obravnavajo predlogo stvarno. Češki agrarec Holy naglasa med drugim, kako da je potrebna skupna banka. Wit-tek želi, da naj se gleda tudi na male trgovce in kmete. Lewicky je zadovoljen, ker se vzdrži skupna banka. Bu-cek je tudi zadovoljen, da se ohrani skupna banka. Ellcnbogen se izjavlja proti izplačevanju v gotovini. Govore še Redlich, Kuranda, Pichler, Tvaru-zek. Zastopnik »Slovenskega kluba«
poslanec dr. Korošec izjavlja, da odklanja njegova stranka bančno predlogo pred vsem iz političnih razlogov. Nihče naj ne zahteva od opozicije, da bi za stališče vlade tako odločilno predlogo podpirala s svojimi glasovi. Glasovanje za predlogo pome-nja podpirati sedanjo vlado. Nemogoče se mu zato zdi in ne more verovati, da se je potegovala neka vodilna osebnost z opozicijonalnih klopi za poročilo o tej vladni predlogi, dasi v drugem oziru raci veruje poročilu, da bi vlada drage volje to snubitev blagoslovila.
Tega že zato ne more verovati, ker so se svoječasno na dotični strani z navidezno odkrito vehemcnco borili proti pogodbi in nc more nihče tajiti, da pripada bančna predloga med najvažnejše predmete takozvanih pogodbenih vprašanj. Ne smemo tudi pozabiti, da zastopa to predlogo tisti finančni minister, ki je, kar se z vso gotovostjo zatrjuje, še sam akcionar »Avstro - ogrske banke«. (Čujte! Čujte!) Če je to res, bi bilo inkompatibelno, da zastopa sedanji finančni minister privileg, ki koristi njegovemu zasebnemu premoženju.
Vpoštevati se mora tudi, da na Ogrskem predloge ne bodo gladko rešili, da nastane mogoče glede na banko brezpravno stanje in je zato mogoče, da bo morala zbornica popravljati svoje sedanje stališče. Kakor uče to podobni slučaji, gotovo kaj takega nc koristi ugledu zbornice. Pravilncjše bi bilo razpravljati o predlogi pari passu z ogrskim državnim zborom. Brezpogojni prijatelji predlogo naj se zato nc prenaglijo in naj vplivajo na vlado, da zagotovi gladko rešitev bančnega vprašanja v ogrskem državnem zboru pred Novim Letom.
Za Slovence so pa merodajni tudi stvarni razlogi, da glasujejo proti predlogi. Banka je velekapilalistično podjetje, ki mu podeljuje država velike predpravice, medtem ko banka državi le malo vrača. Nedostopna je pred
oni tam v snegu. Stekla je k jarku poleg pota.
Na dnu, ki jc bil s snegom pokrit, je ležal šal, v njem blazinica s plenicami ... in v plenicah dete . . . živo . . . speče.
V ledene kristale pretvorjene rosne kapliee nad ustmi pa so se svetile v mavričnih barvali ob žarkih vzhajajočega solnca.
Ja, tu jc hedu, če je ukul in ukul čluveka sama žima, zmeri sama žima. Ta žima zleze pučas tud u glava in prežene iz nc use možgane in pol ni člouk prou za nubena pulitka več.
Iz mojem prjatlam Šebram je glih tku. U negau glau se že tku al tku ni nekol pusebn svetil. Nemu se je gudil glih tku, kokr u stareh časeh predi-
vsem malemu mozu, glavnica se nahaja večinoma v nemških in v mažarskih rokah in znajo odstranjati vplivanje slovanskega kapitala. Odločno mora kot kmečki zastopnik obsojati postopanje banke nasproti kmečkim kreditnim zadrugam. Banka bi morala nasproti kmečkemu stanu ravno tako postopati, kakor postopa nasproti industriji in trgovini. Zelo upravičena je tudi pritožba kmečkih krogov, ker se ni razširil kontingent namenjen za hipotekama posojila. Slovenci zavzemajo glede na izplačevanje v gotovini tisto stališče, katerega zavzemajo ostale stranke. V odseku hočejo predlagati izpreminje-valne predloge glede na določila o suspendiranju izplačil v gotovini. (Živahno pritrjevanje.)
Seja se je zaključila ob iričetrt na
šest.
Tujski promet.
Kako tujski promet narašča, kažejo sledeče številke zdravišča Blecl: v letu 1906. je bilo obiskovalcev Bleda, ki so prenočevali 2640, leta 1907. 4006, leta 1908. 4342, leta 1909. že 6291 in letos jih je bilo po izkazu zdraviliškega lista 732.0. Največji kontingent dala je Češka in Nižje - Avstrijska, namreč čez 3000 tujcev. Zdraviliških pristojbin se je letos doseglo okroglo 13.000 K. Da je ta narastek obiska pripisovati večji del otvoritvi svetovne proge skozi Ture v Trst, je resnično in le prav neznatni del tega povzdiga prometa s tujci, pride drugim faktorjem v dobro. Imamo sicer prometno društvo in tudi zdravi-ško komisijo, sedaj še celo društvo »Zarja«, ki bo zimski šport pospeševalo in tudi občina se še nekaj zavzame za tujski promet, a vse to ne doseže naravne reklame, katero nam dela železnica, ki vozi svetovne ljudi mimo jezera in s tem opozarja tujca na naš »Biser Kranjske«.
Nabavljena je oljnata slika Bleda v velikosti 2Vi;X2m, katera sedaj visi na državnem kolodvoru v Pragi za reklamo in katera nas je veljala 1500 K. Od te podobe nabavili smo si tudi reprodukcijo, katera nas je veljala 1200 K. — Namreč 600 podob po 2 K. Veliko od teh reprodukcij je poslanih že v reklamne namene. Nabavilo si je prometno društvo na Bledu tudi en relief Triglavskega pogorja, kateri je veljal čez 1000 kron. Izdali smo tudi zemljevid, kateri nas je veljal čez 560 K. Skupaj 4200 K.
Za zgled kako naj bi skrbela zveza za promet tujcev za vsa društva in naprave tujskemu prometu namenjene, naj bi bilo načelstvo »Sächsischer Verkehrs Verband«, Vorort Leipzig, ki poživlja v svojem glasilu »Reise und Bäder Zeitung« št. 511, z dne 30. nov. t. 1. na strani 1507, da zglase vsi gostilničarji in imejitelji stanovanj za tujce svoja podjetja v svrho da se izda skupna knjiga »Sommer in Sachsen«.
Enako knjigo naj bi se izdalo tudi za Kranjsko in za obžalovati je, da taka Knjiga od Kranjske ni bila v več tisočih izvodih na razpolago obiskovalcem lovske razstave na Dunaju v letošnjem poletju. Omenjena zveza bo to
carn, ke sa jm še iz trskam svetil: zdej mejhen luč, pa spet egiptuska tema; udkar je pa začeu žima cufat in mu-droce flikat, sa pa še trske u negau giau precej utemnele. In pol nej ednud tacga čluveka pugerva, ele se u na pulitka zastopu?!
Use, kar je prou!
Puglejma gespud dohtar Taučar-ja. Ta nima drgač iz žima za upraut, kokr u sojeh frej urah in šc tekat sam tulk, de ja mal putlač in puvala, in vn-der že sam tu najnga tku škudliu učinkuje, de je začeu na pulitičneh sojeh krokarijah sam sebe pu iblanskh ušta-rijah hudu zmerjat in zaupncc predlagat tistem, ke jm je sam mejčken preh zaupajne jemau. A ni usega tega uržah žima? Sam žima more bt uržali, de je tud gespud dohtar Taučarjuva lampa začela pujemat in ugasvat, drgač s jest tega na morm mislt. Ica na more zdej na gespud dohtar Taučarja uplivat, ke ja ni; tu b blu mugoče pu let; al pu let sc gespud dohtar Taučar šona, kulkr sc d d in raj u kakšn senc iz plzncam želodec zamaka, de sc mu na pušeši, kokr dc b hodu iz mojmo prjatlam Šebram in placrešpehtarjam pu takeh hišah, ke »Buh roka vn muli« žima cufat in zaupncc talat ldem, ke jm je on sam vs zaupajne uclreku.
Astn, za mojga prjatla Šebra in ge-spuda dohtar Taučarja jest že vem, kuku jc iz nima; al placrešpehtar gespud Ribnkar, ta me pa skrbi. Iz tem pa res na vem, kuku stuji. On je pu en plat ta nar hujš agitator za sežigajne Idi; on kei svobodomislc ud mladeh nog na trpi, dc b se ubog črvički ker-
knjigo, katero izda sedaj, založila \ 5000 izvodih ter se razdeli na mednarodni potovalni in prometni razstavi \ letu 1911. v Berolinu.
Tržiske novice.
t Javen delavski shod ic pretekle nedeljo kaj lepo uspel. Shodu je predsedoval g. dr. Ivan Zaje, ki je dal najprej besedo gospodu poslancu Iv. Pi-bru. G. Piber je opisoval delovanje deželnega zbora. Povdarjal je, kako naš) poslanci zvesto izpolnujejo jtrecl volitvami dane obljube, zlasti kako so pre-naredili občinski red ter omogočili delavcem vstop v občinski zastop. Potem je prešel na draginjo in odgovarjal na navadne ugovore, s katerimi tožijo soc demokrati in hujskajo ljudi zavoljo draginje. Dokazoval je, da je glavni vzrok draginje umazana špekulacija rešitev moramo pričakovati le v združenju producentov in konsumentov. — Nato je povzel besedo g. dr. Zaje, ki je jako poljudno in obširno pojasnjeval kaj so storili naši državni in deželni poslanci za delavstvo, ki tudi v dejanju kažejo, da imajo srce za delavca. Potem je opisoval pomen in namen jugoslovanske strokovne organizacije. Tc je edina organizacija, v kateri dobi de-lavec vse, kar potrebuje za samoobrambo, tudi varstveno pomoč in pomoč za čas, ko ne more delj časa nič zaslužiti in vse to za majhne prispevke. Kako je to važno za delavca, kadar zboli! Pri nas je sušica jako pogostna in tudi med delavstvom vsako leto zahteva veliko žrtev. Na Kranjskem umre vsak teden približno 42 ljudi in od teh povpr. 7 za sušico. A ta iiolezen traja navadno več let in prav ta delavska organizacija lahko pomaga delavcu ves čas dolge bolezni. — K sklepu je predlagal g. župnik sledeče resolucije, 1. Delavstvo, zbrano na tem shodu priznava, da je J. S. Z. najbolj primerna za naše delavstvo. — 2. Delavstvo prosi poslance, naj nadaljujejo započeto dele glede delavskih domov in naj delajo na to, da se starostno zavarovanje čim preje izpelje. — 3. Izreka, poslancem S L. S. popolno zaupanje. Vse resolucije so bile sprejete z velikim odobravanjem in ž njimi je bil shod zaključen.
Miklavžev večer je zopet napolnil dvorano pri Bastelju. Od srca smo se smejali Miklavžu, ko je pripovedoval kako je želel svoj god enkrat obhajati v nebesih, pa je moral tudi letos na zemljo, da ustreže vsem prošnjam, ki jih je sprejel.
t Društvena predavanja. Predzad nji torek je g. V. Čadež končal predavanja o romanju v Sveto deželo, ki sc vselej napolnila, društveno dvorano Govoril je o tem predmetu zaporedoma šestkrat. Zadnji torek je predaval gospod župnik o suženstvu pri Rimljanih.
v * >**l	i
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostni!) dogodkih „Slovenske Straže"!
krat mastil iz negaumu, skus Ivan Hribarjave zasluge prdublenem tku apetitleli trebuščkam, pu ta druh plat pa spet laz za gespud dohtar Taučar-juvem nusam in straš Idi, de u ja kle-rekalci, če dubeja Iblana u roka, pred rotužam Idi sežigal. Tu men na gre skp. In kokr use kaže, je mogu gespud placrešpehtar pr en prložnast. soje možgane iz kozjem zamejnat in dc za-tu zdej iz negave glave tak štiflni vn prhajaja. Na vaga je gespud placrešpehtar še kokr še šika, kar se jia kvalitete am tiče, je pa tku, no, recima tku. Ta narbulš negau konc ni dost prida in men sc zdi gespud placrešpehtar glih tku, kokr štokfiš, ke ga bre2 glave ukul pušilaja; nega tud gespud dohtar Taučar jemle na soje pulitičnr krokarije brez glave iz saba.
No, pa za te gespud dohtar Tau-čar ju ve pulitične krokarije je nazadne tud use glih, al pride kdu najne iz gla va, ali pa tud brez ne; glauna reč je de pride in sprau soj perejon cvička u želodec in tku pumaga berta na lebe ralna plat prvezvat in nagibat.
Jest sm lansk let prašu enga berta tam u dvorskem ukraj, kerc u volu »Tega t pa dons še na morm puvedat lub moj Pepe!« m je reku. »Du zdej sa še zmeri leberalci bulš moja kuntšaft čm reč t: več ga pupijeja; če u ja pa tud use, kar sa du zdej pupil pr men, tud du vulitu puplačal, pol sni iz duša in telesam nhn, če pa ne, me znaja pa rad mt!«
In ke sm pa tist jutr pred vulitvam še enkat prašu, kam se u nagnou in kere ti volu, zagudrnou jc jezu nad
Napačni filozof, Jurist, medlclnec In profesor pred sodišiem.
Elegantno, črno salonsko oblečen sedel je včeraj v petek 9. decembra 1.1. pred ljubljanskim deželnim sodiščem Nikolo Piskovič, doma iz Jesenovca na Hrvaškem. V senatu so: predsednik, svetnik Vedrnjak; votanti: svetnika vitez pl. Luschan in Koblar in c. kr. sodnik vitez pl. Grasselli. Obtožbo zastopa državni pravilnik dr. Trenz, obtoženec se zagovarja ognjevito. Pove, da je izdelal v Sarajevu sedmi gimnazijski razred. Koj uvodoma kriči tako, da mu pravi predsednik: »Wenn Sie sich so frech benehmen werden, werde ich Sic strafen. Bedenken Sie, wo Sie stehen.« Ko se čita obtožnica, ki označi Piskoviča, da je »verbummelter Student«, se Piskovič prikloni državnemu pravdniku. Ker mu očita obtožnica, da se je klatil tudi po Štajerskem, protestira: »Bitte schön, in Steiermark bin ich nicht so herum gezogen« in zagrozi, da če ga bodo »štenkali«, ne bo nič govoril, ker skesano prizna, kar je storil. Piskovič je bil v Gradcu, kjer je pohajal v društvene prostore »Zarje«. Tam je izmaknil izpričevala »Zarja-nom« Obermannu, Arnšku in Brozovi-ču in sicer je vzel te popirje zato, da jih Izrabi, če bo v sili, ker s svojimi izpričevali bi ne bil nikjer ničesar dobil. Ko mu predbavica predsednik, zakaj da se je predstavljal za profesorja, pravi, da je bil prav za prav profesor, ker je in-struiral na zagrebškem gimnaziju. Hud je na tiste, ki so izpovedali, da je izvabil pod lažnjivimi pretvezami denar od njih, češ, da sta zgolj Obermann in Arnšek upravičena, da ga, tožita, ker je zlorabljal njune popirje in so zato tir-jali gospodje od teh dveh denar, ki ga |e vzel na posod« na njuno ime. Grozi ¿upniku Nemaniču, ki mu je posodil 200 K. Pove, da je prosil tudi za sprejem pri benediktincih, kjer bi ga bili sprejeli pod pogojem, če poravna svoje umazane dolgove. Podal se je v Budimpešto, da bi izprosil pri cesarju pomi-loščenje, a k avdienci ni bil pripuščen. Iz Budimpešte se jo povrnil v Zagreb, Dd tod se je podal na Dunaj, kjer so ga aretirali detektivi. Predsednik prične čitati izpovedi tistih, ki jim je Piskovič izvabil denar. V Ljubljani so je septembra predstavil prelatu Kalanu kot Obermann in kot. član »Zarje«. Prelat Kalan mu je podaril pet kron. Piskovič: »Bil sem takrat lačen.« — Profesorju Pcngovu v Št. Vidu se je predstavil kot absolviran filozof. Kaplanu Antonu Lovšinu v Mirni poči se je predstavil za medicinca Arnška. Govoril je g. Lovšin ž njim latinsko in mu posodil 10 K. Piskovič: »Takrat nisem 24 ur ničesar jedel, bliskalo, grmelo je!« Predsednik: »Če bi bili prišli in rekli, da imate sedem šol, bi gotovo nič ne dobili.« Obtoženec nato pripoveduje, da ga ni Hrvata, ki bi znal tako dobro slovensko, kakor zna on in da ga ni Slovenca, ki bi znal tako dobro hrvaško, kakor zna on slovensko. Župnik Nemanič je v preiskavi izpovedal, da se mu jo lota 1903. predstavil s pravim imenom. Bil je pri njem večkrat. Zadnjič je bil pri njeni februarja 1906 in je
mana: »Duma um ustou! Klerekalcu ni blu nckol bliz, lcberalci sa m pa več Jouga zapusti, kokr srn mou prefita pr nh.« In ta bert je ustou tist dan res duma. in premšlvou, če b sc na dala šc 3na nova stranka ustanuvet, in tu taka stranka, de b velik pupila in use pusten plačala. Klerekalci premal pi-jeja, leberalci pa premal plačaja in za-tu te dvo stranke za naše bertc na pri-deja u puštev. Ena nova stranka je kr-vau putrobna, tu je sprevidu soj čas žo naš Mačk, tam za vudo, in začeu delat na usc kriple na tu, de b spravu ena taka stranka skp. Pa gespud žepan Hribar je temu Mačke tekat tku sapa zaporu, do še dons na more prou du ne in ta stranka jo padla tekat u uda, Mačk pa še dondons laz ukul Iblance iz trnkam in špekulera, kuku b ta stranka ujeu.
' Ja nova stranka je težku dondons uštimat; še stara stranka je težku skp ubdržat, tu sprevid gespud dohtar Taučar, čc prou tku »jedrnat« guvari. Tu ukuša tud gespud placrešpehtar klub negavem »krepkem putezam« in »klerekalnem pudplatem«. Lde čja mt liolt gmah in jm ni prou nč za tist le-beraln »resen razpulužejne« in »Naru-duv«»udkritusrčen puzdraulajne«; tud gespud dohtar Švigl iz sojem »tempe-ramentnm govorem« dost na uprau, kokr je Pust na shode, tku je shod pust in šc gespud Štefc in gespud Kregar, ke jh gespud dohtar Taučar tku na jezik nos, kokr kašna kura prsadna pika, na morta to shode prpraut du »splošnga naudušejna«.
rekel, da je profesor v Zagrebu. Rekel mu je, naj mu posodi 200 K. Ker jih sam ni imel, jo šel župnik ž njim k trgovcu Kresu, ki je posodil na župniko-vo jamstvo proti mesečnim obrokom obtožencu 100 K. Obrokov ni 'vračal. Profesorju Cukljali so je predštavil v Mariboru kot suplent. Izvabil mu je 10 kron. Kaplanu Balohu se je predstavil v Vidmu kot Arnšok. Obvestil je o tom g. Baloh predsednika »Zarje« dr. Rožiča, ki je odpisal, da ni bil to pravi Arnšok. Župniku Josipu Hartmannu se je predstavil pred tremi leti in hotel za izkušnjo posojilo 50 K. Podaril mu je nekaj krone, Dekanu Francu Dolinarju v Moravčah so jo predstavil kot visoko-šoloc. 28 K je izvabil proti reverzu Otonu Karhaležu. Obtoženec izpove, da je poslal denar župniku Nemaniču „in Karhaležu to dni nazaj, kar se tudi dokaže. Pri župniku Antonu Znideršiču v Boli cerkvi, se jo obtoženec redno oglašal vsako leto parkrat za podporo in sicer se jo predstavil leta 1907. kot jurist, leta 1908. kot filozof, leta 1909. pa zopet kot jurist. Župniku Jakobu Porenti v Slopičah so je predstavil obtoženec kot profesor pri salezijancili na Rakovniku. Obtoženec: »Saj sem tudi bil.« Predsednik: »Salezijanci nimajo profesorjev.« Dekanu Doganu v Metliki je izvabil obtoženec 50 do 100 K. Prestavil se mu je kot filozof. Odpustil mu je že ves dolg. Obtoženec se krega nad gospodom dekanom, ker mu je odpustil dolg. Župniku Pavlovčiču na Su-horju je enkrat izvabil 30 K, češ, da kmalu postane profesor. Pokazal mu je vrata, ker je enkrat zabavljal čez vse oblasti. Pisal mu je pozneje iz Zagreba, da dobi profesorsko stolico. Župniku Domin. Janežu v Postojni se je predstavil za »Daničarja« Nikolaja Ober-manna in mu izvabil 12 K. Župnik jo pozneje izvedel, da študira pravi Obermann v Gradcu. Kaplanu Alojziju Wester v Slavini se je predstavil kot Obermann. Prosil jo, naj mu posodi 7 K. Ker se mu je zdel sumljiv, mu je podaril Wester 1 K 40 v. — Obtoženec je svojo dolgove iz zapora vun poravnal in sicer mu je poslal v ta namen monsignor kanonik Štepinac okroglo 400 K. Obtoženec se jezi nato čez ljubljansko sodišče, češ kakšno krivico da mu je delalo, ker ga je zasledovalo. Smeh v občinstvu. Obtoženec se obrne nazai in obzmerja občinstvo, ker se smeji. Ko je izvedel, da ga zasleduje ljubljansko deželno sodišče, je pisal sodišču več pisem, ^eš, naj ga puste pri miru, ker'bo samtVfceb-no vso zadevo uravnal. Jezi se na »Slovenca«, ker ga je iskal z noticami. Aretiran je bil 10. novembra na Dunaju. Predsednik: »Ali ste bili že kaznovani.« Obtoženec: »Ni bilo prilike.« Nato pa pravi: »Das ist eine Schande für Österreich, da mene neoporečenega človeka tako preganjate.« Ivo utemeljuje državni pravdnik dr. Trenz obtožbo, obtoženec večkrat odločno odkima z glavo. Obtoženec govori po državnem pravdniku daljši obrambeni govor, v katerem zafrkuje državnega pravdni-ka in grozi, da bo žo z vsemi obračunal, ki so ga spravili na, obtožno klop. Pravi, da se glede na znanje in vodo ž njim more izkušati malokateri profesor. Pravi, da če bo izpoznan za krivega, mu ni veliko na tem, koliko bo obsojen, ker se v ječi popolnoma dobro počuti. — Senat so na to dolgo posvetuje. Predsednik naznani sklep, da sodišče po čudnem obnašnju obtoženca ni prišlo do sklopa, čc je obtoženec popolnoma duševno zdrav in ga bodo zato preiskali zdravniki. Obtoženec: »Proti temu. da nisem pri zdravi pameti, naj-odločnejše ugovarjam in izjavljam, da dokler no bo razprave, ne bom nič jedel.« — Z napovedjo moderne stradal-ne stavke zapusti izgubljeni študent sodno dvorano.
Uspehi frpvske poiliefnosfi.
Nekako pred 20 leti se jo združilo narodno zavedno Češko trgovstvo v Ko-linu in je ustanovilo vknjiženo zadrugo z omejeno zavezo »Kolinsko tovarno za kavne primesi«. Idejo je sprožil g. Kfička., ki je tudi prevzel predsedstvo, ki ga ima še danes v rokah. Kakor je pokazal čas, so češki trgovci pravo zadeli. Razume se samo po sebi, da je nemška konkurenca novo češko trgovsko podjetje vehementno napadala. Nobenega sredstva, da bi ž njim uničila mlado trgovsko podjetje, ni pri tem izbirala, vse ji je prav prišlo proti energičnim češkim trgovcem. Ali vkljub temu je »Kolinska tovarna« krasno uspevala in žo leta 1898 se je pokazala potreba izpremeniti rogistro-vano zadrugo v trgovsko akcijsko podjetje. Prvotni akcijski kapital jd znašal 600.000 K. S tem trenotkom* se je začela za »Kolinsko tovarno« nova plo-donosna doba. Boji in težave so bili seveda še vedno veliki. Na eni strani je
bila neprijateljska konkurenca, katere se pa novemu podjetju ni bilo treba več bati; kajti bilo je skozi in skozi solidno in izdelki »Kolinsko tovarne« so se prav rapidno širili po vseh čeških deželah, k čemur jo prav izdatno pripomoglo zavedno češko trgovstvo, ki je znalo ceniti pomen gesla: »Svoji k svojim«. Na drugi strani pa je bilo v začetku prav občutno pomanjkanje strokovnih, izobraženih sil. Tu si je združeno trgovstvo vedelo prav kmalu pomagati: izobrazili so si potrebne sile sami.
Kmalu prvotna tovarna v Kolinu ni zadostovala več številnim naročilom od vseh stranij, in zato jo bilo treba misliti na ustanovitev podružnice. Leta 1900 torej, komaj tri leta potem, ko je Kolinska tovarna postala delniška družba, je že stala tovarna v Prosteje-vu, ki je vsaj nekoliko razbremenila tovarno v Kolinu. In zclaj, ko jo podjetje v čeških deželah na celi črti zmagalo, je nastopilo svojo pot po drugih slovanskih deželah. Leta 1900 se je zvišala glavnica na 1,200.000 K. Iv obema tema subskripcijama je bilo pozvano predvsem slovansko trgovstvo in udeležilo so jo subskripciji v prav odlični meri slovensko in poljsko trgovstvo. In tako danes lahko rečemo, da je »Kolinska tovarna« splošno vseslovansko podjetje. Ker sc .je razpečavalo vodno več in več blaga, se je seveda pokazala potreba zidati nova tovarniška poslopja. Danes ima »Kolinska tovarna« poleg prvotne tovarne v Kolinu še sledeče tovarne: v Prostejevu (na Mo-ravskem), v Ljubljani in v Sandovi Višnji (Poljsko), ki bo gotovo še letos; tovarne za sušenje cikorijc ima v Kolinu, dve v Rečianih (na Češkem), v Prostejovu in v Chropinu (na Morav-skem) ter v Sandovi Višnji (na Poljskem), kjer je vzela v najem velcpo-sestvo, na katerem sama prideluje ci-korijo. Delavstvo in pisarniško osobje jemlje »Kolinska tovarna« v svojih podružničnih tovarnah vedno le iz tistega kraja in tiste narodnosti, kjer podružnica stoji. Iz Kolina odpošlje v podružnico le svojega strokovnega ravnatelja.
»Kolinska tovarna« danes krasno prosperira. Dividende znašajo 8 do 10 odstotkov. Rezervni fond je narasel čez 400.000 Iv.
Slovansko trgovstvo, ki je udeleženo pri »Kolinski tovarni«, si je bilo od vsega začetka v svesti, da morajo uspehi njegovega gospodarskega dela priti v direktno korist narodu. Zato iz svojega čistega dobička »Kolinska tovarna« podpira narodno šolstvo na mejah in daje velike vsote tudi slovenskim obrambnim inštitucijam, slovenskemu trgovstvu itd. Narodnoospodar-sko delo je torej tu eminentno narodno delo.
Iz majhnih skromnih začetkov je zraslo obširno podjetje vsega slovanskega trgovstva v Avstriji kot plod premišljenega gospodarskega dela.
V Ljubljano je prišla »Kolinska tovarna« lota 1908. To loto je namreč kupila JelaČinovo »Jugoslovansko tovarno« in jo je popolnoma preosnovala in preuredila. Tako je »Kolinska tovarna« danes edino slovansko podjetje na celem slovanskem jugu.
Ljubljanska tovarna je sezidana lansko loto. Opremljena je z najmodernejšimi stroji in izdeluje poleg kavne primesi tudi figovo moko.
»Kolinska tovarna« je eklatanten primer, kakšne uspehe doseže smotre-no delo na gospodarskem polju. Požrtvovalnost češkega trgovstva je podjetje ustanovila, samozavest trgovstva ga je razširila in okrepila in danes stoji tu »Kolinska tovarna« kot plod realno slovanske vzajemnosti na gospodarskem polju. Naj bi se zavedalo pomena tega podjetja naše trgovstvo in naše občinstvo in pripomoglo, da to edino domačo podjetje to vrste na edem jugu tudi tu požene globoke korenine!
„Slovenska Straža."
Nova podružnica »Slov. Straže« na Goriškem se je 8. t. m. ustanovila v Prvačini ob navzočnosti velikega števila zborovalcev. Že prej, ko se je ustanavljala podružnica, je bilo vpisanih mnogo članov, na dan ustanovitve pa jih je pristopilo še 35. Govorila sta na zborovanju o našem narodnoobramb-nem delu č. g. župnik Primožič in urednik Kremžar iz Gorice.
Somišljeniki, rabite samo vžigalice »V korist obmejnim Slovencem«I
Pridevajte kavi samo Kolinsko kavno primes »V korist obmejnim Slovencem«, ki ima na ovitku štampiljo »Slovenske Straže«. Edino ta jo res najboljša.
No jejte drugega kruha in polic, kakor onega, ki je zamešen z žitnimi droži (kvasom) »V korist obmejnim Slovencem« iz Prve jugoslovanske to-
varne droži Josip Košmerl v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8.
Na vsako pismo narodni kolek »Slovenske Straže«!
Darujte ob vsaki priliki za »Slovensko Stražo«! Zbirajte po vinarju!
Vsiljevanje tujega blaga jo postalo pri nas na Slovenskem v zadnjem času neznosno. Prav posebno vsiljujejo razni tuji agentje našim ljudem tujo ci-korijo. Za nas je v tem oziru stališče lahko: »Slovenska Straža« jo namreč sklenila pogodbo s Kolinsko tovarno v Ljubljani, in ta tovarna zdaj izdeluje po naročilu »Slovensko Straže« kavino primes v korist obmejnim Slovencem. »Slovenska Straža« je to storila v smislu svojih načel in ker ve, da je kavina primes iz Kolinsko tovarne v resnici najboljša in ker jo Kolinska tovarna domače podjetje. Zato »Slov. Straža« nujno poživlja slovensko gospodinje, naj kupujejo edino-le kolinsko kavino primes z napisom »V korist obmejnim Slovencem« in s pečatom »Slovenske Straže«, ki mora biti na vsaki škatljici pritisnjen.
Slomškov dar čez 20 K:
Po g. Jan. Hornbök, kaplanu v Pliberku, 26 K. -— A. Pušenjak nabral na tečaju za nadzorstvo v Celju 30 K.
—	Na svatbi g. Mihaela Warmuth, brata Antona Warmuth, lesnega trgovca in podjetnika v Brdu pri šmohoru, pri kateri so bili navzoči tudi g. poslanec Fran Grafenauer, ženinov brat g. žup-nik Janez Warmuth, provizor gospod J. Hafner in g. Janez Milonik, se je nabralo in darovalo za »Slovensko Stražo« 55 K.
Slomškov dar po 20 K:
146. Fani Güstin, Trst, nabrala pri slovenskem omizju na Martinov večer 20 K. — 147. Janez Sever, Mengeš, 20 K.
Nadalje se je darovalo kot Slom-škov dar: A. Jamnik, župnik v Selih, 5 K. — Pri občinski seji v Št. Vidu na Planini darovali odborniki z županom: g. J. Belak, župan, gg. Bračič, Luskar, Žagar, Romih, Žibert Fr., Žibert Jernej, Koprivec, Kralj, Rihar, odborniki, 10 K. — Vinko Jank, poverjenik Moh. družbe, Št. Paul, Kor., 1 K 10 h. — Po g. Ivanu Nep. Murovec, žpk. dek. v Čr-ničah pri Gorici, nabrano pri svatov-ščini vrlega somišljenika g. Alojzija Lojk, 10 K. — Po g. Jan. Hornbök, kaplanu, Pliberk, v veseli družbi pri Li-kebu v Dobu nabrala Nežika Linhartova 16 K. — »Huda Lizika« nabrala pri ženitnini Svanjak-Gradišnik v Zg. Libušah p. Pliberk 14 K. — Tej svoti prideva tisti, ki je vsega tega kriv, 6 K.
—	Neimenovan v Ljubljani 1 K. — Od vesele družbe pri Križu 1 K. — A. Pušenjak. Maribor, nabral pri »Vuraku«, Sv. Miklavž pri Ormožu, 6 K. -- Gdč. Milka Zemljakova nabrala ob priliki pevskega večera rajhenburških cerkvenih pevcev med cenj. gosti 12 K. — Po g. A. Rihar, župniku, Št. Vid na Planini, zložil prijateljski sestanek duhovnikov v Zagorju pri Pilštajnu, iz veselja nad zmago pri občinskih volitvah v Planinski vesi 10 K. — Pri gostiji Jakoba Pečovnik in Marije Sušni k dne 14. novembra nabrali od svatov za »Slov. Stražo« Ivo Rob, Vinko Jczernik in Fran Dežman 9 K 46 h. — Filip Abram, župnik, Pliskovica, nabral ob priliki blagoslovljenja novega župnišča med starešinstvom 7 K. — Neimenovan 10 K. — Ivanka Rabič v knjigarni »Ilirija« v Kranju poslala kot Miklavžev dar 1 K.
Sklad Mohorjanov 1910.
60. Mohorjani župnije Črni vrh nad Idrijo 5 K. — 61. Mohorjani Sv. Bolfenk v Slov. goricah po g. Josipu Vodošek, župniku, 5 K 20 h. — 62. Mohorjani v Solčavi po g. M. Schmid, župniku, 18 K. — 63. Mohorjani v Središču po g. Jakobu Cajnkar, župniku, 15 K. — 64. Mohorjani v Vuhredu po g. Josipu Čunko, župniku, 4 K. — 65. Mohorjani v Šmartnem pri Slov. Gradcu po g. Ivanu Lenard, župniku, 13 K. — 66. Mohorjani na Jožici po g. Simonu Zupan 18 K. — 67. Mohorjani v Žitari-vasi po g. Valentinu Weiß, župniku,
5	K. — 68. Mohorjani pri Kapeli, Štaj-, po g. Martinu Moško, župniku, 10 K. -69. Mohorjani Št. Jurij na Strmcu, 5 K
—	70. Mohorjani v Šmartnem pod Štn goro 13 K 26 h. — 71. Mohorjani pri Mariji na Žili, p. Beljak, 1 K 20 h. -72. Mohorjani v Št. Vidu na Planini P° g. Antonu Rihar, župniku, 12 K. -— 73 Mohorjani v Novi Oselici po župnij; skem uradu 9 K 50 h. — 74. Mohorjani na Dobravi pri Ljubljani po g. Josipu Pla.ntarič, župniku, 20 K. — 75. Mohorjani Bizeljsko po g. Rudolfu Raktel) 10 K. — 76. Mohorjani v Št. Jakobu * Rožu na Koroškem 20 K. — 77. Mohor jani v Ribnem po župnem uradu 5 k
—	78. Mohorjani v Vodicah 36 K 7 79. Mohorjani na Vurbergu pri Ptuji 3 K 80 h. — 80. Mohorjani v Strugal
6	K 10 h. — 81. Mohorjani v št. Juriji
pri Kranju po g. Mili. Kmet, kaplanu, 10 K. — 82. Mohorjani v Dramljah 6 K. — 83. Mohorjani v Kamnigorici po g. Simonu Ažman, župniku, 10 kron. —
84.	Mohorjani v Bohinjski Srednji vasi po g. Ivanu Berlič, župniku, 20 K. —
85.	Mohorjani v Colu nad Vipavo po g. Ivanu Jane, župniku, 10 K. — 86. Mohorjani v Zalilogu pri Železnikih po župnem uradu 6 K 40 h. — 87. Mohorjani Povir pri Sežani po g. Josipu Novak, župniku, 5 K. — 88. Mohorjani Ustje p. Ajdovščina po g. Antonu Jerič, kuratu, 2 K. — 89. Mohorjani Sv. Peter na Kronski gori po gosp. Franu Lom, župniku, 2 K 16 h. — 90. Mohorjani v zavodu Sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, 10 K 89 h. — 91. Mohorjani Št. IIj p. Mislinja po g. Al. Mu-si, kaplanu, 9 K. — 92. Mohorjani Sv. Lovrenc na Dravskem polju po g. Jos. Ozmec, župniku, 15 K. — 93. Mohorjani Marija Nazaret p. Mozirje po g. P. Ive-rubinu Tušek 15 K. — 94. Mohorjani Sv. Jurij v Skalah po dek. župnijskem uradu 13 K. — 95. Mohorjani v Veliki-nedelji po g. Jak. Menhard 15 K. — 96. Mohorjani iz Olševka pri Kranju 3 K 40 h. — 97. Moh. Sv. Križ pri Ljutom. po g. J. VVeinlihu, župniku, 10 K. — 98. Mohorjani v Mengšu po g. Franu Ku-Žar 10 K. — 99. Mohorjani v Škocijanu v Junski dolini po župnijskem uradu 22 K. — 100. Mohorjani Sv. Miklavž pri Ormožu 11 K 70 h. — 101. Mohorjani Pliskovica po g. Filipu Abram, župniku, 3 K. — 102. Mohorjani v Vremah 5 K. — 103. Mohorjani v Javorjah nad Škofjo Loko po župnem uradu 3 K. — 104. Mohorjani v Kranjski gori po g. 'A. Kreč, kaplanu, 12 K. — 105. Mohorjani Sv. Trojica v Halozah po g. Ber-pardinu Šalamun, kaplanu, 3 K 50 h. k- 106. Mohorjanu v Št. Petru na Krasu 20 K. — 107. Mohorjani v Slavini po g. Josipu Laznik 22 K. — 108. Mohorjani v Matenjivasi po g. Josipu Laznik 7 K. — 109. Mohorjani Zaplana po g. J. Mihelčič, župniku, 3 K. -- 110. Mohorjani Spodnja sv. Kungota po g. A. Kociper, župniku, 3 K. — 111. Mohorjani Luče pri Ljubnem po g. Franu Lekše, župniku, 10 K. — 112. Mohor-jjani v Zičah p. Loče po župnijskem jiiradu 6 K.
Iredentovskl sodni razpravi.
(Dalje.)
,V Colpijevem procesu na Dunaju 6o včeraj zasliševali obtoženca Tomasi-nija, ki je tajil, da bi bil v zvezi z italijanskim državljanom Vittorio Colom-bo, kljub temu, da je to v preiskavi priznal. Našli so pri njem več zeinije-jvidov s posebnimi zaznamki. Predsed-hik senata je nato pokazal pismo, ki ga je hotel obtoženec Dante utihotapi-;ti iz ječe nekemu Zanetti in v katerem piše: »Bil sem zelo neumen, da sem priznal; storil sem to, ker sem mislil, ida je vse odkrito. Živim kot v peklu, iker sem izgubil spoštovanje svojih prijateljev«. Predno je Dante šel na orožne vaje, mu je Colpi naročal, naj si dobro ogleda neko vojaško strelišče, češ, da bo mogoče porabil podatke v svoje tvohunske namene. Colpi sicer to priznava, a pravi, da mu ni Dante o tem ničesar pisal. Nato so se zaslišale priče, ki naj bi izpovedale, kako je Colpi Vohunil za vojnimi pošiljatvami.
V Gradcu so včeraj brali razne akte, iz katerih je razvidno, da so bile večina hišnih preiskav brezuspešne. 11 ■oseb je bilo aretiranih zaradi veleiz-daje, a so preiskavo zaradi tega zločina ustavili in uvedli zaradi motenja javnega reda in miru. Bralo se je tudi pravila italijanskega kolesarskega društva »Audax« in posamezne odstavke lista »Audax biciclistico«. Iz teh prečitanih odstavkov je razvidno, da so člani društva »Audax« pravzaprav glavni del prostovoljnega vojaško organiziranega kolesarskega zbora. Člani tržaških športnih društev so se na italijanskih tleh udeleževali vaj, ki so imele vojaški značaj. Posamezna mesta iz omenjenega rimskega lista dokazujejo iredentovska stremljenja društva »Audax«. »Rim nam je dal prvega Člana, Genova štiritisočega, naj bi nam dal Trst ali Zader kmalu desettisoče-ga«, piše ta list, ko bilježi štiritisočega Člana v Genovi. Izvedenca major Bol-cano in profesor Zamponi, sla se oba izrekla, da obstoji iredentstvo, zlasti tamponi je obširneje dokazoval bistvo ifcdentstva. Po njegovem mnenju je dokazana zveza tržaških športnih društev z »Audaxom« in pospeševala se je •a zveza z izleti v Italijo. Zlasti živahno je bilo gibanje italijanskega društva »Audaxa« za časa bosenske krize, so se hoteli ponuditi člani tega društva kot prostovoljci Srbom v pomoč. Major Bolcano je izjavil, da je na primer namen društva »Dante Aligheri«, 'družiti vse pokrajine, ki spadajo et-•"ografično in geografično skupaj, če-'Udi so pol. ločeni od Italije. Splošno
so vsi izvedenci, zlasti stotnik Divcra, povdarjali, da v italijanskem časopisju kar mrgoli iredentskih izjav. — Senat je predložil porotnikom 14 vprašanj; 13 se tiče obtožencev zaradi ve-leizdaje, 14. pa je stavljeno glede obtoženca Deperija o razžaljenju Veličanstva. O sodbi še poročamo.
Jeseniške novice.
j Bližnje občinske volitve so liberalcem in socialnim demokratom tako zmešale glave, da niti ne vedo, kje bi zavozljali, da bi zveza držala. Humei in drugovi pridušajo Jeseničane, da naj gredo za njimi. Jeseničani pa se v pest smejejo, ker so Humrovih, Ilaupt-manovih in če hočete tudi Ratečanovih neslanosti siti. Zato si bodo Jeseničani dobro premislili, predno bodo oddali kak glas liberalnim in socialnodemo-kraškim svobodomislecem. Zatorej pa, pošteni občani, na noge, in pokažite ob priliki, da med nami plevel prostozidarskega ferrerovs.tva ne bo poganjal. Potem pa naj svobodomisleci nosijo še enkrat tako dolgo črne kravate, kakor so jih nosili za Ferrerjem.
j Kako brezvestno so se nekateri »Naprejevi« lažnjivci, ki tolikrat radi laži spravijo rdečega urednika v zadrego, skobacali na Vincencijevo družbo jeseniško, ter vpijejo, češ, »kaj si morajo misliti gospa Trapen in drugi, ki z najboljšim namenom podpirajo družbo«, ker ni podpirala sodruga Končana. Bomo pa mi povedali soci-jem: Gospa Trappen in drugi so v dno svojega srca prepričani, da je delo Vincencijeve družbe tako plemenito, da bi sociji niti ust ne odprli nad njim, ako bi imeli v srcu le iskrico poštenosti. Vincencijeva družba nam je pre-vzvišena, da bi še govorili o nji — s sociji. Družba bo sama izdala letno poročilo, kjer ne bo pripovedovala, koga je podpirala, ampak koliko jih je podpirala, in kdo je družbo podpiral. Iz poročila bo pa gotovo razvidno, da med dobrotniki ni bilo nobenega so-cija, razven če vzamemo za dobroto — socialnodemokraške klevete. Dobra srca, spominjajte se Vincencijeve družbe ob vsaki priliki!
j Umrla je pretekli teden na Jesenicah soproga stavbnega podjetnika g. Vallija, ki je bila hči uglednega jeseniškega tržana g. Klinarja vulgo Rozmana. Zapuščeni g. soprog ji jc oskrbel veličasten pogreb, pri katerem je svirala tudi tovarniška goclba. Velika množica iz vseh slojev je izkazala blagi pokojnici zadnjo čast in spoštovanje. Večni mir njeni duši!
j Jeseniški Sokoli se perejo. Ker jih je sram vseh neumnostij. ki so jih uprizorili na Jesenicah in jih še uprizarjajo, se v »Narodu« izgovarjajo, češ, da »ni vse sokolsko, kar se priredi po ljudeh, ki so naprednega mišljenja«. Kdaj smo bili že mi mnenja, da je preklicano malo sokolskega, kar uganjajo Sokoli! Danes tajijo, da bi bila umazana igra »Mladost«, ki so jo svoj čas priredili, njihova uprizoritev; tajijo vse »štihe«, ki so jih zadali z noži temu ali onemu itd. Nas prav veseli, da jih je že vendar enkrat oblila rdečica sramu pred samimi seboj. Toda če jih bo pral tak veleum, kakor je »tržiška špaga«, ki piše, »kako je zadnji nepoplavljeni vrh pri vesoljnem potopu sprijaznil prej najbolj se sovražeče — živali«, potem je gotovo, da je še danes globoko v morju poplavljen tisti vrh, ki bi ze-dinil naše Sokole s poštenim slovenskim ljudstvom.
C. IN KR. ARMADA.
Vojaška konferenca
bo zborovala 14. t. m. na Dunaju. Predsedoval bo cesar sam. Udeleže se je nadvojvoda Franc Ferdinand, Friderik, Leopold Salvator in Evgen, vojni minister, šef generalnega štaba, ar-madni nadzorniki in generalni nadzornik kavalerije.
Nadvojvoda Jožef Ferdinand divizionar.
Kakor se poroča, postane dosedanji brigadir v Lincu, nadvojvoda Jožef Ferdinand, poveljnik 3. pehotne divizije v Lincu. Kakor znano, je bival nadvojvoda Jožef Ferdinand svojčas kot štabni častnik v Ljubljani.
Pomnožitev gorske artiljerije.
Dve novi bateriji dobi tirolsko-predarlski gorski topničarski polk.
Izpopolnitev trdnjavskili topničarjev.
Ustanoviti nameravajo tri nove bataljone trdnjavske artiljerije in sicer 2 na Tirolskem, 1 pa na. Koroškem. Pozneje se izpopolni trdnjavska artiljerija še v Bosni in v Hercegovini, v južni Dalmaciji in v Galiciji,
VOLITVE NA ANGLEŠKEM.
Dozdaj so izvolili na Angleškem 199 konservativcev, 152 liberalcev, 28 pristašev delavske stranke, 46 Red-mondovih in 5 Briennovih pristašev. Pridobili so liberalci 14, konservativci 20 in delavci 4 poslance.
PODJARMLJENA FINSKA. — ŠKANDALI V RUSIJI.
Izšel je carjev odlok, po katerem se odpravi samostojno finsko državno tajništvo in se Finska naravnost podredi ruskemu ministrstvu. — Zaradi zanemarjenja dolžnosti je v preiskavi tifliško sodišče in jekaterinsko državno pravdništvo. Velik škandal so zasledili pri črnomorskem brodovju. Častniki so namreč izkoriščali rekrute.
TAFT USTAVIL BOJ S TRUSTI.
Iz New-Yorka poročajo, da je zadnja Taftova poslanica povzročila med republičani samimi veliko nevoljo, ker je Taft s svojo poslanico odobril oderu-štvo trustov.
PO REVOLUCIJI V MEHIKI. — 1500 OSEB USMRČENIH.
Vojno sodišče v Mehiki je obsodilo na smrt 23 častnikov, ki so prestopili k revolucijonarjem ob zadnji mehikan-ski revoluciji. V Mehiki je zopet mir. Preki sod je pustil 1500 revolucijonar-jev usmrtiti!
Dnevsie novice.
+ Vrhunec hinavščine in komedi-jantsva. Liberalni časniki prelivajo sedaj krokodilske solze za ob-strukcijo v proračunskem odseku v vseučiliški zadevi. — Koliko so vredne te solze, lahko vsak izprevidi iz sledečih dejstev: Prvič ta obstrukcija liberalce sploh nič ne briga, ker so jo delali izključno le poslanci S. L. S., mecl tem ko sta oba dv. svetnika, ki zastopata liberalno jugoslovansko strujo v proračunskem odboru, zlezla pod klop in so vrhu tega vsi liberalni slovenski in hrvatski listi z nesramno perfidnostjo napadali S. L. S. ravno zaradi obstrukcije v proračunskem odseku in zahtevali z njim lastno predrznostjo, naj se obstrukcija ustavi, — v veliko veselje in glorijo vlade, Lahov in Nemcev. — Nadaljevanje, suspendiranje ali ustavljenje obstrukcije je tedaj zgolj stvar poslancev »Slovenskega kluba«, ki bodo storili, kar bodo kot prav spoznali, ne zmeneč se za mnenje ljudi, katerih narodno-politično delovanje ni obstojalo v nič drugem, kakor da so z liberalcem lastno zavratnostjo in perfidijo vselej v odločilnih trenot-kih zapustili svoje narodne tovariše in pomagali narodnim sovražnikom. — Drugič, so v zadnji seji »Vseučili-škega kluba« glasovali vsi jugoslovanski liberalci in sploh vsi člani »Zveze južnih Slavena« kakor en mož za formalni kompromis, po katerem se odka-že predloga o italijanski pravni fakulteti pododboru 12 članov. Še več: nihče izmed njih ni črhnil besedice zoper ta kompromis, zlasti tudi tega ni storil navzoči poslanec Ljubljane in eksžu-pan I v a n Hrib a r. — Tretjič in slednjič je znano jugoslovanskim poslancem, da je »načelnik« »Zveze južnih Slavena« igral v celi zadevi ulogo, ki se da najbolje kvalifikovati z besedami, da je bil še bolj vladen, kot vlada sama. Ta gospod vladnega agenta sploh še nikdar več sleči ne moro. — Skratka: Liberalci naj pometajo pred svojim pragom in naj pošljejo svojo »junake« v obstrukcijo, čo jih veseli. — Naj enkrat zastopnika »¿veze južnih Slavena« v proračunskem odboru po-kažeta, kaj znata. Poslanci »Slovenskega kluba« pa bodo slej ko prej postopali natanko le po svoji lastni volji in ne bodo poslušali prav nič ljudi, ki žive samo od narodnega in političnega iz-dejstva.
+ Priznanje dr. šusteršičn. Iz Za-
ostroga je došla g. dr. Šusteršiču brzojavka, v kateri mu tamošnji čč. oo. frančiškani in župniki v svojem in v imenu svojih župljanov kličejo: »Neumornemu borivcu za skupne ideale vere in domovine naše najiskrenejše priznanje z geslom: Vse za vero in dom!«
+ Plojeva opozicija. Tudi Plojcvo glasilo »Slovenski Narod« je priznalo, da je Ploj prevzel referat za vlado o bančni predlogi. Že v tem dejstvu tiči vsa mizerija Plojeve »opozicije« in vsako izgovarjanje jc pri pošteno narodnih možeh tu odveč. »Narod« pa piše, da je Ploj prevzel ta referat na željo Čehov. To pa je impertinentna laž! Ploj je le hodil okolu nekaterih Čehov in povpraševal, ako imajo kaj zoper to. Navadna uljudnost kolegov, ki so izobraženi ljudje, je, da mu vsak reče na tako vprašanje: »Jaz nimam nič zoper to«, ko vidi, da srce moledujočega hof-rata visi na tej stvari. Vsak si mora
vendar misliti: »Kaj izprašuješ mene,
saj moraš sam vedeti, če si kaj moža, — kaj storiš in kaj ne, če hočeš sploh veljati za opozicijonalnega poslanca.« Od bližje strani pa je hofrat Ploj prav natančno zvedel, kako se sodi njegov korak. Ploj se je usiljeval in je uljuden odgovor, ki je samoobsebi umeven, nalašč obrnil druga-č e. Toliko na »Narodova« zavijanja o P 1 o j u , ki je »opozicijonalec« po splošni tvrdki — ki pa gre z vlado čez arn in strn v vsakem konkretnem slučaju, zlasti takrat, ko vladi prede. In vsak otrok ve, da silno prede vladi glede predloge o »plačilih v gotovini«. — A opozicijonalni hofrat je že kar na» prej za vlado. In »Zveza južnih Slavena« to mirno gleda. Kje pa jo junaški B i a n k i n i, ki je še to dni očital »Slovenskemu klubu«, da je glasoval svojedobno za nagodbo? in vendar je skupna banka jedro avstro-, ogrske nagodbe. Brez skupne banke dualizem ni držati niti deset let ! . . .
Naše velike priredbe prihodnje leto. Prihodnje leto bo bela Ljubljana zopet priča velikih naših prireditev. Slov. kat. akad. društvo »Zarja« (Gradec) bo slavilo desetletnico svojega obstanka, in oh lej priliki se zbere vso slovensko in slovansko katoliško dija-štvo, da se izreče za katoliško slovansko demokratično misel. Potem se namerava prirediti skupen shod vseh jugoslovanskih mladeniških organizacij. In kot vreden in časten sklep bi naj bil eno- ali poldnevni katoliški tabor, katerega se bodo udeležili tudi Hrvatje iz Dalmacije in kraljevine. Vsi dalmatinski škofje so se izrekli za te prireditve in obljubili tudi svojo prisotnost. Prireditve se vršijo v tednu od 20. do 27. avgusta.
•f Zadružna zveza v Ljubljani poživlja s tem vse one njene članice, ki želijo, da hi jim pri sestavi računskih zaključkov za leto 1910 pomagali naši uradniki, na j se oglasijo pismeno ali ustmeno pri Zadružni zvezi v Ljubljani do 25. decembra t. 1. Ustreglo se jim bode po vrsti, kakor bodo prihajale prijave. — S prijavo naj p. n. članice naročijo tudi vse potrebne tiskovine za sestavo računov.
-i- Knjigovodski tečaj v Novem Mestu priredi Zadružna zveza v Ljubljani od 27. do 31. decembra t. 1. Oni, ki se nameravajo udeležiti tega tečaja, naj to javijo do 20. t. m. po dopisnici Zadružni zvezi v Ljubljani.
Pomen volitev v tržaško delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu ni tako malenkosten, kakor si menda nekateri člani predstavljajo, ker kažejo tako malo zanimanja za omenjene volitve, ki se vrše 29. t. mes. Knjige omenjenega zavoda izkazujejo okroglo 10 milijonov čistega premoženja. s katerim sedaj gospodari ireden-ta, kakor ji je drago. Razni hišni posestniki imajo na 11 hišah, ki so bile po uradniku zavoda cenjeno na 5 milijonov 400.000 K, 2,500.000 K hipotečne-ga posojila po l-Va odstotka. Seveda so vse te hiše v Trstu in italijanska last.. V zadnji seji zavarovalnice je bila tržaški mestni občini zone t dovoljena hipoteka v znesku 1,000.000 K po i odstotke. Če se upošteva, da če ima zavarovalnica glavnico naloženo, se ji obrestuje po 4:;i odstotkov, zgubi torej na leto 3000 K, katere morajo plačati volivci v prid laški iredenti v Trstu. Ker je pa zavarovalnica ravno letos povišala vplačila za vse nevarnostno razrede tako visoko, da so koma j izhaja, je naravnost škandal, da bi člani s svojim denarjem redili in podpirali laško iredento. Pa tudi glede na upravo moramo pomisliti, da stane uradniški aparat na leto krog 170.000 K, a nastavljeni so skoraj sami iredontarji. Gospodarstvo sedanje iredentarske uprave se najlepše kaže pri delavskih hišah v Trstu, ki so last zavarovalnice; cenjene so na 850.000 K, stanarine se dobi 55.000 K, samo adminisiracijski stroški pa znašajo 22.200 K. Od tega odpade na davek le 2200 K. Iz tega se razvidi, kako velikansk pomen ima bodoča volitev. Edino le na-a brezbrižnost je kriva, da iredenta tako gospodari z našim denarjem in nam nalaga vedno višja vplačila. V upravnem svetu sta bila do sedaj dva Slovenca, preko katerih je večina sklepala po mislih iredentizma; krivi so temu člani, ki se premalo brigajo, da bi se dobila večina. Na zmago lahko računamo, ako vsak naš obvezanec vpošlje glasovnice na Obrtni pospeševalni uratl za Kranj-sko v Ljubljani.
-f Pred sklicanjem hrvaškega sabora. Hrvaško-srbska koalicija je povabila za 8. t. m. obe pravaški stranki: Stranko prava in Starčevičance na dogovor zaradi konstituiranja sabora. Povabilu se je odzvala samo Starčevi-čeva stranka prava, predsednik kršč.-soc. Stranke prava dr. Horvat pa je poslal pismo, da mora o povabilu skle-i
pati strankin izvršilni odbor. Konferenca je bila zato odgodena. Včeraj popoldne sta imeli obe stranki odborovi seji v tej reči; sklepi nam doslej niso znani. Govori pa se v zagrebških krogih, da bo Stranka prava za sporazum s koalicijo zahtevala: 1. da mora biti saborski predsednik Hrvat in 2. da se prvo podpredsedniško mesto prepusti njenemu članu. Starčevičeva stranka prava pa da je stavila samo prvi pogoj (da je predsednik Hrvat in ne Srb).
-i- (Jžitninski zakup. Dežela je pridobila zakup užitnine v okrajih Kamnik, Kostanjevica in Ljubljana—Studenec.
4- V upravni svet tržiške železnice je deželni odbor imenoval kot svoja zastopnika deželnega glavarja pl. Šu-kljeta in dr. Iv. šusteršiča.
-r Iz deželnega muzeja. Muzejskim adjunktom je imenovan dr. Jos. Mal.
-(- Občinski odbor občine Ribno je dne 4. decembra t. 1. v svoji seji radi velikih zaslug, katere si je pridobil sedanji velečastiti gospod duhovni svetnik in dekan Matija M rak v Stari Loki skozi 131etno bivanje kot župnik v Bohinjski Beli, izvolil ga za častnega občana.
+ Kaj je z izseljeniškimi odseki v društvih S. K. S. Z.? Izseljenci, ako hočete udobno in ceneje potovati v tujino, oglašajte se pred odhodom v naši pisarni, predno se z agentom pogodite. Pisarna družbe sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32, v hiši »Zadružne zveze«.
—	Državni uradniki. Včeraj je bila deputacija osrednje zveze avstrijskih državnih uradnikov v državni zbornici ter je konferirala v imenu davčnih uradnikov s člani odseka za državne uslužbence. Prosila je. naj se dostavi k § 6. zakonskega načrta poslanca Pro-hazke. ki se tiče povišanja državnih uradnikov v višje činovne razrede, sledeče: Z ozirom na važnost, težavnost in odgovornost službe se morejo posamezne kategorije državnih uradnikov uvrstiti v višjo skupino časovnega avanzmaja. — Zvečer je zboroval odsek za državne uslužbence ter je ob tej priliki izjavil baron Haedrtl, da je vlada skušala vpeljati časovni avanzma v novem zakonskem načrtu, ker hoče ravno s tem pomagati uradnikom nižjih kategorij. Disciplina pa se ne more vzdržati, ako podrejeni vé, da je sodba predstojnika v vseh važnih zahtevah za njegovo redno napredovanje brezpomembna, dokler ne zakrivi kakega hudega službenega prestopka. Vsled teh vzrokov more imeti časovni avanzma slabe posledice, dokler se natanko ne določi službeno razmerje uradnikov. Zato vlada ne ho podpirala predloženega zakonskega načrta ter priporoča, naj se tozadevna posvetovanja nadaljujejo. Z ozirom na te pomisleke se vlada noče spuščati v posameznosti predloge ter je minister poudarjal, da se ta predloga še ne more presojati s financijelnega stališča, vendar pa se more že sedaj konstatirati, da bi tozadevni zakon zelo obtežil državne blagajne in so vsled tega proti načrtu tudi financijelni pomisleki. O tej ministrovi izjavi se je vnela daljša debata, v kateri se je poudarjalo, da je dolžnost vlade, da pomaga svojim uradnikom v sili z ozirom na veliko draginjo, kakor se tudi drugim skupinam prebivalstva priskoči potom parlamenta na pomoč. Minister je nato še poudarjal, da bi novi zakonski načrt zvečal državne stroške za 15 do 17 milijonov kron. V poznih večernih urah se je posvetovanje prekinilo.
—	Osmina po f $j , kaplanu Rihardu Smolej ho v sredo, l i decembra, ob 10. uri dokoldne v Komendi.
—	Slov. kat, akad, društvo »Dan« v Pragi smatra za svojo prijetno dolžnost, da se tem potom najiskreneje zahvali slavnemu društvu »Pravnik« v Ljubljani, ki mu je podarilo 14 letnikov svoje revije »Slovenski Pravnik«.
—	Boh. Bisirica. Kat. slov. izobraževalno društvo vabi v nedeljo, 11. t. mes., ob treh popoldne v salonu hotela na »Pošti« k sledeči prireditvi: L Petje, 2. razgovor o portugalski revoluciji Mavrič); 3. igra »Repoštev«.
—	Plemenska živina v Medvodah. Deželni oclhor kranjski je nakupil na Predarlskem in Tirolskem 100 plemenskih krav in telic ter večje število bikov montafonskega in simentalskega plemena, kateri se bodo koncem prihodnjega tedna razdelili po znižani ceni mod živinorejce. Živali so izvanred-no lepe ter krave dobre molznice. Ogledajo se lahko vsak dan le od i. do 5. ure popoldne na graščini Goriče pri Medvodah. Krave in biki pinegavskega plemena so se večinoma že razdelili.
—	Katoliško izobraževalno In podporno društvo v Domžalah vabi k Miklavževi veselici, ki jo priredi v nedeljo, 11. decembra 1910. v »Društvenem Domu«. — Spored: 1. F. Wagner:
»Drvarji«, koračnica, društveni orkester. 2. A. Nedved: »Pozdravljam te, gorenjska stran«, mešani zbor. 3. A. Andlager: »Milotinke«, mazurka, orkester. 4. A. Foerster: »Ave Maria«, šest-glasni mešani zbor s spremljevanjem godbe iz opere »Gorenjski slavček«. 5. Silvin Sardenko: »Mater Dolorosa« (»Žalostna M. B.«), v sedmih dramat-skih slikah. 6. A. Medved: »Sv. Miklavž«, deklamacija. 7. Nastop Miklavža s sijajnim spremstvom in z obilnimi darovi. — Začetek točno ob pol 4. popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 vin., stojišča zadaj 60 vin., ob strani 40 vin. Otroci do desetega leta so v spremstvu staršev vstopnine prosti. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
—	Umrl je v Šmartnu v Rožni dolini na Štajerskem posestnik Tako h S m o d e j v najlepši moški dobi. Rajni je bil izredno značajen mož, prijatelj koroških Slovencev in brat stolnega kornega vikarja gosp. Fr. Sntodeja v Celovcu. — Naj počiva v miru!
—	Izobraževalno društvo »Kranj« priredi v nedeljo, 11. t. m. javno predavanje v »Ljudskem domu« v Kranju. Predaval bodo g. dr. R. Capuder. Snov predavanja: »Iz zgodovine davkov«. Pričetek ob 6. uri zvečer.
—	Potres. Iz Šlovrenca na Goriškem se poroča: 5. t. m. zjutraj okoli ;! i na 2. uro nas je potres močno potre-sel. Smer od zahoda na vzhod.
—	Patronat za mladino. Gospodje župniki, ki so že vpeljali »Patronat« v svojih župnijah, so naprošeni, da spo-roče do konca leta, koliko izvodov »Detoljulia« žele v prihodnje dobivati.
—	študeniovski ples na skednju. V nedeljo zvečer so hoteli učiteljiščniki v Solkanu z nad učiteljem Bajtom plesati na čast. sv. Miklavža. Gospod župan jim je pa ples v javnih prostorih prepovedal in jih poslal plesat na skedenj. Čast mu! Zabavo je zaključil baje pretep med učiteljiščniki. Lepi bodoči vzgojevalci naše mladine! Takih ča-stivcev svetega Miklavža še nismo videli!
—	Podružnica društva »Abstinent«
se snuje na Koroškem.
—	Imenovanje. Sodni pis. oficijal v Komnu, Leopold Bekar, je imenovan za pis. nadoficijala.
—	Vzajemno podporno društvo v Ljubljani, Kongresni trg (Uršulinsko poslopje) izkazuje za dan 30. novembra 1910 naslednje stanje: Aktiva: predujmi in posojila 4,667.326 K 68 vinarjev, razni dolžniki 27.110 K 02 vin., posestva 84.102 K 57 vin., vrednostni papirji 272.500 Iv, inventar 9733 K 93 vinarjev, gotovina v blagajni 9697 K 83 vinarjev. Skupno 5,070.471 K 03 vinarje. Pasiva: deležne vloge 1,930.593 kron 41 vinarjev, hranilne vloge clva milijona 677.171 kron 31 vinarjev, tekoči račun 156.809 kron 39 vin., saldo dobiček dne 31. dec. 1909 166.271 K 04 vin., saldo dno 31. novembra 1910 139.625 K 88 vin. Skupno 5,070.471 Iv
03	vin. Stanje lastnega društvenega premoženja 311.307 K 92 vinarjev. Vzajemno podporno društvo je tudi v letu 1910 izplačalo svojim članom na obrestih od vsakega deleža po 30 K in na dividendi po 7 K 50 vin., skupaj torej po 37 K 50 vin. za vsakih plačanih 195 kron. Dotičnikom, ki hočejo pristopiti kot člani v XIX. odsek, kateri začne poslovati s 1. januarjem 1911, se priporoča, da svoj pristop čimprej e priglasijo. Imenovano društvo sprejema tudi od vsakogar hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 4 in tri četrtine odstotkov, da torej za vsakih 100 K
4	Iv 75 vin. obresti.
»Če se še enkrat vidimo, boš šel v prisilno delavnico.« Pred deželnim sodiščem je bila 9. t. m. kratka razprava. Na obtožni klopi sedi 16 letni Rudolf Anžič. Delati noče. Kaznovan je bil že večkrat, ker je kradel in zaradi nezvestobe. Zadnjič je ukradel kolo. Tatvino prizna, kesa ne kaže nič. Top sedi pred sodniai. Predsednik dež. sodni svetnik Vedernjak proglasi obsodbo, po kateri se obsodi v dvamesečno navadno ječo in pristavi: »Če se še enkrat vidimo, boš šel v prisilno delavnico. Bomo videli, če bomo iz tebe še kaj napravili. Upam, da bomo.« Zanemarjeni fant ču-je popolnoma mirno obsodbo in nastopi takoj kazen.
Ljubljanske novice.
IZ KNJIGE NARODNONAPREDNEGA ŽIVLJENJA.
Iz naroduonaprednc stranke se nam poroča:
»Najboljši vlisek« je napravila v na-rodnonaprednl stranki, kakor so iz vodstva narodnonapredne stranke br-zojavili dunajskim listom, izjava dr. Tavčarja, ki je izrekla obžalovanje nad napadi na dr. Oražna in mu izrekla »neomajano (!) zaupanje«. Ali to iro-
spodje sami sobi verujejo? Postopanje dr. Oražna je vendar »Sloven. Narod« opisal v tako živih barvah, da je res malo preveč krepko govoriti o — »neomajnem zaupanju«. Če to dr. Oražen veruje, nam jo prav, dr. Tavčar tega gotovo ne verjame in tudi marsikdo iz narodnonapredne stranke ne. Značilno za narodnonaprodno stranko pa je tole: Za stvari, katero je celo po priznanju »Slovenskega Naroda« zagrešil dr. Oražen, hi bil v vsaki dosledni stranki nemogoč, v narodnonapredni stranki se mu pa izreka nekaj tednov po razkritjih — »neomajno zaupanje«. Gospodje si res nekoliko preveč upajo vleči svoje pristaše. Resnim ljudem res mora popokati tu vsako potrpljenje in vsako zaupanje v stranko, ki tako »dela«! Če sedaj nakrat dr. Tavčar, kateremu se tudi njegov podpis na nemško-slov. pogodbi ne zdi narodni greh, meni, da dr. Oražen zasluži ;>ne-majno zaupanje«, je to stvar njegovega o k u s a, drugim se pa zdi, da ob takih razmerah — občinstvo ne more zaupati taki stranki. Gospodje naj se le klanjajo drug drugemu — razkrili so se že toliko, da jih občinstvo lahko spozna in — ceni. Naj no mislijo, da morajo Ljubljančani vse prenesti! Kako »narodno« je na primer govoril v znanih septemberskih dneh tudi dr. Švigelj in kako je vsako narodno dušo razgrelo znano »Slovenčevo« razkritje o tem možu. »Klerikalni« advo-katje takrat od žrtev niso nič dobili, dr. Švigelj je bil, ki je med slovenskimi odvetniki napravil izjemo. Šele, ko ga je zagrabil »Slovenec«, so je mož spomnil, kaj ne sme narodni odvetnik. In sedaj ta mož hoče še vedno nositi prvi zvonec in se hoče siliti v prve vrste borilcev za »resnico in pravico«. Takrat je dr. Švigelj »Slovenčeva« razkritja tajil — ker pa sedaj zopet nastopa, je prav, da ga vidimo v pravi luči. Nič bolj ga pa ne osvetli, kot pismo, ki ga je pisal iz ječe E. Windi-scher svojemu velenarodnemu zagovorniku liberalnemu prvaku dr. Švig-lju. Da bodo liberalni prvaki z večjim triumfom vodili tega moža po Ljubljani in da bodo Ljubljančani imeli večje »narodno zaupanje« do takih govornikov, Vam pošiljamo pismo, ki ga je pisal iz ječe E. Windischer odličnemu Sokolu dr. Šviglju. To pismo se glasi:
Dragi brat podstarosta!
V nedeljo posetila me je mama in me obvestila, da zahtevaš poleg že plačanih 200 K še 60 K za Tvoj trud radi žalostnih septemberskih dogodkov, ne oziraje se na dejtsvo, da bi jaz sploh ne rcflektiral na Tvoje zagovorništvo v znanem procesu, ako ne bi bil »Slov. Narod« takorekoč ponujal brezplačne zagovornike demonstrantom in ako no bi bil Ti sam želel mene zastopati. Omenjam samo, da se mi celo Tvojo dejanje in delovanje ne zdi častno. Izmed 30 demonstrantov sem plačal samo jaz zagovornika s krvavo prisluže-nim denarjem svoje stare slovenske mamice, a Ti mesto se diviti požrtvovalnosti te matere, da i Ti žrtvuješ malenkost na oltar mile domovine, rabiš pritisk na staro ženico radi bornih 60 kron, hoteč jo tako izžeti v kolikor Jc? mogoče.
Sicer je moralna dolžnost narodnega sklada, povrniti prizadetim slovenskim žrtvam vsakojake stroške, ki so jim narasli z 20. septembrom, a vse to ne ublažuje Tvoje pretirane zahtevke.
Pomisli samo, kaj bi bil storil v enakem slučaju vsenemec dr. Eger in drugi nacionalci. S skoro sveto ne-tostjo bi bili žrtvovali tisočake in tisočake v nemške namene. Pod trenutnim krutim vplivom še gorke mučeni-ške krvi je pač zavladala največja solidarnost, poedinci so tekmovali v požrtvovalnosti za narodni blagor, toda danes po preteku enega leta, splavala je vsa ta vnelost v nič, pustivši zgodovino prevzeto krvavih dogodljajev. Lastni zasebni blagor je vsakomur na jeziku in ob grobu ubitega naroda se gmotno izkoriščajo njegove žrtve! . . .
Oprosti mojim morebiti trpkim izrazom, toda videti moraš, da sem docela razburjen to tem bolj, ker moram trpeti v ječi za narodno sloven. stvar, medtem ko Ti stavljaš pretirane zahteve. Prosim Te torej, da urediš celo zadevo z mamo, izroči ji hranilno knjižico, da odstopiš popolnoma in za vselej od gori omenjenih zahtev. — in pričakujem, da to storiš nemudoma. Te bratsko pozdravljam Tvoj Arnošt Windisclier. Na zdar!
To pismo govori cele knjige! Preti r z no s t je, če se dr. švigelj sedaj ne skrije lepo v kot, nečuveno pa je, če si narodnonapredna stranka upa za take može od volivcev zahtevati »neomajano zaupanje«, da pošlje take može po shodih učit Ljubljančane narodne zavesti in neegoističnega »gospodarskega dela« za bodoči občinski svet!
Ij Javna predavanja S. K. S. Z. Prihodnji torek prične v dvorani S. K. S, Z. ciklus predavanj primarij g. dr. V. G r e g o r i č. Občinstvo se bo marsikaj koristnega naučilo od predavanj tega odličnega veščaka, zato pričakujemo najobilnejše udeležbe. Predavanje se prične v torek točno ob 1/2 8. uri zvečeV. — Odbor S. K. S. Z.
ljKrščansko socialen delavski shod se vrši jutri točno ob 10. uri dopoldne v S. K. S. Z.
lj Dež. odbornik dr. Evgen Lampe
0	svojem potovanju. — Veliko skiopti-čno predavanje v »Unionovi« dvorani. Prihodnjo sredo, 14. t. m., točno ob Vn 8. uri zvečer bo v veliki dvorani S. K. S. Z. predaval deželni odbornik dr. E v g e n Lampe o svojem poto-vanju po Italiji, posebno o starem Rimu. Za to predavanje so došle velike, sijajne skioptične "podobe, bodo spremljevale predavanje. To predavanje bo eno najboljših skioptičnih predavanj, kar jih jo bilo doslej prirejenih. V sredo torej na pot v »Union«! Občinstvo prosimo, da si radi reda kupi sedeže že do torka z v e -č e r, da je tako omogočeno pripraviti zadostno sedežev. Sedeži se od jutri dopoldne nadalje prodajajo po 1 K in 60 vinarjev v Šoukalovi trafiki Pred škofijo. Stojišča bodo, kakor ponavadi, po 20 vinarjev.
lj Za Božičnico slovenskim otro« kom na Koroškem lepo in nujno pro« simo blagohotnih darov. Porabite takoj v sredo priložene položnice!
lj šentpetersko prosvetno društvo vabi za jutri ob 6. v »Rokodelski dom«. Poleg tamburanja, petja in govora dr. Dermastije ima na programu igro t pesnika Antona Medveda: »Mladi in stari«. Večer bo gotovo zadovoljil občinstvo, ker se društvo trudi in prizadeva dati kaj dobrega. — Na praznik 8. decembra je pevski društveni zbor prekrasno prepeval pri društveni sv. maši, kljub temu, da so orgije nagajale. — Miklavžev večer, ki ga je napravilo društvo za vodmatski okraj, je tudi pokazal, da delajo člani resno. — Dajmo zato jutri delavnemu in požrtvovalnemu društvu še večjega poguma z obilnim obiskom!
lj Vineencijeva družba ima svoj redni sestanek jutri v Marijanišču. Ob % 6. litanije, potom zborovanje. Gospodje delavni člani so naprošeni, da se sestanka točno udeleže.
lj »Vrazova akademija« bo v nedeljo, 11. decembra, ob V2 H- uri v »Na« rodnem domu«. — Spored: 1. Pozdrav. 2. »Naprej zastava slave«. 3. Ideja slovenskega naroda (govori dr. ilešič). j 4. »Lepa naša domovina«. — Prva vrsta sedežev je določena za zastopnike dru-štev itd., sledeče vrste naj se blagovolijo prepustiti damam.
!j Musica saera v stolnici. Jutri ob priliki godovanja sv. Nikolaja, patrona stolne cerkve se ho pri pontifikalni sv, maši oh desetih izvajalo sledeče: Missa in h on. Beatae Mariae Virginis (op. 47), zl. Maks Filke, gradual »Inveni David«, zl. Anton Foerster, ofertorij »Veritas mea«, zl. Vincencij Goller.
lj V deželni bolnici je definitivno imenovan ključavničar J. Janežič.
lj Avstro-ogrska banka je sedaj V razpravi državnega zbora. Naši poslanci zavzemajo pri tem za jugoslovanske poslance edino pravo stališče. Opozarjamo na tozadevno izjavo poslanca Korošca. Sicer pa moramo stati na vladi nasprotnem stališču tudi radi tega, ker avstro-ogrska banka tudi v središču Slovenije, v naši Ljubljani, napram Slovencem postopa skrajno krivično in prezirljivo. Podružnica avstro-ogrsko banke v Ljubljani nima niti ene slovenske tiskovine, vse je nemško, tudi čeki in nakazila. Celo služba sluge ni nikdar razpisana, ampak slugo dobe razni gg. odborniki kar sami, navadno kakega nedomačina. In vendar bi sluga, ki kasira, moral biti vedno tak, ki dobro razume slovenski. Kakorkoli stvar obračamo, tembolj se moramo čuditi predrznosti »Slovenskega Naroda«, ki si upa zagovarjati svojega Ploja, da v takem položaju hoče prevzeti referat za vlado.
lj Društveni praznik so obhajala vsa društva šentpeterske župnije dne 8. decembra prav dostojno in krasno. Orli — kolikor jih ima že obleko — iz izobraževalnih društev za Vodmat-Selo-Moste; za šentpetersko Posavje; za štefanjo vas-lIrušico-Bizovik so pristopili v kroju k sv. obhajilu skupaj z drugimi, ki še nimajo obleko. Posebno veliko mož, žen in deklet iz vseh društev se je pridružilo Orlom in so šli vsi k sv. obhajilu. Posebno veliko jih j^ bilo iz šentpeterskega prosvetnega društva in Most. Z drugimi je pristopil k sv. obhajilu tudi selški župan gesp Jožef Oražcm in g. učitelj Sadar, pod čegar vodstvom je prav lepo prepeval mešani zbor šentpeterskega prosvet;
1	nega, društva pri društveni sv. ma^
pri kateri sta stregla dva Orla v kroju. Popoldne sta se udeležila posavski in hruševski odsek pogreba t predsednika Orlov g. R. Smoleja.
lj Koncert Slovenske Filharmonije, ki bo jutri, v nedeljo, 11. t. m., zvečer v »Unionovi« dvorani, se vrši ob p o -g r n j e n i h mizah. Kakor že naznanjeno, sodeluje virtuozinja na gos-lih gdčna. Stella Krüger. Urejeno je, da se med koncertnimi točkami ne bo streglo in tudi slavno občinstvo naj se ozira na to in si med proizvajanjem koncertnih komadov ne pusti servirati. Vstopnina znaša 1 K za osebo. Na balkonu so numerirani sedeži po 1 K. Pri-četek ob 8. uri zvečer. Na sporedu so jako lepe in zanimive stvari. Opozarjamo zlasti na našega skladatelja Ant. Foersterja »Slovansko suito«, ki se ta večer izvaja prvič.
lj Lovska razstava ostane otvorjena samo še jutri v nedeljo od 10. dopoldne do 8. ure zvečer ter se jutri zvečer nepreklicno zaključi.
lj Koliko je na tem resnice? V Trstu se je tc dni vršila obravnava v neki zadevi med znanim bivšim urednikom različnih revolverskih listov Viktorjem Cuttinom in nič manj znanim don Vusijom, sotrudnikom lista »Monarchia«. Cuttinov list »Coda del Diavolo« je napadal najrazličnejše osebe, in sicer se splošno govori, da je urednik na tej podlagi iz žrtev svojo žurnalistiške obrti izsiljeval denar. To mu je don Vusio v razpravi 9. t. m. tudi očital, nakar je Cuttin povedal sledeče: Njegov list je nekega častnika na podlagi taktov obdolžil nenravnosti nenaravnega značaja. Nato da sta prišla v uredništvo dva častnika vprašat ga za ime dotičnega. On da je odgovoril, da sam ne ve, kdo da je, in da res tega ni vedel. Nato pa da je prišel nek drug častnik in mu ponudil 2000 kron, da naj molči in dotičnika ne kompromitira več. Cuttin da je odklonil denar, pa obljubil, da bo molčal. Ta častnik pa da jc bil isti, ki je bil obdolžen in baje sta ga onadva prva videla, da jc šel v uredništvo in tudi izvedela, da je bil uredniku ponudil denar za molk. Stvar da je zato prišla pred častni sod in častni sod da je tega častnika obsodil, da se ima sam usmrtiti. Častnik da se je res nato usmrtil, in sicer v L j u b 1 j a n i. — Sicer so častni'sodi naprave, ki marsikaj ukrenejo, kar navaden človek le težko razume, da bi pa naročevali čast-riikom same sebe se usmrtiti, jc nekoliko težko verjeti. Radovedni pa smo, kaj je na tej Cuttinovi povesti resnično.
lj Slovensko deželno gledališče.
Danes zvečer četrtič velika AVagner-jeva opera »Tannhäuser« (za par) v čast jugoslovanskim gostom Vrazove akademije. — Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. pri najnižjih cenah predstava za mladino ter se uprizori pravljica »Sne-gulčica in škratje« (izven abonementa; za lože nepar). — V torek »Tannliäu-ser« (nepar). — V četrtek opereta »Jesenski manever«.
lj Odlikovan je z vitežkim križem Franc .Tožefovega reda šef tukajšnje tvrdke I. C. Mayer, g. E. C. Mayer.
lj Deputacija državnih slug je bila rine 8. decembra t. 1. pri gosp. dvornem svetniku Klimentu s prošnjo, da bi se sistemizirane službe davčnih slug na .Kranjskem ne zasedale v prihodnje več s pomožnimi slugi, temveč da bi se iste definitivno podeljevalo, tako da bi sedanji pomožni sluge dosegli v doglcd-nem času definitivnost. — Gosp. dvorni svetnik je sprejel deputacijo najuljud-nejc, povedal je, da jo že osebno o tem Konferiral pri finančnem ministrstvu in je obljubil, da se bo za stvar zavzel, Ker sam ve, da so s tem prikrajšani le pomožni slugo. Kakor poznamo dobro srce gospoda dvornega, svetnika, so oode isti gotovo za stvar zavzel, za kar >nu bodo sluge vedno hvaležni.
lj Hotel pri Slonu ni kupila tovarna »Leykaul«, ampak ga kupi »Wiener Bankverein«, ki ondi otvori tudi fili-lalko.
lj Umrli so v Ljubljani: Martin Murn, poštni poduradnik v pok., 63 let. — Oskar Skočir, rejenec, 4 leta.
lj Ukradeni konji. Dne 5. t. m. je oil v Solčavi v kamniškem okraju posestniku Martinu Vršniku iz hleva Jkraden tri leta star konj. Tatvine sumljiv je nek 25-letni človek, ki se jo izdajal za konjskega kupca. — Minuli nesec pa jc bilo v Zagrebu ukradenih <ar pet konj. Tatvino so osumljeni Mgani, a se jim krivda dozdaj šc ni *togla dokazati.
lj Zgoden sad. Predvčerajšnjim so ipazili pri zaboju kramarskega. blaga
v neki veži na Starem trgu polzkušoii vlom. Ključavnica jo ležala poleg zaboja, a storilca ni bilo nikjer več. šc istega dne pa sta bila zlobneža prijeta v osebah dveh malih paglavcev.
lj Nekaj izrednega. Ko sem stal na praznik popoldne pred uljnakom, bilo je gorko, južno in solnčno vreme, zapazim med veselim prašenjem čebelico, ki je prinesla lepo rumeno obnožino. Res nekaj izrednega v tem času. Zato za sedaj še hvaležno odklanjam suhe rože, ki mi jih je obljubil v sredo gosp. Boltatu Pope, da bom futral ž njimi čebele. — Ilinko Zirkelbach.
lj Odpadel je od katoliške vere Rudolf Albert Schley, železniški poduradnik, rojen Ljubljančan 11. septembra 1888., zdaj stanujoč v Celovcu.
lj Semenj. Dne 7. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 735 konj in volov, 182 krav in telet, skupaj 917 glav. Kupčija je bila prav dobra, ker po konje so prišli Lahi, po govejo živino pa Moravci in Tirolci. Cona goveje živine jc bila od 72 do 90 vin. kilogram žive vage.
ir
Vse nase naročnike prosimo, da še pred Božičem pošljejo naročnino za leto 1911., ker se nam ob novem letu nakopiči preveč dela.
Prijatelje našega lista pa prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je še slovenskih liiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a še niso naročene na „Slovenca". Agitirajte za nove naročnike!
V vse slovenske družine „Slovenca"!
Agitirajte, da se po več oseb skupaj naroči na „Slovenca"!
novice.
š Inženir g. Ciril Geršak umrl. Iz
Ormoža prihaja žalostna vest, da je ondi umrl včeraj ob 3. uri popoludne komaj on mesec oženjeni inženir gosp. Ciril G e r š a k, sin c. kr. notarja g. dr. Ivana Goršaka. — Pobrala ga jc jetika. Naše iskreno sožalje velccenjcni rodbini.
š Gimnazijalcc izginil. Dne 6. no-
vemrba t. 1. je izginil iz svojega stanovanja v Ljubljani šcstošolcc Vin-c e n c F c r o n č a k, rojen 8. decembra 1893. v Šmarju pri Jelšah. Pogreša so od tistega časa. Sumijo, da se jc podal na Balkan.
š Samoumor gostilničarke. V Mariboru se je v svoji spalnici obesila gostilničarja Frančiška M odri č.
* Zbirka cerkvenih pesmi za me» šani zbor z enim samospevom, t'glasbil oziroma harmoniziral Janko Leban, ljudski učitelj. Partitura 1 K 40 b, posamezni glasovi niso izšli. — Omenjena pesmarica, ki je pravkar izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne«, obsega 11 napevov, in sicer: dva mašna, pet Marijinih, dva obhajilna, enega sv. Jerneja in enega, božičnega. Besedilo jo večinoma skladatelj tudi sam zložil. Janko Leban, brat pokojnega odličnega skladatelja Avgusta, jc našemu ljudstvu ne samo kot pisatelj, ampak tudi kot skladatelj in spreten organist žc znan, stopa pa s to zbirko, kolikor nam znano, prvikrat kot cerkveni skladatelj v širšo javnost. Cerkveni zbori ga bodo brezdvomno z veseljem pozdravili in segli po njegovih lepih na-pevih, ki bodo vseskozi ugajali našemu ljudstvu. Zloženi so sicer v navadnem, lahkem in priprostem slogu, vendar no na škodo dostojnemu cerkvenemu duhu. Take skladbe prav radi in toplo priporočamo vsem našim gospodom cerkvenim pevovodjem in želimo, da bi ta zbirka našla veliko posnemalccv in odjemalcev.
4 Milčinskega slovenske pravljice. Že dvakrat se jc naslajalo ljubljansko občinstvo, mlado in staro, z mičnimi in čudovitimi pravljicami, ki mu jih jo pripovedoval gospod Milčinski. Tega pisatelja smo poznali do zadnjih let lo bolj kot humorista, včasih dobrevolj-no-šegavega, drugikrat zopet zbadlji-vo-satiričnega. Sedaj je pa stopil prod nas in našo radovedno vanj strmečo drobno mladino kot pravljičar in to takoj lahko pripomnimo, kot izboren
pravljičar. Kakor čujemo, Izide v kratkem v založbi Schwentnerja knjiga, pri kateri sodelujejo g. Milčinski kot pripovedovalec, gg. Birolla in Gaspari kot risarja. Krasno opremljena knjiga izide za letošnji Božič.
Telefonska in brzojavna poročila.
NERESNIČNE VESTI O KRANJSKEM
DEŽELNEM PREDSEDSTVU.
Dunaj, 10. decembra. Vesti liberalnih listov, da deželni predsednik baron Schwarz v kratkem odstopi, so popolnoma izmišljene in tedaj tudi kombinacije o njegovem nasledstvu brezpredmetne. — (Mi dotične vesti sploh niti registrovali nismo, ker se nam je zdela preneumna in ker »Slovenski Narod« že par let sporoča podobno novice. kadar nima drugo snovi. To pot so je šlo, kakor smo izvedeli, tudi za liberalno lanciranjc mladega minister-jalnega uradnika; a lanciranjc od te strani zamore prizadetemu lo škoditi, nikdar koristiti. Vsekako zabelježimo, da se gospod lancira od politično skrajno kompromitirane strani.)
BURNI ZAKL.1UČEK DANAŠNJE
SEJE DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 10. decembra. Današnjo sejo jo moral predsednik Pattai zaključiti ob 2. uri popoldne, ker so radi neke kršitve poslovnika po predsedniku dr. Pattaiju pričeli češki radikalci s hrupno obstrukcijo. V razpravi je bila danes bančna predloga. Po govoru češkega radikalca poslanca C h o c a jo predlagal češki radikalcc Kalina, naj se soja zaključi. Takrat jo bilo v dvorani lo 15 poslancev. Predsednik dr. Pattai se na predlog ni nič oziral, ni ga dal na glasovanje ter je prešel na volitev generalnih govornikov. To jo češke radikalce silno razburilo, pričeli so biti po mizah in klopeh, posl. Fressl pa .je silno piskal na železničarsko piščalko. Vrišč je bil tolik, da se prvega generalnega govornika ni moglo čuti. Ko je generalni govornik za on četrt ure prenehal, je pričel predsednik dr. Pattai pogajati so s češkimi radikalci. ki so pa vztrajali na tem, da mora biti takoj glasovanje o njihovem predlogu. Pri glasovanju so jo pokazalo, da jo v zbornici samo 82 poslancev in da je torej seja nesklepčna. Radi toga je predsednik moral sojo zaključiti. Razburjenje radi predsednikovega postopanja je bilo veliko, pridružili so so s protesti tudi socialni demokratje. Vlada je bila pri soji zastopana po Biener-thu in Haerdtlu ter sc je jako pikro izražala o tem, da ni bilo pri seji toliko poslancev veČino. Na tak način vlada svojega, delovnega programa ne bo mogla rešiti ob pravem času.
ZA POUK SLOVENŠČINE V TRSTU.
Dunaj, 10. decembra. V današnji seji državnega zbora jo odgovarjal uaučni minister na. interpelacijo posl. Rybafa glodo na pouk v slovonšični na državnih meščanskih šolah v Trstu. Minister jo dejal, da jo šo pred interpelacijo odredil, da z letom 1909 ¡0 uvede slovenske jezik, kurze, in sicer 4 kurze zli učnimi tod. urami, da pa bo s 1. januarjem 1911 na deški ljudski šoli in dekliški ljudski meščanski, šoli v Trstu tako kot na drugih ljudskih šolali nastavljene posebne učne moči za slovenski jezik.
OBSTRUKCIJA V TRŽAŠKEM MESTNEM SVETU.
Trst, 10. decembra. Na dnevnem redu včerajšnjo seje mestnega sveta je bilo nadaljevanje razprave o predlogu upravnega sveta občinsko plinarne glede dobavo plina od kranjske industrijsko družbo, odnosno od plavžev v Škednju. V včerajšnji večerni soji je socialno-clemokratični svetovalec Cer-niutz izjavil precej začetkom svojega dolgega govora, da bodo socialni demokrati porabili vsa sredstva, da onemogočijo votiranjc predlogo v razpravi. V tem obiležju so je razvijala včerajšnja daljša soja mostnega seja. Ob oni ponoči jo župan moral zaključiti sojo, ker je radi predloga svetnika Puecliorja moral konstatirati nesklepčnost, dasi so bili mnogi člani večine — na hodnikih.
BLAMIRANI MASARYK.
Belgrad, 10. dccombra. »Žurna-list« Vasic jo, kakor so je doznalo,, velik goljuf, izsiljevalec in vagabund od mladih nog; piše v resnici Vladan Scrgjan, bil je neštetokrat zaprt in jo izvrševal že špionažo za Srbijo proli Avstriji. V Belgrad u so zdaj splošno čudijo, da so jo volcučeni profesor Ma-sarvk dal potegniti od tega propalega individ ua.
HODBINSKA DRAMA.
Dunaj, 10. decembra. Soproga stot-nika Koppa, ki je sedaj v Bosni, jc ustrelila svoji hčerki, stari 4 in 6 let in samo sebe. O vzroku tega strašnega dejanja se nič ne vo.
USTAŠI UJELI MINISTROVEGA SINA.
New York, 10. decembra. Iz San Antonija (Texas) se poroča, da so usta-ši ujeli sina mehikanskega ministru Greeli in ga odpeljali v gore.
POVODNJI V SEVERNI ITALIJI.
MIlan, 10. decembra. Že nekaj dni dežuje neprestano v celi zgornji Italiji. Reke so skoro povsod izstopilo iz bregov ter poplavile na daleč zemljo ob bregovih. Pri Rorghichiera jo razdrta železniška proga. Promet mod Genovo in Nizzo je prekinjen.
VELIKA TATVINA.
Geni, 10. decembra. V prodajalnico juvelov in zlata Theurillet. & Bottcher so vlomili tatovi in odnesli 300 zlatih ur ter 500 briljantnih prstanov v vrednosti 100.000 frankov.
Uvažujte! Ponovno prosimo vse
podružnice „Slovenske Straže" in vse somišljenike, naj skrbe v svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite samo naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri „Gospodarski zvezi" v Ljubljani. Če bi vsak naš somišljenik v tem ozira kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik.
iS
Rusija v številkah. Osrednji stati« stični urad ruskega notranjega ministrstva je pred kratkim izdal svoje poročilo za loto 1908, iz katerega posnemamo nekoliko podrobnosti. V ruski državi jo bilo 1. januarja lota 1909 prebivalcev 160,095.000 (leta 1858 jih je bilo 74,536.300, a. leta 1897 — 126,896.200). V evropski Rusiji brez Poljske in Finske jo bilo 116,505.500 prebivalcev, v Finski 3,015.700, v Poljski 11,671.800, v Kavkazu 11,392.400, v sibirski provinci 7,878.500, v srednjeazijskih provincah 9,631.300, v baltijskili provincah 2 milijona 641.000 prebivalcev. — Kar se tiči' narodnosti doli se prebivalstvo ruske države tako-le: Rusov-Slovanov jc 65-6 odstotkov, Tatarov 106 odstotkov, Poljakov 62 odstotkov, Fincev 45 odstotkov, Židov 39 odstotkov, Litvinov in Lotišev 2-4 odstotkov, Nemcev in Švedov 10 odstotkov. — Po veri se dole: pravoslavnih je 69-9 odstotkov, mo-hamedanccv 10 83 odstotkov, katolikov 891 odstotkov, protestantov 485 odstotkov, židov 4-05 odstotkov, drugih kristjanov 0-96 odstotkov, drugih ne-kristjanov 05 odstotkov. — Ljudi, ki znajo pisati in brati jc v Poljski 30 5 odstotkov, v evropski Rusiji 229 odstotkov, na Kavkazu 124 odstotkov, v Sibiriji 12-3 odstotkov, v Srednji Aziji 93 odstotkov. Največ ljudi, ki znajo brali in pisati, jo v baltijskili guberni-jah, kjer jih jo 71 do 80 odstotkov.
Brzina električnega toka. Težko si jo predstavljati brzino električnega toka. Ako bi so okoli celo našo zemlje napeljala brzojavna žica, bi bila dolga 4500 milj. Ako bi telegrafist spustil po toj žici električni tok, bi došol skoro v istem trenolku okoli zemlje na svojo prvotno mesto. Gotovo je, da porabi električni tok za svojo pot nekoliko časa. Za zgoraj navedeno pot bi rabil deseti dol ono sekunde. Torej prehiti električni tok v eni sekundi 60.000 milj.
Državno uradništvo na Ogrskem
raste z vsako novo vlado, to se pravi: na Ogrskem sc delajo večino s pre-skrbovanjem toliko in toliko »svobodnih« volivcev ali tudi novolivcev. Vlada koalicijo jc stala deželo 45.028 novih uradniških most, Khuonova vlada pa, jo ustanovila, tokom 10 mesecev nič manj kot 30.251 uradniških mest! Danes je na Ogrskem 53.252 višjih uradnikov. 15.392 diurnistov moškega in ženskega spola, 73.533 nižjih uradnikov, 9956 slug itd., skupaj 301.480 državnih nastavi jenccv!
Dobave za nrnindo kmetom. Vojna uprava jo sklonila, da dobavi vse potrebščino za armado v okrožju 8. in !). armadnega zbora brez vsake posredovalno trgovino naravnost pri kmetih. Organizaci ja dobave se izvede sporazumno z »Osrednjo zvezo kmečkih zaci rug«.
Božično daril
Preden si nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še maje izložbe in presodile cene! — Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam daje drage volie vsaktera pojasnila, da se prepričate in odloČili sc bodetc takoj, da si nabavite svoje potrebščine le pri domaČi tvrdki
H. SUTTNER, LIUBLJANA, Mestni trg ali Sv. Petra csstn. Specialna trgovina najnovejših precizijskili ur moje lastne tovarne ur v SvIcI z znamko ,IKO.
Največja zaloga ur. zlatnine in srebrnine. juvelov ter briljantnih nnkitov itd., iitotalco opromna izbira klna-srebrne«a hlapa kakor nastavkov, ]edilnega orodja itd., itd., vse v najmodernejšem slogu. Postrežba strogo solidna! Cene najnižje! Telefon ¿73. Rrzoiavni naslov: ..H. SUTTNLR". m «pnUiji je odgmria i ibulnt p.iio. Cenik p«ii.m» uristi.
Portugalski osrečcvalcl tatje. Generalnega zakladnika portugalskega finančnega ministrstva, Gomcza Aran-jo, so zaprli, ker je kradel.
Veli ka nesreča v rudniku. T z Wat-tenseheida se poroča, da so se vneli v rudniku »Ilolland« plini, štirje rudarji so mrtvi, pet jih je nevarno ranjenih.
Nenavadni želodci. Dr. Femvick je v svojem poročilu na higijeniškem zavodu v Londonu izvajal sledeče: Vsi želodci niso enaki; je takih želodcev, ki tako slabo prebavijo, da zamorejo komaj obdržati človeka na življenju; je pa tudi takih, ki dehijejo dva- do trikrat. toliko, kakor normalni želodec. Normalni želodec zamorc v 50 letih prekuhati 25.000 kg hrane, ali nahaja se tudi takih, ki predelajo dva- do trikrat več. Take želodce imajo taki ljudje, katerih požrešnost ni možno nikdar nasititi. Prav nedavno se je čulo o nekem dekletu, ki ima želodec izredne delavnosti — brezmejne požreinosii. Dekle je pojelo svojemu gospodarju v 24 urah 33 kg mesa. Vsako zdravilo proti taki po žre s nos ti je bilo brezuspešno. In sedaj pomislite, da dobi tako dekle z mlinom v želodcu za ženo kak siromašni delavec!
Bob koi krma jjio^eje živine. Poskusu je so pokazale, da so dale krave pri krmljenju z bobom za 30 odstotkov več mleka, nego tedaj, ko so jih .krmili z deteljnim senom. Tudi grenkega okusa mleka ni bilo nič poznati; edino to se je pokazalo, da jo bilo mleko manj mastno. Prašičem pa bob ne gre; te živali bob težjo prebavljajo, torej ga jim je dajati jako previdno.
Oblastveno koncesijonirana vefl.e-ževalka iz kvari. V Ogrski Subotici je razglašala neka dama po časopisih, da ima za svoje vedeževanje iz kvart posebno dovoljenje od ministrstva za notranje zadeve. Preiskava je dognala, da ima ženska ros že deset let v rokah dovoljenje od ministrstva, podpisano od ministra in s pečatom. Kdo ji je napravil to dovolilo, je uganjka. Dama vedeževalka je svakinja svetov-noznane zastrupljevalke Julije Eber-genyi, koje proces je razburjal 1. 1Q66 celo Evropo.
Posnemanja vredno. Na Dunaju je lastnik hiše na Ottakrinški cesti številka 137 vsem svojim strankam v hiši odpustil 1. decembra polovico najemnine, d;; lažje praznujejo Božič. Pač redek slučaj, a vreden posnemanja.
Ministri poneverili državni denar. Tz Sofijo so poroča: Veliko senzacijo vzbuja sodni proccs proti sedmim ministrom Stambulovega ministrstva, ki so obtoženi poneverjenja. Iz poročila preiskovalno oblasti jo razvidno, da so
ministri bogatili na minister PaprikovJ
v

vodo države. Fin. je bil nekdaj navaden siromak ter je imel 100.000 lovov dolga, jo serlaj bogataš brez dolgov. Ravnoiako je z generalom Sadovom, ki jo mogel dati svoji hčeri en milijon doto, in ravnotnko z ostalimi ministri, ki so bili preje vsi reveži. Državni denar so si znali res dobro deliti.
KoKLo porabi preslula gledališka igralka za ofcleVo. Znamenita gledališka igralk;; Sorel vzbuja pravo senzacijo s svoj i-ni oblekami. Kadar pride k konjskim tekmam, se na tisoče žensk in moških postavi v red in vrste, da se morejo načuditi njeni najnovejši toaleti. Vsaka njena, obleka je proizvod kakega fonomonalnega krojaškega umetnika v Parizu. Sorel jo priznala nekoč nekomu časnikarskemu poročevalcu, da izda na loto za, svoje obleke nič manj kot 200.000 frankov. Za sama zimska ogrinjala porabi na leto do 50 tisoč frankov, za ulične obleke 15.000, za domače 4000. za klobuke 6000, za čevlje 4000. za čipke 1^.000, za robce, za zlatnino in bisere najmanj 30.000 frankov itd. Kdo je srečni človek, ki plačuje ogromne potrebščine te pariško dame, se ne ve. Gotovo je, da sama tega ne plača, ker ji njena gledališka plača komaj zadošča, da poplača samo »malenkosti« svoje toalete.
* Današnji številki našega lista je priložen seznam novejših knjig »Katoliške Bukvarne«, ki spopolnjuje lani izdani katalog tega izredno podjetnega založništva.
Fjerson guinij«vs nele so najboljše in najtrpežnejše. Kdor nosi Berson gumijeve peto, ne bode nikoli padel. Glej več v oglasu.
Ichtioinentol, katerega zdravniki foplo priporočajo proti revmi, trganju,
IzSsrarsia «štef3£t!2 raroizwa piiača.
O dobroti Bilinske vode naj se vpraša domaČi zdravnik.
Doiii se pri Miha«! Kastnerju v Ljubljani.	1530
živčnim boleznim, glavo- in zobobolu, bolečinam v nogah, oteklinam, je na mnogih klinikah praktično preizkušen. Dobi se pri lekarnarju S. Edelmann, Sambor, Ringplatz 13. Več v oglasu.
i
Anton Šare "■«!■—
Šelenburgoua ulica Sfeu. 5
na vogalu Knaflove nlice (nasproti ===== glavne poŠte).	,.
Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževina, brisalke itd. — Švicarske vezenine. — Znano najboljše perilo. — Najcenejši nakup.
— Opreme za neveste! —
2965
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306,2/?/( sred. zračni tlak 736-0 mm
C M S	Ca, opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
9	9. zveč.	728 7	9-2	sr. svzli.	dež	
10	7. zjutr.	728-8	9-6	brezvetr.	megleno	11 0
	2. pop.	7286	107	si. szah.	dež	
prednju včerajšnja teinp. 9-51. norm. 0 9'.
(tasfafiliio sredstvo Za zdrave inte otroke kakorhidi zabolnena želodcu. Obvaruje in odstranjuje ofročjo drisko in b!uvajexrevesni kafer. Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj !. Bibersfrasse 11.
Kurzi efektov in menjic.
dne 9. decembra 1910.
Skupna 4°/0 konv. renta, moj—november ...........
Skupna 4% konv. renta, januvar
—julij..........
Skupna 4,2°,'l) papirna renta, februar—avgust........
Skupna 4'2% srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta ... . Avstrijska kronska renta 4% . . Avstrijska investic. renta 31/2% . Ogrska zlata renta 4°/0 .... Ogrska kronska renta 4n/0 . . . Ogrska investicijska renta .'31/2 % Delnice avstrijsko-ogrsko banke
Kreditne delnico.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Rublji...........
9355
9345 9745 9745
11(5 ■
9345 8340 11175 92 8165 1873 67010 240ü2 11755 2350 1904 9490 253'',
3589
Za vsestransko, presrčno sočutje ob času bolezni, smrti in pogrebu naše nepozabne, sedaj v Bogu spa-vajoče soproge in mamice, gospe
Alojzije Jenko
zlasti za tako častno, mnogoštevilno in tolažilno spremstvo pri pogrebu premile nam pokojnice, izrekamo vsem in vsakemu posebej svojo naj-iskrenejšo zahvalo.
Osobito pa se še zahvalimo preč. duhovščini, c. kr. davč. ofic. g. Mar-gonu iz Mokronoga, gg. tovarišem iz Trebnjega, Mokronoga in Št. Ru-perta za prekrasno petje pred šolo, v cerkvi, med potjo in na pokopališču, dom. učiteljstvu za vodstvo šol. mladine; istotako g. županu, vsem udom kraj. šol. sveta, požarnim brambovcem, darovalcem krasnih vencev, sploh vsem, ki so ob bridkem času z nami sočustvovali in od blizu in daleč prihiteli izkazat dragi pokojni zadnjo čast.
Obenem tudi vsem iskrena hvala za izraženo pis. sočutje.
Na Mirni, 7. decembra 1910.
Žalujoči ostali.

„o Korist onemu snitinr.
3587
Potrtim srcem Javljamo, da je danes ob 3. uri popoldne v starosU 26 let naš preljubljeni sin, oziroma soprog in brat, gospod
Ciril Geršak
inžener
po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, umrl.
Pogreb prerano umrlega bodo v nedeljo dne 11. decembra ob 3. uri popoldne.
Blag mu bodi spomin.
Ormož, dne 8. decembra 1910.
Dr Ivnn Geršak c. kr. notar, oče, Mici Geršak roj. Novak soproga, dr. Milan Geršak c. kr. sodnik, brat.
Zahvala.
Za ninogobrojne izraze globokega sožalja, katere smo prejeli povodom smrti naše ljubljene soproge in matere, gospe
Terezije Vik
izrekamo leni potom vsem svojo naj-prisrčnejšo zalivalo.
Ljubljana, dne 10. dec. 1910.
3582
Žalujoči ostali.
Jliša na prodaj
iz proste roke, šele 10 let stara, z vrtom in vodo. V hiši se nahaja 7 sob. Hiša je tik tovarne in pri cesti na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko. Več se izve pri Ivanu Petkoš, posestniku na Bečicl št. 12 pri Bledu.	3585 5
3581 2
najlepša pozicija ob glavni cesti na Bledu, obstoječa iz: 6 lepih sob, 2 podstrešnih, 2 kuhinj, ter s prostornim vrtom, za vsako obrt pripravna, se ceno proda. — Naslov pove upravništvo „Slovenca".
za mizarsko obrt sprejme takoj Jožef Pla-ninšek, mizarski mojster, Gunclje št. 17, p. Št. Vid nad Ljubljano.	3563
V,vili Pavšič' v Zgornji Šiški
se odda s 1. februarjem 1911 lepo, moderno
o
naravna
alkalična kislina
%
I
H
H
tot zdravilni vrelec Ze stoletja znana v vseb lolezaih
snih io preteii organov,
pri protin., želodčnem in mabiirnem kaiaru. Iivrstni zh otroke, prebolele in mej nosečnostjo. NajVoljfa dijetetična in osvežujoča pijača.
izvirek: GiesshCibl Sauerbrunn, želez. psstiije, zdravilno konaiišua pri Karlovih varlb Prospekti sasloni iti frar.ko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jcstvinaml .n vinom.
2slnge pri Mihael Kaslncriu, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana.	11452—49
Župni urad v Vavtivasi razpisuje
«o inaila in Ani.
Plača letnih 800 K v gotovini, prosto stanovanje in poraba vrta. — Prednost imajo tisti, ki znajo voditi pevski zbor. Nastop ob novem letu.	3565 10
40. c. kr. državna loterija 3082 |j
za civilnc dobrodelne namene v drž. zboru zastopanih kraljevin in dežel, p Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje: Q 20.738 doMikov v g«iovini v skupnem znesku 620.090 Ikron. 9
Glavni dobitek znaša 200.000 RfOn (
Srečkanje nepreklicno 15. decembra 1910. — Ena srečka stane 4 K. p
Srečke sc dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vorderc ZollžintsstruBe 7, v N loterijskih kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjal- Igj nicali itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za državne loterije.)
Na najvišje povelje Njegovega	c. in kr. Apostol. Veličanstva

				
		^gg Brusow in Buenos Aires 19lO: 3 velike nagrade. |Kj		
iagdeburg-
Podružnica na Dunaju: III. Rm Heumarkt štev. 21.
i""c°t-i wrBiepinsi lokomobili
z brezventilnim preciznim upravljcnjem. Originalno strojcdelstvo Wolf 10- 800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
___3329 - 26
Posedal izdelanih na 720.0ii"6~k~8.~
Zagrebška tovarna tvrdke Henrik francka sinovi.
v vsakem oziru novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin.
V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju aajall prednost temu Izvrstnemu proizvodu
pravemu : Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
«i žagi V. T1162, lt: 9II. V.
lovtcuU*A iuniu*».
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja"
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
v bližini kolodvora.
2072
Lepe zračne sobe. • Priznano fina kuhinja. - Izfeorne pijače. - Hizke cene. • Lep! restavracijski prostori.
iz belega fcrssfougga lesa, trpežni, močinl
JE a
R H M
T. 3= ■s M a. a
S1 o
B M
s .X ™
a ut o a
edfineaa špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne Špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborili, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prnv solidnih nizki ceni
Iv. 4. flvg. Tomažii,
Ljubljana, Marije Terezije cesta
e s?
W "J
s. N
91 52 ta a
MU
M
a n ST a.
O an
ta ™ u ra 3T
Cene
nizke in solidne, foCna postrežba.
Toni Jager, Ljubljana, Židovska ul. 5
Specialna trgovina finih ročnih del. -
Bogato opremljena zaloga Šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijah namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako cena.
Najcenejše
dežnike in solnčnike
SMSMmn«*
¥ Hmeriko
m Kanado
zložna,
.-»r- — -oamr__<	cena
.viž^^S in Var„a
vožnja s QUnarCl Line =
H Ml 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Carpathin, 20. dec. 1910, Pannonia 18. jan., Ultonia 17. febr. 1911. Iz Uverpoola: Lusitanija, največji in najlepši parnik, 17./12. 1910, Mauretania, 10./12. 1910.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork III. razr. K180 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100"— za otroka pod deset let vštevši davek.
Najpriljubljenejša	3578
božična in novoletna H
so gramofoni
od 25 kron višje.
Plošče K 2-50.	rjSBMfflHHHSBMK-
V zalogi jih ima	j
Za;ec, £iubljana, Stari trg.
C. kr. oblastveno potrjeno učilišce
za krojno risanje
m*	©
rrarya^esi
: Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin
Ml, tovarna liiiiln,
Prati SHoiijo št. 19. stari trg št. 4.
3634 Popravila točno in ceno. 52 i
i kg sivega sluibljenega perja K V, polbe-lega K 2-80, belega K 4, finega K 6, najboljšega sknl>l|cnèga K 8, sivega puha K 8. belega K 10. prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanKing-blaga 1 pernica vel. I80XÎ16 cm z blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpnhom K 2o, s puhom K 21; posamezne pernlcc K 12, 11, 16, vzglavnlca K 3, 3-50,1. — Petnice 180X110 cm velike K 15, 18, 20: vzglavnlca 90X7» nil 80X80 cm K 150, 5, 5-50. Spod. pernica iz grndla 180X11» cm K 13. 15. Razpošilja proti povzetju pôstn. prosto pri naroČilu od in K dalje.
M. Berger v Dešenici št. 1009. Češki les.
Za neugajajoCe denar nazaj ali se blago zamenja- — Ceniki o zlmnlcah, odejah, prevlekah In vsem drugem posteljnem blagu zastonj hi poštnine prosto.	550.1
2293
-i^v Vec vrst sodov ima ty)|1—na prodaj fl. KEPIC*
'ki■■mfaâfâr s°darski mojster v Ljub ^S^^'S- Ijani, Trnovo.
2325 3i
k m
j| Pekarija, slaščičarna M in kavarna
81
kot najboljšo, najizdatnejšo in najcenejšo krmo mlečni živini, konjem in prešičem priporoča tovarna olja A\. IVANCIC v Medvodah. Orehove tropine vsebujejo 56 o/o proteina in maščobe, torej trikrat več kakor pše-nični otrobi. Cena zmletim tropinam jc K 18'— z vrečo vred. Zahtevajte vzorce in navodila.	3303 l
Stari trg štev. 21, g
Filialke :
Glavni trg št. 6. Kolodvorska ul. št. 6.
n m
m
m
H
1310 (52-1)
■K3HEIH S HI2KIS8 K H H
Ženska ročna dela in
: pripadajoči materijah	Kongresli( irg ^
Predtiskanje, vezenje na roko in stroj, tanburiranje, plisiranje itd. Največja zaloga telovadske obleke. Naročila vestno in poceni.
Á

08045666
Vsled novo dogotovljenih večjih tovarniških podjetij, ki so opremljena z najnovejšimi stroji, nam je mogoče zadostili največjim zahlevam, ter dobavljamo priznano najbolje izvršene
■
t i'* I»"- ': -.
prenosljiva Sledilna kotlišča neobdelana ali cmailirano slamoreznlcs za Krmo reperEzaJse. mline za ûî-!î2'o sžfoko m sssalke za uuojsiSco
kakor tndi vso druge poljedelske stroje najno-3394 vejše in najboljše sestave.
a EJSB KI
j Dunaj, 11., Tahorstr. št. 71. «
|j Zalitevajto obširne prospekte zastonj in iranko si
|j] Zastopniki in razprodajalci se iščejo ! 1| .............
ČASTITE DAME!
Nc obotavljajte se več in prepričajte se s poskusom, da Pilnačkov
dela in hrani krasno in nežno poli. Ako se umivamo z »LANOLOM«, ni treba nikakih krem, ki so potrebne pri rabi raznih drugih mil, kajti	3126
po svoji sestavini nadomešča popolno kremo. En komad »LANOLA« prodaja se za 70 v. Dobiva se v Ljubljani pri sledečih tvrdkah:
Kron ČeSnovar, Dolenjska cesta; B ČvanCnra, Seieuburgova ul.ca; Emil Dobrie, Prešernova «lica; Fr- Iglic, Mestni trg; Ivan Jelufin, Rimska c.; Anton Kune, Židovska ulica; Anton Krisper, Mestni trg; j. Krivic, Dunajska c.; Leskovic & Meden Jurčičev trg; T, A\encinger, Sv. Petra cesta; Matej Orehck, Kolodvorska ulica: Vaso PetriCiC. Mestni trg; Ivan Podboj, Sv Petra ccsta: Bcrta Sevar. Sv Jakoba trg; Mg. Ph. 1?. Sušnik. A\arijin trg; R Sušnik, .'a!oška ccsta; R. Sarabon, Zaloška cesta; Anton Skof. Dunajska cesta; Josip Sporn, Sv. Petra cesta; Andrej VerbiC, Turjaški trg.
Izgotavlja edino Jo I^IlSiaOSit» Hradec*' HrAlov'e^a'češko!!

Mas^e a ims&sasmtgsmPszzzFftt
dobre in pristnobarve zimske iiarhsnte, flanele za srajce in drugo perilo, lanene in bombažaste kanafase, cafirs, platno, inlet, brisače, rjuhe, zimsko blago za dame in gospode, zapne robca in
druge tkanine, naj se obrne zaupno na kršč. tvrdko
Jaroslav Marek SiSVS.1-
v Bistrem pri Novem mestu oh Met. (Češko).
V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, flanela, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po '10 m za 18 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Dopisuje se slovensko.
IslinejMrioini!!«!®!?
«. F. JarAsek 2,11
prvi In edini £ci!(!-slovenski uglr ovelss glastvirjev i» trgovec
v Ljubljani, Poljanska cesta 13
priporoča glasavirje, planine, harmonije nepre-sežne v dobri kakovosti glasu in solidni sestavi edinole slovanski izdelki od 45Q K višje, harmoniji pa od 150 K višje. Vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor tudi ugiaševanja vseh sistemov glasovirjev izvršuje po jako nizkih brez-konkurenčnih cenah. Imenovana tvrdka vzame stare
glasovirje v račun za najvišjo ccno, ako se pri nji kupi nov glasovir. Za vsak pri njej kupljeni instru-
ment jamči imenovana tvrdka 10 let. ,Glasbeni Matici" iti drugim slov. zavodom uglašujc glasovirje edinole
m m w s ^ m$m II S Ml I mm I H I 3
358«
Oklic
R I 73/10
" 12
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. I., naznanja, da jc umrl dne 9. januarja 1910 gospod	pavcl minati kurjač y p
stanujoč v Ljubljani, ulica na grad št. 7, ne da bi zapustil kako naredbo poslednje volje.
K zapuščini so se priglasili za dediče janež Mlinar, posestnik na Stari Vrhniki št. 83, Anton Mlinar, sedaj v Ameriki, Matija Mlinar od Sv. Ivana, Neža Arhar iz Lav-rovca, Tomaž Mlinar od tam, Neža Malovrh v Rovtah in Marija Popit na Drenovem griču štev. 2.
Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim daljnim osebam gre do njegove zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo, če nameravajo iz kateregakoli pravnega naslova zahtevati zapuščino tudi zase, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase, izkazavši svojo dedinsko pravico za dediča, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je medtem postavil za oskrbnika gospod Anton Perjatelj, c. kr. sodni oficijal v p. v Ljubljani, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastopnjeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. I., dne 6. decembra 1910.
Touarssa za kovinsko iap m zuonoliunica
J. HILZER & KO.
Dunajsko Novomesto. Telefon 115.
se priporoča za nabavo zvonov, melod. in harmon. zvonila
vsake velikosti in glasu, Jamstvo za določen in polu glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materijal. Stojala za zvonove iz kov. železa ali lesa. Lahkotno zvonenjo, najboljš1 način teka. Nagla izvršitev, najnižje cene. Ugodni plačiln1
pogoji. Slari nerabni zvonovi se sprejmo v prelitje, ravnotako se izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-znalna pisma. 2375
Na Spodnjem Koroškem v lepi legi se takoj proda	3524
POSESTVO
z vsemi pripadninami (to je: gospodarskim poslopjem, njivami, travniki ter 14 parcel gozda) za ceno 24.000 K. Več^pove posestnlca Katarina Zilan v Pcračici, p. Škocijan v Podjuni, Koroško. Železniška postaja: Sinčaves.
Za vrinarie
posebno gMjfc«®" We iS K
pripravljen daje v najem dat 112.
z rastlinjakom itd., v lepi solnčnati legi se Ponudbe na poštni pre-
3590 2
V vasi Zarečje, okraj Ilirska Bistrica,
v jako prijaznem kraju na Notranjskem, proda se prostovoljno srednje veliko
obstoječe iz nove hiše in drugega gospodarskega poslopja v prav dobrem stanju, njiv, travnikov in gozda. Na tej kmetiji se redi 10 glav goveje živine in večje število svinj.
Pojasnila daje lastnik	3588 3
Jožef Penko
posestnik, Zarečje 18, pošta Trnovo.
Prodajo se takoj prostovoljno
OVE HIŠI
na zelo ugodnem kraju v Ljubljani. Kje sc izve v upravništvu tega lista.	3422
NalBsoSjsa in nafsignrsieiš^ prilika za Sledenje!
Cenami promet do 31. dec. 190u čez 83 milijonov kron
Lastna glavnica K 503.575-98
Stanje vlog doc 31 marca 1910 čez 21 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-:	„Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:
U
dobro izvežban, želi vstopiti v službo kot pomočnik ali pa vzame mlin v najem. — Naslov: J. K., mlinar, poste restante Idrija.	3133 1
poštenih staršev se sprejme v večjo trgovino na Dolenjskem. Ponudbe jc poslati pod „št. 100" na upravništvo „Slovenca4,
3lb4

sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ———;-
;°|o
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, nc da bi sc njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnicc na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjicc se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Sušteršlč, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Bclcc, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povšc, vodja, graSčak, drž. in dež. poslanec. Anton KobI, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauscheflfi, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Krejjar. svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan 1'ollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Slibar, župnik na Rudniku.	1
iiwmiiu mijihmiimih1 wsm'g&s&i
Za slabokrvne in nreboieie
MUC
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501
4 steklenice (5 kg) franko K 4*—
BR. NOVilKOVIC, Ljubljana.
Najizvrstnejse in najboljše tamhurice
izdeluje in razpošilja
Prva sisaška tovarna tamburic
J. STJEPUŠIN
Sisak, Hrvatsko.
Odlikovan na pariški razstavi 1900 ln milanski 1896.
Poleg tamburic in skladb za tamburice, ima v zalogi tudi razna druga godala (glasbila), kakor: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, oka-rine itd., za katere se pošlje poseben cenik s slikami.
Velik llustrovanl cenik se pošlje vsakemu zastonj in poštnine prosto.
V isti tovarni izhaja tudi strokovni tamburaški mesečnik (Časnik z naslovom •.Tamburlca", ki prinaša poleg pouka tudi krasne tam-buraske skladbe ter veljn na leto samo 8 kron.	.1423 (6)
Josip Periot, larkovlie-Trst 404.
mesto 40 K samo 6 K.
Priložnostni nakup.
Gamsoua brada
podobna jelenovi bradi, pristna zelo lepa,
16 cm dolga dlaka, s staro srebrno cevko in Hubertovim križem, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna.
Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih braa
Fenichel 3573
Dunaj IX., Jlltmuttergasse 3/123.
Mnogo priznalnih pisem.
Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo !
3373
Filipa NEUSTEINA
poslajeno odvajalne
kroglfice
(Neuslelnove Ellzabetne krogljlce.)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih Škodljivih primesi, vporabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodlji- i|<inrHp — izvor prevoda bi preprečilo	«J mnogih bo-leznij. Radi poslajene oblike jih radi uživajo otroci. Škatlica s 15 krogljicami stane 30 vin,, ovoj z 8 škatlicami - torej 120 krogljic - stane le 2 kroni. Če se pošlje naprej K 2-45, se pošlje franko 1 ovoj.
^MSiFiln ® Nu'no se svari Pred P0-
jS»&SiaH lflej . narejanji. Zahtevajte Filipa Neustclna odvajalne krogljlce
Pristne le, če nosi vsaka škatla in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rudeče-črnem tisku »Sv. Leopolde in podpis: Filip Ncuslcln, Apotheke. — Naše trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo tvrdko
5-ilipa JCeusteina lekarna
„pri sv. £eopoldu" Dunaj I., plankengasse 6.
Zaloge v Ljubljani: Rlhard SuSnik. lekarnar, in v več drugih lekarnah.
oblastveno potrjena potovalna pisarna
___Liiiana, Dunajska c. 18
v novi hiši „Kmetske posojilnico", nasproti „Flgovca".
Izdaja voznih listov za vse razrede francos, prekmorske družbe
Ha«re-Bea» York
1'ažnjs traja 531310 6 dtli
Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake in preskrbi okrožne vozovtiicc (Rundreisebilletsl.
Najprimernejše darilo slovenskim dijakom. O novi »Knjigi o lepem vedenju«, spisal Urbanus, založila »Katol. Bukvama«, piše znani dijaški list »Mentor« v zadnji številki tako-le: »Veselje navdaja človeka, čitajočega to knjigo. Kako živo potrebuje njenih naukov večina ljudi, posebno pa mladina, ki ima v nedolgem času nastopiti v javnosti. Kaj pomaga dijaku, ako ima glavo čez bregove polno šolske znanosti, če pa pogreša tistega notranjega bleska, ki tako ugaja Bogu ii ljudem, če mu manjka srčno izobrazbo, ki se kaže pri vsakem koraku tudi nazunaj v finem obnašanju. Kako malo je prave olikanosti v današnjem dijaškem svetu; pač se je naučil marsikdo pravilno klanjati, kazati prijazen obraz in govoriti vljudne fraze, toda vsak tre tek lahko izbruhne zlasti v ožjem krogu tovarišev na dan resnični značaj, sezidan brez podlage kreposti. Kakšno izvrstno priporočilno pismo pa jo za dijaka lepo vedenje! Nehote se ti priljubi, ako odseva iz vsega njegovega kretanja neka ljubka eleganca, s katero te nagovarja, se izgovarja, opravičuje, prosi, pozdravlja itd. Kako neznatna je besedica »prosim« in vendar kako ugoden vtis napravlja v pravem času izgovorjena na slehernika. Ce hočeš, učenec Modric, biti res omikan, beri in študiraj »Urbana«. Mnogo strani je naravnost izboren suplement uporabljajoče soma-tologije za VI. gimnazijski razred, ko uče razmerje med skrbjo za telesno zdravje in — omiko. Če marsikdo greši zoper pošteno obliko občevanja že doma med svojci, koliko večkrat zaide šele v neprijeten položaj, da ne ve, kako obnašati se v finejši družbi zunaj in proti gotovim osebam višjih krogov. Za vse te slučaje nudi »Urbanus« sila praktična navodila, za katera mu bo hvaležen vsak dijak, ki si jih prilasti. Ker je knjiga pisana v krasnem jeziku in veje iz vsake strani duh lepote in kreposti, ki bi ga htel vdihniti pisatelj celemu slovenskemu ljudstvu, predvsem pa njegovi mladini, zato želimo, da bi ne bilo resnobnega dijaka, ki nc bi poznal in izvrševal v svojem življenju njenih nasvetov.« — Cena knjigi je 3 K za broširan in i K za elegantno vezan izvod.
~Miteri £elijo jSvbrv. po^cent in jpa^iesl/itwpotovali na/ se t&rntfp
rSimon^c/fincte/x^
'v Sjub/jitn* WelaóvcrsJt a ,ijJico2&.
"XkécounOuiíTtíasmJa Ayo sebraplačnc.
Izvrstna prilika za potovanje
jc in ostane z novimi parniki
A
VELIKIMI:
KaSsertn HsigassteUik-
torta......
Hmerika.....
Cleoeland . . . . Cinclnnati . . . . President Lüncoin . Presidsnt Grant . .
1704 1-1 25.000 ton 24.000 „ 20.000 „ 20.000 ,, 20.000 „ 20.000 „
Brezplačna pojasnila daje:
FR. SEiimfi
jj	KolodsQTSka ¡s!
A
XSttUXte-
ffBlASTNi ¡ZDELEK CRKVENiH fllJ PARAHÉ1MT0V, ZA5TAV CR-KVENiH iN DRUŠ7 VEL IN i H V5E CRKUENe POTREBŠČINE
V OLOnU&ELi5CÍN(AC£5TA¿í3
VZORCi iN PRORAČUNI ZASTONj iN FP.KG GOTOVO BLAGO POSiljAH NA ZBiflO Z OBRATNO P05T0' NOBENA PRODAjftl; NA.TOREj HALA REŽijA iN NiZKE (.m

" ssxKimaBtaatssm
ipISMlliGillfi
se sprejme v manjši župniji na Kranjskem. Prednost imajo taki, ki znajo kako rokodelstvo. Ponudbe sprejema upravništvo pod šifro „or-gauisi".	3558 2
jermenar In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
^ (HarodnidomvVoloskem)
Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu se nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča sc
fe~ ^ Hflarija SilEdued, najemnica. ,
"r-
Podjetje betonskih stavb!	:w2
BRATJE SERAVrtLU &. PONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19. Kiparstvo in tvornica uir.efncja kamna.
winmiiuji m i juj.il m uiimiií.mB||
Fotografski umetni zavoa
Ivp. BerfhoM
v LjubSianl. Sodna alica št. 11 H
K K K	K K K
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajo-čih naročil kakor: pove-čavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev 2608 itd. itd.	52
Vsa dela sc izvršujejo točno tudi v največji množini.
JOSIP STUPICA
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cemcntnlh cevij, stopnic, po etamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in adovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč In desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
K iz
Vsa tlela so solidno in strokovnjak Izvedena. Gena najnižja. Jamstvo.Zastopstvo svodov patent „lhriil"
Frvi slovenski pogrebni zavod v Liiihiiani, Prešernova ul. 44.
Prireja pogrebe od naipriprosteiše do naieleflantneiše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih,
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl* naste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne TeSefion Si. 29?. cvetlice. najnižje cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo
51 52
Turk in brata Ratina.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
£ ffl
W
oblastveno koncessloni-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko :: |w
|a
Kolodvorske ulice štev.
Najcenejša vožnja v ümeriko.
w
II
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in -----tudi glede strela vse druge puškarske izdelke.
Posebno dobre so lahke trocevke in puške x jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago.
2301 20
Popravila
izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Delniška glavnica:
60 milijonov kron
Eezervni in varnostni zaklad:
16 milijonov kron
Centrala v Prsni.
Ustanovljena 1.1868.
Podružnice v: Brnu,
Budjevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi,
Olomucu,
Pardubicah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Dunaju,
ln Herrengasse 12
Bančni prostori: ^r ^TI^^ITIJ Menjalnica:
Via S. šiicolo 30 Telefon št. 2157 Via Hnova 29
BBnoiiaaiaBmEaBHiianiiEnnBBaHisisaHHaHaaiijassEBDiijttB
izvršuje vse bančne posla obrestuje vloge na viožne knjižice po 4°|a na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valnte. Daje predujme na vrednostne papirje ln blago. Dovoljuje stavbne in carin-ske krediten Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti karznl izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tuzemsklh in inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada vdeiežnje s svojim kapitalom na dobrih ln napredujočih industrijskih podjetjih. Brzojavsvj naslov: Živnostenska Trst.
'7"¿I"
Éfeife'í ifllfi' ¿IIÉS
iSÉÍ
S«B>
Mnogokrat odlikovana.
Mnogokrat odlikovana
lele! 23?.
Telefon 237.
Tvornica umetnega kamenja in marmoria
H0RI1
izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot : stopnice, klepane in brušene, posiamente, balustrade, ornamente za façade, vrtne ograje, bangerje, krasne nagrobne spomenike in okvirje, korita in žlebove, cevi za kanale (6—100 cm premera), okvirje za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d.
Prevzema kanalizacije in fundamentiranja strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za obhajilne mize, oltarje, votlvne table, obkladanje sten v cerkvah in vestibullh — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylolith je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinje, delavnice in pisarne: tiha hoja, topel, higijeničen, brez špranj, nezgorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — Tlakovanje cerkev in vež s cementno-mozaičnimi in hidravličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakovll
Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za façade pri hišah priporočamo izredno lepo ln ceno nadomestilo v ceolltu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah.
stropov, mostov, rezervarjev in celih poslopij po Inženlrju-strokovnjaku, ki
daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cement na debelo la drobno ter „Izollrna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 1—1
, Dunafsfta cesta 73.
in izvršGvonie

mizarski mojster V Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) :
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne ter jedilne sobe in salone, šivane vsake vrste. JYCodroce, žiraniee na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in franko.	1539 1
■ MUHMmm mm zatvtm-Mju« «■MHHBnMMMmMMnM* m t
V
C
Priporoča sc slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peci
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščcm samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
Najcenejša zaloga. :: Cene brez konkurence.
Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubijo čez Antwerp v New-York in čez Aníwerpen v Boston.
je proga
»
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland», «Zceland», „Lapland", „Mcnomi-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwcrpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urciene v kajlte za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
OH iz Lilians vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri «Starem tlšlerju» 188 (52—1)
Telefon štev. 16.	Telefon štev. 16.
2767	Leta 1873. ustanovljena delniška družba

Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.

ta
ra leto 1911
je izšel v lepi izpeljavi v tiskarni J. Krajec nasl. v Novem mestu.
Cena
40 vinarjev, s poštnino 10 vinarjev več.
mr Za Ljlltsflfano in okolico ima zalogo „Prodajalna katol. tisk. društva (Ničman) v Ljubljani'1.
Fo lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora
y » v
ž
prodajam narejene obleke, zimske sukne, pelerine za gospode in dečke kakor tudi najnovejšo
feonf£kcils» m dame in deklice
i. LuklČ. Ljubljana, Preafi škofijo 19.
Tovarna pohištva j. J. Naglas
Ljubljana	Turjaški trg št. 7	Ljubljana
Nafvečja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro-
Ustanovljena Najnjžje cene	Ški VOŽiČki itd. Maisnlirfnfiišfi hlann Ustanovljena
3304
1847.
1847.
a »
3013 1
Za jesen in zimo
Bluze, spodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke in čepice kakor tudi za otroke.	Vse športne predmete,
V oddelku za gospode:
Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi vedno najnovejše potrebščine za gospode.
Modna in športna trgovina P. MagdiČ, Ljubljana
nasproti glavne pošte.

Prvovrstne sanke, hoMeji, skip itd» Iti.
s
dobavlja specialna tovarna 1 za zimsko športno orodje |
Freistadtl S., Morava,
Največja tovarna te vrste na evropski celini!
| Zahtevajte zastonj najnovejši cenik št, 24.	3372 g

7£TJiOr7/—7/-7/-7/-7/-7/-7/	7/ 7/—7/-7/~ // /J-7/-7/~

Ljubljana, Dvorni trg štev0 3

3312
priporoča:
velikansko izber priznano solidnih izdelkov iz lastne delavnice.
Strogo solidna postrežba po nahip stali conah.
¿Jwwwm
7¿r~7/—7¿—7/——7/—7/-7/-r-f-?£~7/—7/-7/—7/--7/-7/-7¿—7t—7,

IZPELJAVA
vseli poslovnih transakcij. - izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa davna In stranska mesta ta- in inozemstva.
mm pooieite za umetno sieniarstva m sil1
Avgusta Rgnola Ljubljana
Dnnaiska cesta It. 13 poleg „Flgooca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstucga
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	331^
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.

Tovarna za stroie JSndritz akc. dr.
Andritz pri Gradcu (Štajersko).
2657	gradi kot specialitete	52 /
parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce in trans-// misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave.
Livarna za železne, jeklene in kovinske predmete po lastnik ali lrposlaii modelih.
IL-sT Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno,
Zastopnik: 1 Mila, \m, Cietona ulica i Ljiji


mnNurasftnBnwm KBMMMBraHHHMi
3441
priporočata
svojo velikansko zalogo
m
® a
Si-
Hi
8
Sifilis cnironi lili dMOlj
■—«ra—M'my irrfj <r¡TTy "iT?i;':HK3g*iij?33.T ranega
K
m velostiH in rnlie lil...
po čudovito nizkih cenah. |
toil0 1 llill i lil! I
siprav
H

I v® i
mj¡3 Vgjy r,
m
.... -v "	C^t™,
mMk SMl
JesiraajjsEca cesfta §7,
3"*58
iz prvih tovarn Avstrije: Di5pStopp} Sti/ria CPscSOs Waiftecapad.

te* •
11 Stroj! —-JUS^
«zborna konstrukcija in elegantna l/vrSitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. Vezenja poučujemo brezplačno]
« n
» a

pisaam
Ceniki zastonj in franko.
Mi
.IVMUMM HWaWKTMgtfC»'.«. HII11 Hf lililí M 7fpTTTt*ft I f |M ■lil
C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA NAKUP IN PRODHJH !|
. 71/f CDriTD 4 OSREDNJil MENfRLNICfl: > llYS2f3tt\^ U H* DUNAJ I.f WOLLZEILE 1.
Pnrlrnžninp- Ba(lei''Ceika l(amniM' Caika Lipa. Brno, Dux, Gablonza. N. Grasiilz. Krakov, Lilomerlce, Moravski S lUlUUlUibG. zamKCrgi NMiing, Meran, Sovi JiCin, Pl2en, Praja, Liscrce, Dunajsko Novomesto, Cvitava.
vseii vrst rent, obiicracij, dričavnili papirjev, akcij, prioritet, sastavnic, sreči i. t. u., i. t. d.
,n Zavarovanje proti m pri žreis^llli srac.i invrsiln. mm
Prospekte ia con.Jio p?amij zastonj in iranko.
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejSih.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
Zavod za pohištvo in dekoracije
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga Itd.
Enostavne In razkošne ženitne opreme ▼ najsolldnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97
921
Ceniti s L'oloiiarjcm zastonj in poštnine prosti.
Kdor želi imeti dobro uro,
naj zahteva z znamko
S»
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Mm
urana la trnove» i LJnblJanl
delničar iu zastopnik žvi-o ar ¿.kil) tovarn „Unlou" v Bloln ln GouovL
700 aihaal, prstasiil, ärüiaisfl. d)
Svatovnoznano naj&nejao blago po najnižjih oenah.
štev. L
Največja zaloga staiHnejših
za umetnike, od dr. Sch&rfelda & Co.
Fine oljnate barve za štaiije, akvarelne trde in tekoče, tempera barve v tubah, pmrtelne barve. §• Raznobarvna krotiš. Zlate in raznobarvne bronoe. || Pristno ln, kovinsko zlato, srebro in alvmlnlnm □ v listih. Štampllijake barve. Oglje za risanje, jfl Raznobarvna tinte in tuši. Slikarsko platno ln $! papir. Palete, škatlje za študije. Coplčl za umetnike, slikarje in pleskarje. s
= NalnovelšI ==
slikarski vzorol in papir za vzorce po najnižji
ceni, najnovejše in moderne suhe, kemično ===== prsteno ln rudninske barve. ■—
s Priznano najboljše in najizdatnejSc s
za plaskarje, stavbne ln pohištveno mizarje -in hišne posostnika Itd., priporoča =
lunin
is i
prvo kranjska tovarna oljnatih barv, J Slrncžev. Inkov ln steklarskega kieja.
= Prodaja najboljšega ml carske g a =====
mr Uma
po najnižji coni, samo boljša vrste,
610 52-1
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovan v t
m
Londona 1908.
Tvrdka Fr. Iglic
LjnblSana, mestni trg št. II
priporoča največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev
m frakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
itST Cene brez konkurence. "Tg£Q
V zalogi ]• vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
najstarejša domača slovenska tovarna peči.
Ustanovljena leta 18S8.
Založnik
zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov
A« VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon šL 9
priporoCa vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejSih in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in kruSne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane ln žnpnlšča znaten popust.	1222
O
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ämeriko je s parniki CDVpmnpnil&rpna Llnuria"	iz
I alaüostra ln stufcaturnega za poclo-Vä 365	barje ln zidarje. 52—1
i
Ustanovljeno 1832. Zahtevajte cenike.
■ ■
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia " Kaiser Wilhelm II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: heim der Große. :: :: ■ Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. -
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886—58
F Ii V
Št. 35.
nasproti občeznanc gostilne „Pri starem Tišlerju"
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naSe društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.

Velika zaloga jnvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene -
31 52-1
inaeSir, prisslßüi
z Drami ter za-sadnBSskt cenilec.
ulica štev. 3.
lobuke,
BBS
v
v najnovejših faponah in velikih izberah priporoča 147 52—1
Ivan Soklič.
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod tranCo št. 2. Postaja bIbL železBic8.

g?* , c2<
Ii
•avila.
tovarna dežnikov
Ljubljana, Mestni trg 15.
■TilMBf Ud» • •■• ■■ -r lirinrtr—gfll
Stamhilije
vseli vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Čeme
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki franko.
F. L. P.
F. L. POPPER, C lir udi m, Češko,
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Samoprodaja za Kranjsko:
Julija stor, Ljubljani!, Prešernova ul
m
Znamka F. L. P.
830 (52 1

trgovina Hnton Schuster

Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7, Ljubljana.
Snlidno istega.	nizke cene. 2541 Vzorci poštnine prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, tirolski loden, flanela, parhent, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
Ljubljana HLFONZ BREZNIK
C. kr. izvedenec in učitelj „Glasbene matice" =====
3464 (1)
Kongresni trg št. 13
Pristen le tedaj, če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na : ■ rumenem papirju). ::
imr Doslej nedosežen! !
Največjo, ua|&tar. in edina domača tvrdka in lzposo|rvalnlra klavlr|ev In harmonijev.
Velikanska zaioqn vsega (ji>>"b. orodja, kakor' violin, eiler, kitar, tamtiurlc. harmonik, klarinet Itd., na|bol|. (strun (tudi Woichcld) ter mu-irlknllj. Prodaja na čudovit» majhne obroke tudi brez
zadatja, tako. da je vsakomur dann prilika, Izognili se vsiljivemu »pofclnu« ter si na najuetodu. ačin odplačevanja nabaviti instrument prve vrste Dvorim firma lavirjev Czapka, H81zl X Heitzmann, Steiz-haminer in lifisler ter Hfiriinel In /V\aubor<i (nmer.-iiarm.) so svoje zastopstvo za Kranjsko meni poverile in imam le jaz izključno edini te znamenite instrumente v največji zaioiji in izbiri. lOlctno pismeno jamstvo iPopravila In unlaSevanja klavirjev In vkcIi nlasbll po najnižjih cenull. .Stari klavirji ur najugodnejic jeml|cjo v zameno. Najnižja izposojevaiiilnn.
kdor dopušča svojim ljudem, da kurijo z drugim premogom kot šeritjanškim.
v Kolodvorski ulici št. 32, obstoječe iz 4 sob, kuhinje in drugih pritiklin, je januarja meseca za oddati. Več pri lastniku Al. Vodniku.	3555
IIa
m/
[Mm?
fji fttmlliflii V»!dl:sat:!:;:a) ',: | $ 1 k
nDie
%»
i i p "J ^
flg (v zakonito zajamčeni opravi)
M "minmjr^^ rl
'¿\	I ' i
SlV-W B rumeno, stekisRica K 2
m%Likkt „ „a-
pri
J Viljemu Maager-ju
K na ¡Giincj;;. 1
flU	1869 uvcdeno splošno
H v avsiro-ogrski monarhiji.
^	iS Oosnodie zdravniki in oro-
HL9
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
I Dobi se skoro v vseh lekarnah m drožerijah.
In nan
KfcvFtnt* : ar/is mtuutttait, *... «to jO» tnnnjint ^jj SsfcriT,vt9 H Sckar/fazA ^	lv far.s^ttaogtr' 3
^•jv Mfiint'btn trkekem
cT&uom^ Glavna zaloga in razpo-¿iljalnica za avstro-ogrsko monarhijo:
M
IŽSjji.J^
M rjagePj Dunaj,
8SE.3, K eu mark i 3.
Ponarejanja se Hi sodnijsko zasledujejo.
m ™
če imate:
1685 Mannheim.
Največja tovarna
je namreč poleg tega, da ima izvrstno gorljivost, tudi po 60 vin. pri 100 kg cenejši, ko vsak drugi premog. Prodaja se namreč na drobno v hišo postavljen po 1*20 K 50 kg.
(JffiM ^¿¿'J hripavost,
J katar in c,¿¡H Hjj zasliženje, oslovski in
dušljivi kašelj nič druzega, kakor fino dišeč :
rim prsno Karamele s isas:
sbm 6QjSA notarsko poverjenih izpri.Vv.it rxl zi .ivnikov smr Jim J3CJ in privatnih iscb dokazuje ; itov nipc!\ BHE Zavoj 20 i:i -10 vinarjev. Ovoitok 60 vinarjev.
Pobi sc: Ljubljana, lekarne: Tinkocz) , Suinik, i iecoli, Leustek, Bohinc, Cižinar; drogerije: Kane, Cvaniara(»A<lrl;a~). — Lekarne: 1'irk, Idrija; Hergman Novo mesto : AndnjaiuN'ovo mesto• itus, Vipava; \Vaeha, Mctlik ; Kobick, Ividoljica; llrilii. Litija1 Savnik, Kranj; Biccarlk, Postojna: Mm ml, Kamnik; Burdich, ¡•kofja Loka; «oblek, 1'ržič; Koželj. Je eiiiee; Kandnorr, Mengeš; o()H2	V* Arko, trg. Senožeče.
24
3344
na avropsRi celini, Lovska razstava, Unna] 1810

•v:
v v
a «M. r-i^fii.''».';
Pisarna za prodajo ¥ Hvstriif
i £111 IIOIMIMM
PuMal IX. LiöbllcSigasse št A I
Zaradi prostora sc prodasta «
i/
v in
ži
eden 100 cm za K 140-—, drugi 150 cm poprej K 500-—, sedaj za K 320 — pri FRANC TO-MiilMU, podobarju in pozla-tarju, Valvazorjev trg št. 1. 3007	Ljubljana.	i
M		
	ZaSčitna znamka „Sidro" UnlRienf Cn^sfcl comu.	"t As >J k^T,
5f|i(aiart zi Siiro-Pali-E«ller IJ jc splošno piizntuio kot izvrstno bol blažujoie I fs in odvodno mazilo pri prehlajenju itd.; cena 80 v., U 1 K 1'40 in K 2-— sc dobiva v vseli lekar- | y nali. Pri nakupovanju tegn povsod pri- U ljubljenega domačega sredstva, naj se f N , jemljejo le originalne stcklcnice v Skatljah [) J x naSo zaščitno znamko „Sidro" potem f] ■fi. ___ se ie notovo nreiel orio. izdelek. ®		
	Dr. Riehterjeva lekarna pri ,,zlatem levu" v Pragi. Ellzabetn* cesta itev. 5 nova.	
[		
Razen prodajne pisarne v Šeietiburgovi ulici 7, I. nadstr., sprejemajo naročila sledeče tvrdke: Ivan Babic, Dolenjska cesta; E.Kavčič, Prešernova ulica; Leskovic & Meden, Jurčičev trg; j. Mencinger, Sv. Petra cesta; B. Sevar, Sv. Jakoba trg; K. Sušnik, Zaloška cesta; Fr. Trdina, Stari trg; Ivana Tonih, Tržaška cesta; Uradniško gospodarsko društvo, Kongresni trg. Naročila in denar za premog za Šiško sprejema g. Lud. Kotnik,
trgovec v Spodnji Šiški.
v najraznovrstnejših, priznano okusnih vzorcih in po nizkih cenah za darila

nj™.	v RI VT r~~7
■' ozess m
se dobi pri zlatarju
Ljuli!jsfi3, naspr. sJavae pošte.
Ljubljana. Dunajska cesta 10. 1!. stop.. II. nadstr. (Mijata hisa}.
91	se priporoča prežastlti duhovščini za	26 1
•A
Izdeluje eele ornate, kazule v vseh liturgienih barvah pluvijale, obhajilne burzs, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih pararnentov tudi rsidovoljno prevzame.
JC
UTi
li . M
H

n
IK
!n
ilXeDCiiKi9KiiXiiKilXliXiiKfllXilMi9XilX^
JIKJ^Im
modne površne in spodnje jopice, spodnja krila, telovnike in vsakovrstne druge pletenine, samo i/, pristne najfinejše volne, vsakovrstne in najtrpež-nejše nogavice, samo lastni izdelki, na drobno in debelo 350/0 pod navadno ceno, priporoča
!ni Kis,
mehanična r!e:i: :.i industrija
v Ljubljani, Soč na ulica
(blizu just. palače).
HHnOH
Za Irpsee I "a zdrave J
Proti se tako trdovratnim In zastarelim slučajem revine, trganja, iivčnih bole/iti, glavo- in zobo-bola, bolečin v hrbtu in kitali, bodljaiev, trganja po udilt, bolečin v nogah, oteklin, hvali se v obče zajamčeni, na mnogih klinil ah praktično preizku-ieni od looo zdravnikov priporočeni
IchfšomenioS
patentov.™ v vseli državah, mnogokrat odlikovan. Nedostzen po zdravilnem učinku I Nad li.OPu ■/». hvalnic lidina razpoiillalnira in tovarna, kemični laboratorij ccs. svetnika In lekarnarja S. Edclmann. Sum bor, kingplatz št. 13. I-ranko se pošilia po I'ovzftju 5 Ste!.1. kron C--, io slckl kron 10-—, -'5 slckl. kron 23 —.	gug ig
tremi tečaji
stopami in žago, p: v! mlin na težki vodi, poleg bol nišnice usmiljenih bratov v Handiji. kakor tudi 3 travniki in 2 njivi, vse okolu mlina, se da v najem takoj pod ugodnimi pogoji.
Tudi je na prodaj približno 60-70 met. stotov krme. Več se izve v Kandiji pri Novemmestu pri liedvigi .Eosini ali pa pri Eosina v Metliki.	3519
Feffis n postelje m puh
2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se ločno izvršujejo.
■MMujjiiiwT-f-ríTt^^MiTi 'i iw'iJi^-.TnfimapfWBWgTOii—gitW
i p najnovejšega sistema s 30 P. H. za vsako 8gonilno moč, tudi elaktr. razsvetlj. po-js| rabljlv s posobno tnžklm mah. t;o!e3->m, lil prse. regulacijo, komaj jednn loto v -,-pj™. porabi, sa poceni proda v Ljubljani, Kesljeva cojta št. 30.
3295 b—1
¥ modni trpvlnf
Ljubljana, Stari trg 18
dobite	587
na bžična darila
#
in po že znano najnižjih cenah
Specifalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I" kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice i. t. d., i. t. d.
Združeni čevljarji v Ljubljani
Wolfova ulica štev. 14
3517
priporočajo za zimsko sezono svojo
Isoin!© zalogo obupal
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega iz- , delka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. — Specialisti za HeprsmoOiive lou-sta In turistmske čeuJje. — Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila. — Postrežba točna,
)-	v:
cene solidne. — Zunanja naročila proti po- MrfŠ^fjm^ vzetju. — Zahtevajte cenovnike!
BmBEMMBawmgaBBaHMIWSraigMaBBMHMBBgMB
— — —	•« í I
f Liiabllana, gtesSgeiia gesla s jp
zraven cesarja Franc Jožela jub. mosiu pj
priporoča ob sedanjem času na jemanje jM najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže l?J
n Ooršsvo liieilije olje SS' ES I
steklenica 1 X, večja 2 K.	ji|
Tanna-ctilnln tinlrtura za lase, SSS S
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici 63 z rabilnim navodoin 1 K.
Slovita Mm ustna ta ntn voda ¡fit i
no proti zobobolu in gniilobi zob, utrdi	¡¡j
dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz	¡[j
ust. - Steklenica 1 K.	3092	H
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil,	{,'}
katera se priporočajo po raznih časopisih in	[jj
cenikih, itted. Co^naca, /ilalaga, ruma itd.	M
K razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.	jjj
Zaradi opustitve urarske obrti vsled bole h nos t i
prodam popolnoma urejeno
SIlFSftl HFlf I
z vsemi potrebnimi in dobro ohranjenimi stroji, kakor: urarsko vrezevalo z ročajem (Radersehneidemaschine), Finniermaschine s kolesom, Fuhreinbiichse s kolesom itd. in z vsem orodjem. Na razpolago je tudi več novih srebrnih žepnih in stenskih ur ter budilnic in še več drugih v to stroko spa-dajočih predmetov in več sto šip za ure itd. S tem se nudi ugodna prilika začetnikom, ker si lahko že dobro urejeno urarsko opravo in blago nakupi za mal denar. Natančno se izve pri 3432 3-1
lesu,
XmnssssSfci BZsfeSfca §2 marnwga sa cctâsoeiis sis p^SiiSteSEMS sprane, sps-mMkl is ssarcnsiia, grassâfa aïi sîie-nifa, apHO žioi3 Isa
IMA ffiWMIilI uriiumfii
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje
specijalist f|fg«g§«« TThs	stav^ni m umetni
v tej stroki 3113KS 1 H2b(SR steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
v •	Q v ♦ v
■jvecia vo&icna ona&v^Mia ptocaja

3559
-tj Hon^cdciji za davite iit dcltiicc tat -iccjo-■touCje-iii.fi. oGfell za cjoi-pode, dcčHe in ottolle.
tíz ime^n a ilo^i ¿ l' ri a 4 ažic n a b at-iia !
<2i/n>q,tçZ&.o ¿flfad išče. ofifeíl
(5. aüet-riatoüic, ¿ju-tí jana-, e^lle-àt-ni l'z^ íte-i?. 3.
BMBW

TeleSo» Intsrurli. šf.

H^léàA'^tt^fili&W^ ■ © t-í vi- w	tôm
TeSsSea íakrui'is. Sí. 129.
				
is zaloga v Gorici: Peter Men & Komp.,				Stolni ira 9.
Opozarjamo
na novo vrsto valjanih „Pckatet", enako doma delanim za juho in prikuho. Dobivajo se le v rumenih ovojih po V2 kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko:
637
,Štiri rumenjaki" ,Osem rumenjakov"
Za Božič 1910!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnlne prisiljena, oddatlvso svojo zalogo zgol| proti majhnemu plačilu delavnih mod. Pooblaščen sem Izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
K 14-40 in sicer:
6 kom. najfinejših namiznih no2ev s pristno
angleško klfnjo; fi kom. amer. pat. srebr. vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih zllc; 12 kom.amer.pat.srebrnih kavlnlh žlic; 1 kom. amer. pat. srebrno zaiemalnico za juho;
1	kom. amer. pat. srebr. zajemalnlco za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašlc za podklado;
2	kom. elegantnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj;
1 kom. najfinejša sipalnica za sladkor. 42 komadov skupaj samo K 14-40. Vseh teli 12 predmetov je poprej stalo K 80— ter iili |e moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K14 40 Američansko pat. srebro je znano, je skozinskozi bela kovina, ki obdr2i bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da
Rfcjl
ie-td insérât ne temelji na nikakršni sleparij^ zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek In naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno
božično darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstva
Dobiva se edino le v A. Fdi SCliberg-Q oksportnl hl$i amer. pat. srehmsga blaga
i;a Etinaii II., »raiiiite I», S. L. Tcieïon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošije. — Čistilni pruSek za njo 20 vin.— Pristno le z zraven natis- t r* njeno varstveno znamko (zdrava 'V Jz^j kovina), — Izvleček Iz polival pi- ▼ sem: Bil semspošlljatvljo krasne • garniture jako zadovoljen. Ljub- ^ iiann. Oton Unrtusdi, c. kr. stotnik ^ v 27. pešpolku. — S pat. srebrno * garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž IfžoanC. ïlekan v A\nriboru. — Ker je vaša garnitura v (¡ospodinjstvu jako koristna, prosim, do rai pošljete še eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-milo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1'JOT.	3108
Prešernova ulica št. 9
poleg glavne poŠte.
Povodom bližajočega se Miklavža In božičnih praznikov priporoča svojo vsestransko bogato založeno trgovino
galanterije, igrač
ter predmetov za darila, srečo-love in spomine. Priznano naj-okusnejše sohe (kipi), vaze, slike in drugi predmeti za ozaljšanie domov. 5476 1
= Zmerne cene!

je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero nI ni-kako sleparstvo ampak «kozi leta z nenavadnimi uspehi, izkušena in zajamčeno ne-škodliivn tekočina, ki za-brani izpadnnje las in odstrani prnhnje. — Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez i do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. — Cena steklenice 3 krone. — Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Preprodajalci popust.
Glavna zaloga in razpošiijatev pri g. Vaso Petričiča nasi.
v Ljubljani.
V zalogi imajo tudi gg:U. pl. Trnkoczy in A. Kane v Ljubljani, lekarna pil zlatem jelenu in Ant. Adamič v Kranju, lekarni ,,prl angelju" v Novem meslu in Ivan Omerzu v Zagorju ob Savi.
se
^wwiJKawiaaeeMtMMMWAM 11 r .................. i— iiw imimiimmhimh > UMI ...................................		
		BBHn9HHNnHHHnHnBBH
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESMÎ TRG 19
po 4
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje	.
01 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K 4 |0 čistih'1 K 75 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge Itra-nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. Dolšak I. r„	Prelat A. Kalan 1. r„	Kanonik I. Sušnik I. r„
predsednik.
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
podpredsednik.