•= flqflsop 14.000. — Sfajerc Delja za celo iefo eden goldinar. =• , sredstva 1) brke h dokazano ) 14 dnt-h rja i lase in razpol: romali, d lala se U eku dveh pratf oči> )r. Tvergj am" kot idali delj » pa sem in st> po- ro j .ili pa NaroCnina za celo leto K 2—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32-—, Vi strani K 16'—, ■/■ strani K $.~, »/, strani Ki*—, '/» strani K 2—, i/„ strani K 1'—. — Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravniStvo je v Ptuju t gledališkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, — Rokopisi se ne vračajo irt se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlatt Štev. 22. 7 Ptuju v nsdeljo dne 29. oktobra 1905, VI letnik. Na grobih. ■etm cenah in 60 80 S „ 20 „Kje je človek, ki bi božji sklep razmotril? Kje oko, ki v brezdno to gledi? Sveti, sveti, sveti Bog grobov ti, Z grozo Te Častimo mil" Schiller, Minulo je zopet leto in dan, pošljo je v večnost! Minila je krasna spomlad, minilo toplo poletje, usah-iril je marsikateri cvet, ne da bi bil rodil obetajoči a (Istra)$ad! List, vel liat pade pred Tebe, list, kateri še je il pred kratkim v sej svoji lepoti na drevesu, truden list, enak tebi človeško bitje, ki bodeš šlo znabiti že a skorem spavat kakor on k svojim tovarišem! Narava gre k počitku, spominjajoč nas na naš ■K>#tek, spominjajoč nas na vse tiste, ki so živeli woj čas med nami, katerih pa ni več med nami, ■pominjajoč nas na tiste, ki so bili srečni in ne-*30 'srečni, ravno tako, kakor mi! ---------Crv grize v cvetu, kdo bode potem tako brez- POVO miseln, da bi upal na večne — sanje, ki jih imenujemo I iivljenje ? lagom, z Ena gomila pokriva starca, kateri ai jo želel po ^"^^iirkah življenja, da bi mu smrt pripravila vsaj miren e(- se zve prostorček, na katerem bi si spočil, druga zopet Pod'ora ^a('en^a' kateri Jc zaupno gledal v bodočnost in iko. tt»ateremu je neusmiljena smrt pristrigla vsa upanja, Trse njegove sklepe! "^ Tukaj leži žena, izvrstna gospodinja, tarii zopet 0j**r°$ieklica, katero je kakor mraz cvetljico ugonobil živ-sse 23. (jen j a vihar. _ — _ Ta blesteči kamen z zlatim napisom nam na-3wW;nanja, da počiva pod njim človek, kateremu je po-~" »lila sreča dovolj posvetnega blaga in drugi leseni križec pa je morda zadnji spomin na ubogega siromaka, katerega je spremljal v celem njegovem žitju neusmiljeni spremljevalec •*- glad! Srečni in nesrečni, mladi in stari, vsi ležijo tik en druzega in spavajo dolgo, trdno spanje. Globočina groba, kaj nam vendar vse prekrivaš ? Boječe se krči naše srce že pri misli na tebe, a vendar ni nesrečen, kdor v grobu leži! Res je, da mu je zatemnelo za vselej oko, res je, da ne vidi več tega lepega sveta, res, da ogreva rumeno solnce njegovo gomilo, a on ne čnti več njegovih žarkov, ne Čuti več veselja tega sveta. A ne čuti pa tudi več nobene burje, ne čuti več preganjanja, ne čuti obrekovanja, ne čuti življenja viharja! Tukaj sem na grobe pridite vi vsi ti3fci, ki trosite sovraštvo in obrekovanje med ljudmi, tukaj sem vi vsi tisti, kateri obrekujete, tukaj sem vi vsi tisti, ki bi svojega bližnjega vtopili v žlici vode, ako bi vam bilo mogoče. Tukaj, ravno tukaj bodete sprevideli, kako brezvestno je vaše počenjanje- Pridite pa tudi sem vi vBi tisti, ki trosite sovraštvo med narode, ker tukaj sprevidite morda tudi vi, kako brezvestno je tudi vaše počenjanje. Nemec in Slovenec, ali je med njima le kaki razloček tukaj? Čemu preganjaš toraj ti svojega bližnjega radi tega, ker drugi jezik govori, čemu se sovražita, ko pa bo-deta znabiti na skorem molčala za vselej oba!? Globočina groba, ti si globok preprad, ki ob-jemlješ vso zemeljsko sovraštvo, ki objemlješ vso naše preganjanje, ki pa objemlješ tudi neizrečeno mnogo zemeljske ljubezni! Zakaj tukaj, v teh gomilah leže tudi tisti, kateri so nas ljubili in katere smo ljubili tudi mi. — Spavajte mirno draga mati, ki ste nas ljubili svoj čas tako' gorko, tako edino zanesljivo, sj>avajfce mirno dragi oče, ki ste nas oh, prerano zapustili! Spavajta mirno dragi bratec, draga sestrica, ljubi tovariš in draga tovarišica, ki ste bili nekdaj z nami tako veseli! Spavaj mirno draga žena, dragi mož, kojega srce je plamtelo nekdaj tako vroče za nas, spavajte mirno vsi ljubi otročiči, ki smo vas zasuli v prerani grob! Spavajte mirno vsi, vsi prijatelji in znanci, zakaj, saj ne bode dolgo, da pridemo za vami! Oh, zares strašna bi nam bila groba globočina, ako bi ne bilo upanja, na svidenje! Toda On, katerega podoba visi tam le na križu, On, kateri je trpel na tej zemlji več, kakor katero Človeško bitje, On je odvzel grobu vso grozo! On nam je porok za to, da nismo vseh teh,kojih spomin obhajamo ravno sedaj o prazniku vernih duš, zakopali za vselej, On nam je porok za to, da se zopet vidimo. Kakor je namreč sam vstal iz svojega svetega groba, kakor je premagal vrata peklenska, premagal smrt, tako bodejo vstali iz teh grobov vsi tisti, ki smo jih zakopali v nje. /a to pa nam je treba tako živeti, kakor je on zahteval od nas, namreč v medsebojni ljubezni, zakaj prišel bode dan, ko bodejo zadoneie tudi na teh grobih angeljev trobente, ki bodejo zvale vse naše drage, pa tudi vse naše sovražnike z nami vred na sodbo nebeško! Ob začetku šolskega leta. „Več jezikov znaš, več veljaš" — je stari pregovor, kateri se je že pri marsikaterem uresničil in kojega resničnost mora pač vsak pameten človek pri-poznati, ako mu je le količkaj za to, da bi malo pogledal še enkrat onkraj domačega plota in ne bi vedno tičal za domačo pečjo! Še le pred kratkim je poročalo več amerikan-skih listov o nekem jako značilnem dogodku, ki se je vršil v glavnem mestu zjedinjenih amerikanskih držav, v New-Yorku. Na ulici prijeli so redarji neko deklico, katera je jokaje 6tala in plaho gledala pred se, ne vedoč, kaj bi počela, na katero stran bi se obrnila. Povpraševali so jo v različnih jezikih, kdo da je in od koder je prišla. Deklica je sicer govorila, a nihče nje ni razumel. Odvedli so jo toraj na policijo. Tam so poskrbeli celo tolpo tolmačev (ljudi, ki so vešči navadno mnogih jezikov in ki se toraj rabijo pri občevanju s takimi, kateri jezikov dotič-nega kraja niso zmožni). Ti tolmači, bilo jih je, kakor omenjeno prav veliko število, povpraševali so deklico v različnih svetovnih jezikih, a dobili so veikdar od nje isto znamenje, da jih ne razume. Konečno poslali so po nekega misijonarja, o katerem je šla govorica, da zna vse evropske jezike. Ta misijonar je tudi spraševal deklico v različnih jezikih in je takoj spoznal, da je deklica — rojena Kranjica! Začel jo je nagovarjati v slovenskem jeziku in glej, deklica ga je razumela! Samega veselja, da bo je vendar konečno posrečilo najti človeka, ki razume njen jezik, objela je misijonarja in se je na ves glas razjokala. Ta deklica, piše se Julika Mašek, bila še je le tri dni v navedeni deželi in je bila zgrešila v velikem mesti; pot. Neki redar jo je popeljal po tem dogodku ll njenim sorodnikom in znancem! Kaj nas uči to poročilo, posneto skoraj dobesedno iz nekega amerikanskega časopisa, izhajajočega v istem mesta? Ako bi se bila ta deklica v svoji stari domovini naučila vsaj nekaj besedic — nemškega jezika,: potem ne bi bilo treba pozvati cele ducate tolmače^ ne, najbrž bi jej bil pokazal kateri bodi pot, kamor je bila namenjena, saj stanuje v imenovanem mesti nad dve sto tisoč Nemcev in je povrh še ta jezik učnii predmet v vsaki srednji šoli imenovanega mesta. Te dogodbice nikakor nismo priobčili znabiti v zaBme hovanje krajnskega jezika, ne, vsak jezik je od Boga, toda priobčili jo smo, da pokažemo zopet ljudstva kako brezvestno postopajo ravno tisti, ki se imena-1 jejo voditelji slovenskega ljudstva napram svojemu ljudstvu, ker mu branijo s vsemi svojimi močmi učenje drugega deželnega, toli važnega jezika, namrei — nemškega. % Stariši, skrbite za pravi poduk Vaše deca skrbite za njega ravno sedaj, ko se prične zopet poduk v ljudskihšolah na deželi! Zahtevajte brezobzirno od Vaše domače šolske oblasti, zahtevajte odločno od višjih šolskih oblastij, da se bode poduče-valo v Vaših ljudskih šolah ne le tisto, kar postav« izrecno zahteva, temveč tudi tisto, kar postava tudi pripušča, da se podočuje, ako to Vi zahtevate. Dragi nam, kaj Vam pomaga, ako je na primer sklenil krajni šolski svet na tej ali drugi šoli, da bi se moral v višjih razredih, ali pa vsaj v zadnjem letu podučevati drugi deželni jezik, ako se pa nihfte ne briga za to, ali se tudi ta poduk izvršuje ali ne? — Dobro nam je znano, da v marsikaterem kraju žele kmetje poduk nemškega jezika v svoji domači šoli, dobro pa nam znano tudi to, da se t« želje Žalibog preprečijo večkrat celo od učitelja do-tičnega razreda. Taki gospodje zabranijo poduk t nemščini navadno iz svoje politične zagrizenosti, ii svoje mržnje, katero goje nasproti vsemu, kar je nemškega. In takim gospodom treba je stopiti naj-prvič in to tem bolj na prste, ker taki gospodje i tem svojim počenjanjem ravnajo ne le brezvestno, temveč celo — zahrbtno! Glejte kmetje, vsaki učitelj podučuje svojo deco ali sam v nemškem jeziku, ali pa jo pošlje — v nemško šolo, med ten ko vsaj nekaterniki zabranjujejo na vse kriplje ravno ta poduk kmetski deci. In dohtarji in farji? Se nikol nobeden dohtar ni živel med Slovenci, in naj bi k\ tako ^navdušeno" narodno „delovaIu, ki ne bi pust3[ svoje dece podučevati v nemškem jeziku in vsa deca,; kateri so gospodje v farovža navadno le — „ strici1 j mora v nemške šole, ali pa se mora učiti nemščine!| Čemu le neki bi se je potem ne smela učiti slovenska kmetska deca? Da, da, saj vemo, kako je, vemo tudi in smo že večkrat razmotrivali, zakaj bi naj ostal le kmet zabit, zakaj le njegova deca nevedna! Ako ta „prešmentana nemška špraha" zares hoft 3 lm itn k i it i ta, »v, or tu ni Te le- 5a> rn, tu- QU ni '65 ce, >et >b- »d- 5e- va va te. ler bi >m iče ali >m »ji te lo- v iz je aj- s 10, tki ;m ;m no :ol še itil ca, 5ia te! )n- no laj ia! >če pohrustati vso kmetsko in delavsko slovensko narodnost, kako potem se ne boje ti gospodje, da bi se to ne zgodilo tudi pri njihovih, navadno bogatih paglavcih, kateri gotovo niso iz drngega mesa, iz druge krvi, kakor so navadni, ubožni kmetski in delavski otroci ??? Svoj čas se bodejo morali bojevati za svoj ob-sranek ravno tako siromaški kmetski in delavski otroki, kakor tudi bogati otroki prvaških dohtarjev, učiteljev itd., ali je potem pošteno, da se izruje iz 10k kmetskega in delavskega siromaka mogočno orožje v tem hudem boju, da se mu zabranjuje znanje nemškega jezika, — ali je pošteno, da se potisne potem ravno to orožje zahrbtno v roke bogatemu njegovemu tekmeca, potomcu prvaške drohali? Ti gospodje računijo tako le: V boju za svoj obstanek bode itak najbrž obležal seveda prej siromak, kakor bogataš, da bi se pa to tem sigurnejše zgodilo, treba je zabraniti siromaku tako važno pomoč, treba mu zabraniti — znanje nemškega jezika! Sebičnost je prvi in glavni znak vseh prvaških nakanov in le iz sebičnosti gromijo toraj v enomer proti nemškemu poduku! Kmetje, delavci, ne dajte se jim prevariti, zahtevajte, ravno sedaj, ko se šola zopet začenja, odločno nemški poduk, ako že imate dotični sklep krajnega šolskega sveta, ako pa še ga nimate, potem je treba, da se in to takoj zdramite iz spanja in Bi tak sklep zagotovite! Ako zahteva večina občin enega kraja nemški poduk, potem se ta po postavi mora tudi dovoliti. Ako je krajni šolski svet v rokah prvaških in farških podrepnikov, potem bodete seveda trkali zastonj na njegova vrata, toraj se Vam je treba v tem slučaju obrniti na višjo šolsko oblast. Kmetje, delavci, uplivajte na Vaše občine, te, le edino te Vam v takem slučaju zamorejo pomagati. Občine naj pozovejo seje, v teh sejah naj se storijo sklepi, da zahtevajo občine v svojih šolah nemški poduk. Ti sklepi naj se potrdijo s podpisi občanov in najdi žnjimi naravnost — k okrajnemu glavarju, kateri je povsodi predsednik okrajnega šolskega sveta. Take prošnje ne bodejo brez uspeha in ako bi že bile, preostaja še prosilcem deželni šolski svet! Kmetje in delavci, v vsakem Vašem kraja imate take može, ki Vas o tem postopanju lahko poduče. Vprašajte jih za svet in ako ne bi imeli takih možev, radovoljno Vam da „Štajerc" o tem daljša pojasnila! Le pogumno naprej — in to tem bolj ravno sedaj ob začetku šolskega leta! Brezobzirno teptajo kmetsko in delavsko ljudstvo takozvani prvaki slovenski v blato, srkajoč in njega njegove moči, brezobzirno mora se to ljudstvo staviti tem pijavkam slovenskega rodu tudi v bran! Kmetsko in delavsko ljndstvo, prvi gromeč odgovor na prvaško brezmejno sebičnost naj bode ta, da odločno zahtevaš ravno to, kar ti najbolj branijo, namreč poduk v nemškem jeziku v ljudskih šolah na deželi, zakaj, če bi ta poduk ne bil za tebe tolike važnosti, potem ti ga tudi ti gospodje ne bi s vso silo zabranjevali! Toraj kmetske občini, še enkrat, zahtevajte nemški poduk, zahtevajte nemške šole! Z veseljem lahko poročamo našim bralcem danes to, da so nas v tem oziru že marsiketeri kraji prehiteli — naj jim bode to v čast in ponos — a veselje naše bode Se iem večje, ako bodejo vsled teh danajŠnjih naših vrstic tem krajem sledili še drugi, sebi v Čast, svoji mladini v korist vsem prvaškim in farškim svojim pijavkam pa v bodoči, neizogiben — pogin! Dop isi. Iz Lembaha. Nekega dne pridem po poti do znane vasi. Tam zapazim nekega sivolasega starčeka, kateri že prav težko hodi, kako je pri nekem kmetu prosjačil za košček kruha ali za kak krajcar ali sploh kak milodar. Starček se mi je iz srca usmilil, radi tega podaril sem mu tudi jaz dar. Vprašal pa ga sem, od koder da je z doma in kako službo je imel v svojih mladih letih. Starček mi je odgovoril, daje bil dvanajst let pri vojakih in da je po dosloženi vojaščini opravljal zvesto celih 33 let službo cerkovnika ali mežnarja pri sv. Jakobu v Lembahu. „Zdaj pa", tako je nadaljeval starček, „zdaj pa, ko ne morem več delati, ker so me moje moči zapustile, zdaj se moram truditi od hrama do hrama, da si izprosim kak grižlej kruha, ako nočem, da bi gladu umrl.1* — Ali slišite udje cerkvenega odbora ? — Kje pa ste ? Kje pa so častit i gospod župnik ? Ali imajo ti gospodje kamenito srce, da se jim ta ubogi starček ne smili ? Zakaj se pa potem oznanja iz prižnice in se vedno povdarja v cerkvi: „BIagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli !a ? Ta slučaj kaže kako pre-potrebno je oskrbovanje starih ljudi. Kje so deželni in državni poslanci slovenski ? Kaj dela toli hvalisani poslanec Robič ? Ali ničesar ne vidi, ničesar ne zve, kaj se godi ravno v njegovi domači fari ? Kaj po-mislijo ukreniti v tem slučaju udje cerkvenega odbora ? Jih li ni sram, da mora mož, ki je služil toliko let zvesto in pridno njihovi cerkvi, sedaj kot obnemogel starček prosjačiti od hiše do hiše ? Tukaj je silna in zdatna pomoč potrebna in to že zaradi tega, da se ne bode treba zavoljo tega sramovati lembahškim faranom, ako se že ne sramujejo zares tega lembahški cerkveni očetje in njih -vodja častiti gospod župnik, oznanjevalec naukov Kristusa, ki je ljubil najbolj siromake. Popotnik. Iz Žalca. V Žalcu se zida nova farna cerkev, katera bi bila že lahko davno izgotovljena. Maša se obhaja radi tega vsaki dan pri farni podružnici sv. Kancijana. Ta cerkev je majhna, povrh pa še so pustili kor zagraditi, tako, da ljudstvo ne more na njega. Neki kmet iz Vrbe (fara in občina Žalec) po imenu Franc K. je šel nekoč v to podrnžno cerkev. Tam zagleda nove vrata na kor, katere so bile zaklenjene. Vsled tega postal je K. tako razburjen, da je vrata stri in jih iz cerkve odnesel. Zunaj cerkve sreča mežnarja in mu reče: BAko še enkrat zaklenete 4 kor, polomil vam bodem zopet ciotižna vrata in jih | zanesel iz cerkve. Vsi prostori cerkve so za vse | ljudi!" Sicer tega nepremišljenega ravnanja imenovanega kmeta nikakor nočemo spodaj podpisani odobravati, ali je celo zagovarjati, a vendar pa prosimo tebe dragi nam „Štajerc,u da pribiješ javno, kako se je obnašal pri tem obžalovanja vrednem činu nepremišljenega kmeta naš župnik Matija Koren. Takoj, ko je namreč župnik zvedel o gori opisanem dogodku, je naznanil celo zadevo sodniji, oziroma žan-darmeriji. Nato je pustil iz podružne cerkve prenesti sveto Rešnje Telo v Marijino cerkev v Petrovčah. Sv. Kacijana cerkev pa je pustil zakleniti in na vrata nabiti list, nekak razglas ali pa plakat, glaseč se, da se je ta cerkev oskrunila in se toraj v njej ne bode več brala maša, dokler ne bode cerkev na novo blagoslovljena. Par dni pozneje šlo je nekaj kmetov k župniku, da bi mu predbacivalo in dokazalo, da v tej zadevi ni prav ravnal in da odločno zahtevajo, da se obhaja še v naprej maša pri podružni cerkvi sv. Kancijana. Župnik se je napram tem kmetom izrazil, Bda je pre naglo ravnal," „da je bil čisto zmešan" in da se bode od sihmal zopet služila maša v podrnžni cerkvi. Dobro tako! Sedaj pa vprašamo mi farani, kako to, da se ni svoj čas podružnica v Petrovčah zaprla, čeprav je bila, ta cerkev opetovano oropana? Ali tega župnik ni zaradi tega spoznal kot Boskrunjenje," ker je bil dotični ropar sin župana, cerkvenega odbornika (cekmeštra) in enega največjega farškega prijatelja, ki se piše tudi kakor župnik: Koren? Ta oče tega cerkvenega roparja bode že najbrž tiste luknje zamašil, katere je zvrtal njegov sin. Od koder je bilo toraj župnikovo ogorčenje napram nepremišljenemu kmelu tako veliko, da je takoj zaprl cerkev sv. Kancijana, med tem ko ni zaprl v Petrovčah cerkve? Ali ima znabiti tudi ta gospod dvojno mero, eno s katero meri navadnim ljudem in drugo, s katero meri svojim podrepnikom? Najbrž bo taka! Sicer pa še ti obljubimo, dragi „Štajerc,a da ti še večkrat kaj poročamo iz našega kraja, seveda tudi o župniku, kateri je eden iz med tvojih najzagrizenejših sovražnikov. Napredni farmani. Sv. Lovrenc V Sl0Y. gor. Predno je hotel krajn-ski pankert — crkniti, zapel je slavospev našemu poštarju, veleznanemu Francetu Koser-ju. Kdor pozna tega človeka, kdor pozna njegove razmere in kdor pozna njegove domačine, ta je pač s tudom čital navedeni slavospev, to hinavsko samohvalo! — Kdo pa je Koser? Koser je oseba možkega spola, velike postave, ki ima sicer snežnobele lase in ravno take mogočne brke pod nosom, ki pa je kljub vsemu temu gibčen, kakor kak mladenič in že štr tokrat oženjen. Naš župnik sicer uči, da želi cerkev, naj bi se človek k večjemu le v drugič oženil, češ, da je tisti, ki se ženi, ko mu je umrla že druga žena preveč — poželjiv, toda, ta nauk je namenjen najbrž samo priprostemu ljudstvu, ne pa tudi Koserju, iskrenemu prijatelju naših farovških gospodov! Baje je naš Koser strto svojo ženo prav težko dobil, toda sedaj jo ima in mi mu jo tem manj zavidamo, ker se je vsaj tu uresničil pregovefl da „gliha v kup šfcriha." Dotični slavospev Koserja, priobčen svoj čas v krajnski cunji, kuje na Koaerja med zvezde, proslavljajoč ga kct — prijatelji in dobrotnika celega našega kraja. Oglejmo si fn Koserjevo dobrotljivost in prijaznost malo bolj n*j tanko! Koser je prvič prav izvrsten vinski knptcfl Po cele ure tako temeljito zmerja (šinfa) vino prodajalca, da je potem dobi s vso silo konečno vendar po najnižji ceni. In ravno to vino postane, ko jo je: spravil Koser v svojo klet, kar čez noč — najboljše, tako, da potem Koser lahko osreči ž njim ljudi svo-| jega kraja, seveda proti prav — mastnemu plačihj To vino pa sedaj ne velja po 12 do 16 krajcarjev liter, ne, to vino se je tako poboljšalo, da veljaj sedaj en liter 40 do GO krajcarjev, kakor v Gradcu v kakem hotelu. Je tak človek dobrotnik celegaj kraja? če bi gdo rekel, da bi vsled tako visoke vinske cene v svoji krčmi hotel poštar zabraniti — pijančevanj^ ljudstva, potem je ta bosa, zakaj Koser vč kaj sladko prigovarjati svojim pivcem: „No, le, le, dajte še ga za en literček, makari še za več!tf — Koser pa je tudi mesar! Sicer kupuje le teleta in svinje, a te tako dobro plačuje, da se prodajaljci kaj radi po4 skrijejo, ko ga vidijo prihajati po telečji in svinskij kupčiji! Cd'pa se pritožiš, da si dobil v Ko3erjcvi krčmi premajhno porcijo jedil, gorje ti, zakaj oster jezik Ko3erjeve „Marijanke" ti ne prizanese! Da pri takih pritožbah za »lepo" Marijanko ne zao3taja tudi nboljša polovica" vrlega krčmarja Koserja,) je samoumevno. Toda o teh ženskah še poročamo pri priložnosti več, danes se hočemo pečati le i „dobrotmkom" in »prijateljem našega kraja," z Koserjem samim! Ker si je Koser, seveda iz eoljl prijateljstva do svojih rojakov nakopičil prav feffl premoženje, — posojuje kaj rad tudi denarje, nal prav zdatne obresti! Najrajši posojuje Koser svoji denar svinjskim trgovcem. To po30Jevanje je takoj razširjeno, da ljudstvo pravi, da ima Koser celo — j posojilnico! Seve, da se prigodi tu in tam pri tem] posojevanja na strani Koserjevi kaka — Bpomota,K| sicer pa ne bi morali „pogruntati" zakaj le nekil Koser v tožbi z nekim Padovnikom ni hotel priseči, da bi toraj s pomočjo živega Boga dokazal, da ni po krivici hotel imeti od dolžnika že enkrat poplačane svote ? ? ? Je tak človek dobrotnik celega kraja ? — Koser nadalje tudi rad daje na — „puf.a Tudi pri takem „pufua se da tu in tam napraviti prav izw i sten „kšeft.u — Koser, kako ti je le vendar pn srcu, če zagledaš Mihalovega Hanzeka, ki je sedaj morda največji revež v celem kraju? Ali še poznaš, še li hočeš poznati sedaj ubogega Hanzeka? Kakšno srce pa imaš ti — dobrotnik celega kraja? —J Koser je tudi kupec in prodajalec jabolk! Zakaj m ljudje vozili svoje jabolke k Mali nedelji in na Zasade? Odgovora dovolj na to vprašanje je dejstvo, da je Koser — zares vsestranski človek — tudi naš pod-tar in da pri nas skoraj vsak človek želi, da Koser ne bi imel več pošte! Da, Koser, kot poštar se sicecj že sedaj hvali, da obdrži za njim pošto njegor 5 sin, a vendar pa mislimo mi kmetje iz posebnih vzrokov to preprečiti. Vprašamo pa sedaj celo javnost in višjo poštno oblast, ali sme Koser vsako sredo in soboto sam pošto prevažati, med tem ko nima doma nobenega namestnika in je med tem Časom pošta zaprta? Ali se sme pošta prej ko ob 7 uri odpeljati in poznej, ko ob pol dveh popoldan vrniti? Mora li stranka poštarja povsodi iskati, če pride po opravkih na pošto? S takim in enakim čakanjem prisili se ta ali dragi, da nekaj v Koserjevi — krčmi pov-žije. kar se seveda ne bi zgodilo, ako ne bi bila pošta in gostilna v eni in isti hiši! Zakaj se naša pošta ni razpisala? To je toraj ..dobrotnik" našega kraja, naš kmetski „prijatelj!" Kranjska cunja piše o njem, da je vzgled^n človek in vendar ta vzorni vinski kapec, vzorni živinski trgovec, krčmar, poštar in razposojevalec denarja v zbor pametnih možev niti polukati ne sme. V lovrenčki občini ga že več let ne trpijo, kar pa se celo Ptuja tiče, tam seveda so že zdavnega tema poštenjaku vsa vrata — zaprta, kor so kakor mi že davno zpoznali izvrstnega „pri-jatelja" in „dobrotnika"s!ovenskegakmetskega ljudstva. Drugič več! Lovrenčki naprednjaki. Sv. Anton v Slov. gor. V mesecu oktobru je imelo veteransko društvo zborovanje. Na dnevnem redu bilo je tudi sklepanje o tem, kak poveljni jezik I (komando) naj bi društvo imelo. Ko je prišla ta | ro^ka na glasovanje, glasovalo je iz med 102 veteran-rev 100 za nemški jezik, samo dva hotela sta I imeti slovenskega. Gotovo ste vrli bralci ^Štajerca" I radovedni kdo sta bila ta dva, ki sta pokazala svojo I mržnjo napram nemškemu jeziku. Bila sta to naša I prav huda klerikalčeka, naš učitelj in potem sin I tukajšnega trgovca Tašak. Da učitelj izraža na tak I način svojo mržnjo proti Nemcem, to nas ni iznena-I di!o,pačpa, dasejeravno Tašak, bivšipodča8tnik,nasrkal ■ pri vojaščini v toliki meri sovraštva do nemškega ■ jezika, da hoče na vsak način imeti Je slovenski I poveljni jezik, čeprav ni noben naš veteranec vajen I na tako povelje. Naše društvo bo toraj vendar imelo I nemški poveljni jezik! Sv. Andraž in sv. Tomaž ■ bi pač lahko sledila temu vzgleda. Kaj porečeš k I temu učitelj Strelec, kaj ti „vrli" poštar Skerlec in I,.pobožni" župnik Caf? Našim vrlim veterancem pa Ičastitamo k temu možatemu postopanja, s katerim 160 tako odločno pokazali, da so zares še sedaj pravi ■vojaki, kateri se ne boje tudi zahrbtnega rovanja ■nekaterih podlih hujskačev! Sv. Anton V SI. gor. Dragi ^tajerc" Naš domači ■petelin kajigonosno stopa po dvorišču veseleč se s ■svojimi jarkicami in koklatni lepega dneva, še bolj ■pa izvrstne hrane, saj se mu letos prav regimentno Kodi. Z radostjo namreč pobira tisto pšenico, ki je ■bila pripravljena kot zbirca za 'gospoda kaplana. Ta Bpspod je vendarle enkrat sprevidel, da se ne spodobi ;za njega stopicati od hiše do hiše z žaklom in pro- »jačiti zbirce. Vedoma ali nevedoma pa se ogiblje jnaš kaplan posebno tistih hiš, ki so naročene na .Štajerca." Kmetje, da Vam potem takem ne bode peba dajati že itak mastno plačani dnhovčini zbirce, naročite se na „Štajerca!" Marsikateri k med gospodov v farovžih že nosi prav težko s seboj svoj okrogli trebnhček — kurje pokopališče ga je na-zivljal prav primerno svoj čas neki hudomušnež — zato pa le dajte raji svojim kokošam tisto pšenico, katero ste dajali do sedaj farškim beringarjem. Da pa „kurje pokopališče" ne bode preveč farjev nadlegovalo, svetujem vsem dolgosaknežem naj bi po-hruBtali manj teh prijaznih ptičev, ki v ponos in radost vsake prave kmetske gospodinj« tako veselo korakajo po domačem dvorišča. Prijatelj kokoši. Slatina. V nedeljo dne 15. oktobra priredila je kmetijska podružnica slatinska zborovanje kmetov, da bi zaslišali poduk očeta naše živinoreje, gospoda Jelovšeka iz Graca. Zares vsestransko zanimiv podnk o tem, kaki bi morali biti hlevi, je mnogobrojoe poslušalce jako zadovoljil. Polastila se je vseh navzočih želja, da bi se nam ponudila zopet prav k malu priložnost tega gospoda slušati. Žalibog, da se niso domači kmetje v bolj obilnem številu tega shoda vdeležili (bilo jih je namreč samo 14 navzočih.) Veleposestnikov iz oklice pa je prišlo zdatno število na to zborovanje. Gospodu Jelovšeka pa naj bode tem potom še enkrat izrečena najtopleja zahvala za njegov trud ob enem pa ga prosimo, da bi nas v prid naše živinoreje kmalo zopet razveselil s kakim primernim predavanjem. Iz Laporja pri Slov. Bistrici. Dragi „štajerc!" Sprejmi tudi iz našega kraja, recimo iz našega medvedovega brloga nekaj poročila. Takaj pri nas celo mrgoli od tvojih sovražnikov, ki bi radi tebe in tvoje somišljenike pohrastali. Eden najhujših sovrašnikov naprednega mišljenja in „Štajerca" je neki mladi jurist, ki uživlje to veselje, da ga imenuje ljudstvo gospoda — fa.....Da bi dospel na višjo stopnjo učenosti, dovršuje svoje temeljite študije v Laporji, kjer namerava najbrž odtvoriti univerzo, seveda se samim slovenskim ačnim jezikom. 6edajna njegova glavna in resna naloga pa je, kakor se nam zdi, da bi pohrasfcal tukaj in drugod vsakega, kateri spada k „ŠtajerČevi" stranki. S pomočjo nekega medveda in čeka hoče dovršiti svoje podjetje. Ljubi „Štajerc,a Bog se te usmili, zakaj jurist, medved in cek te bo^ dejo brez usmiljenja pokončali. To so ti možakarji, kakor jih je malo. Jurist, ki slovi pod imenom fa . .. ., je sicer celo majhne postave, toda najbrž prav velikanskega uma. Njegovega očeta že je samega strah, kaj bode neki iz tega človeka. Toda, čeprav majhne postave, ima vendar neznosno mnogo poguma in prav velikansko dolgi jezik. Da, da, ko-rajžen je, a vendar jih ta in tam tudi prav pošteno dobi. Gospod jurist še gotovo ni pozabil, kako mu je pela palica po hrbtu na bistriškem kolodvoru zaradi ponočnega nemira. Zadnjič lotil se je bil ta jurist, pardon gospod jurist celo nekega gospoda iz Poličan, najbrž misleč, ker je premagal David Goljata, tako še bode on tega gospoda. Le korajža in T,per moj daš" — pa bo šlo! Toda tudi tokrat jo je bil jurist prav pošteno skupil. Ko se je naš grant — jurist čutil nekoč na svoji časti razžaljenega in je 6 tožil nekega gospoda, je prav regimentno propal in moral plačati vse sodnijske stroške. Na ■vprašanje sodnika, kdo da je, odgovoril mu je, da je jurist, kar pa mu sodnik ni zamogel verjeti in kar gospod jurist tudi ni zamogel dokazati. Tu nam pač pride na misel stara bajka o žabi, ki se je napihovala, da bi bila volu enaka. Seveda se briga naš sijajni jurist tudi prav temljito za vsakovrstne volitve. S pomočjo čeka in medveda je nalovil tudi precejšno število volilcev, ter jih gnal k volitvi na Črešnovec. Tam so ti zapeljani ljudje prodajali svoje božje Mžegnew in prišli zaradi tega s sodnijo v dotiko. Tako se godi vsem tistim, kateri se vsedejo takim hujskačem na limanice. Zapomnite si to laporski kmetje! Sramujmo se pred svetom mi stari osiveli in izkušeni kmetje, da bi nas vodili v politiki taki predrzni, neiskušeni mladeniči. Proč s takimi ljudmi, kateri nam gotovo ne služijo v čast! Zasledujmo njih počenjanje in poslušajmo njihovo nesramno govorjenje, potem bodemo konečno videli, kako daleč bodemo prišli. — In Če bi ti dragi „ŠfcajercB še slišal drugega največjega tvojega sovražnika, čeka, pajdaša našega izvrstnega jurista, kako njo zna on zasukati, da, da, potem bi se zares moral smejati! Ta cek ima povsodi prvo besedo. Zanimivo gaje slišati, ako pripoveduje koliko je trpel v okupaciji Bosne kot vojak, kako neusmiljeno je tolkel po lastnih njegovih besedah Turčine, potem pa ležal ranjen dolgo Časa v vodi, ter si nalezel sedajno bolezen na želodcu, tako, da mu sedaj delo nikakor noče dišati, naj bi azil, kar koli bi hotel. — Bolezen pa ga prijemlje tako hudo, da potrebuje ob enem duhovnika in zdravnika. Po preteku ene ure potem pa že na harmonike igra. Omeniti bi bilo, da ta cek ni bil niti ne ene ure vojak. Celo z knezom Nikitom je cek napitni brat in sta bila baje v nekih toplicah na Francoskem skupaj. Dragi „Stajerc,u prihodnjič pa ti pošljemo o juristu o čeku in o medvetu še nekaj več iz našega „medvedovega brloga." Sv. Neža pri Velikovcu. Dragi „Štajerc!ft Iz našega kraja še nisi priobčil nobenega poročila, za to te prosim poročaj svojim vrlim naprednjakom sledeče: Zvonovi pri naši podružnici so kar na enkrat umolknili, čeprav je bila starodavna navada, da se je v naši podružni cerkvi vsaj po trikrat na dan zvonilo. Zdaj pa je že delj časa vse tako tiho kakor na veliki petek, da, še bolj tiho, zakaj ta dan ropoče vsaj — klopotec, zdaj pa še tega ni slišati. Temu kriv je sledeči dogodek. ■ Pred kratkim umrl je mežnarjevi edini hčerki otrok in sicer nezakonski otrok, še le štiri mesce star deček. Prosili so župnika, da bi se mu smelo zvoniti s vsemi tremi zvonovi in vsi smo bili uverjeni, da se to mežnarju, ki opravlja vestno že nad 15 let svojo službo, ne bode odreklo. Toda zmotili se smo, zakaj župnik tega kratko malo ni privolil. To je mežnarja tako zbodlo, da se je najbrž zarotil, da ne prime več za vrv v zvoniku in radi tega molče naši zvonovi. Je li zares cerkvena postava tako stroga, da bi se po njej zamogla zabraniti mrliču posledna čast, samo radi tega, ker je bil sin nezakonske matere? Ah — kaj še, cerkvena postava tega gotovo ni zabranila, pač pa je zabranilo zvonenje mrliču župnikovo maščevanje zoper mežnarja, ker mežnar pri raznih volitvah noče trobiti v klerikalen rog. Ni še namreč dolgo, da je umrl pri nas otrok neke tercijalke ali recimo farške „device," seveda tudi nezakonski in ta otrok bil je slovesno pokopan in zvonilo se mu je s vsemi zvonovi. Toraj enemu se zvoni, drugemu pa ne! Gospod župnik, kako to ? Razvozlaj nam to uganko! Če pa je zares nezakonski otrok tako zavrženo človeško bitje, zakaj le neki tako rad sprejemaš ti župnik tudi tako deco v svojo toli hvalisano „narodno" šolo. Da, da, tu ne vprašaš je li otrok zakonski ali nezakonski, tu so ti dobro došli vsi, seve kot bodoče orožje v boju proti vsem tistim, ki so druzega miš-lenja, kakor ti. Mežnarju pa svetujemo, naj do cela obrne župniku hrbet, saj ima itak veliko in lepo posestvo, ni mu toraj treba, da bi se še delj Časa vklanjal nestrpnosti, izvirajoči izza našega farovža. Eden za več drugih. (Opomba uredništva: Kristus je rekel: »Pustite male kmeni, zakaj njihovo je nebeško kraljestvo" in župnik zabranjuje umrlemu, nedolžnemu črviča zvonenje, zares zopet krasen vzgled kako — sveta je nekaterim črnosuknježem vera, kako spoštujejo čustva svojih faranov!) Pismo Štajerčevega prijatelja. Minoli teden obiskal sem svoje prijatelje in znance in sicer v Ptuju in okolici. Povsodi bil sem dobro sprejet in j prav vesel sem bil, da imamo prav obilo zvestih, razumnih somišljenikov. Tako nas je pred par dnevi tam doli blizu Drave sedelo več pri nekem znanca. Bili smo v živem razgovoru. Vsi smo bili ene tnisli, da bi moral biti „Štajerc" v vsaki hiši na razpolago in da bi ga morali vsi Slovenci tako temeljito prebirati, kakor ga čitajo doktor Brumen in mnogi mladi in tudi nekateri stari duhovniki. Pri razgo-varjanju prišli smo tndi k vprašanju o potrebi in i važnosti mestjanske šole za dečke. Moj sosed naj desni in ob enem gospodar hiše je predlagal, da ne i bi smeli poprej mirovati, dokler ne dobimo tudi tega za nas obrtnike in trgovce pa tudi kmete tako potrebnega učnega zavoda. Negdo iz med nas pri tem opozarja na dotični Članek „Štajeicau in zahteva od gospodarja, j da ga nam prečita. — Pa glej ga! Poprej tako go-j stobesedni in navdušeni prijatelj napredka ni zamogel ustreči naši želji. V vidni zadregi nam je po precej i dolgem molku konečno povedal, da ni naročen na ta list, čeprav se strinja z nazori, priobčenimi vj »Štajercu," ker *;e — boji duhovčine, katera pisano j gleda vsakega, ki je „Štajerčevu naročnik. Tako, sil toraj mislim dragi sosed, tvoj napredek ni najbrž! Bog si ga vedi kako zanesljiv, ker se farja bojiš in j si ne upaš naročiti lista, katerega izrecno pripoznašj kot dobrega. Za svoj denar si naroČim kaj hočem in čitam tudi kaj hočem, posebno ker vem, da far sam prav temeljito prebira napredne liste, čeprav vsiljnjej samo svoje škofoske cunje, polne laži in obrekovanja svojim vernim — ovcam! Obrtniki, gostilničarji,! ■* trgovci in tadi zasebniki, prihodnji mesec Vas pridem ■pet obiskat in inspicirat. Poboljšajte se in glejte, ia najdem pri vsakem „ Štajerca/ Kdor je po svojem aišljenju in govorenja naprednjak, ta mora biti tudi tak po svojem dejanja! »Štajercev" prijatelj. »Popravek" iz Velike Nedelje katerega smo pri- bčili v naši zadnji številki in katerega nam je po-Jal kaplan Ozvatič bil je od strani gospoda kaplana seekozi skrpan iz samih laži. O kaplanu in Pepci lobili smo zopet krasen dopis, katerega priobčimo v aši prihodnji številki. Sicer ne vemo če bo ta topiš po volji farškim bratcem okoli „Našega Doma" d ,,Gospodarja," a po volji pa bo gotovo kmetom r velikonedeIJ8ki okolici, ker bodejo zopet sprevideli, ia „štajerc" ne laže, temveč, da lažejo prav temeljito gospodje v črnih snknjah. Gospod kaplan, na ■videnje! Kmetje pa bodo tndi sprevideli, koliko »redni in zanesljivi so „popravkiu, katere pošiljajo rnoenknežt. BraslOVČe. Ni res, da sem se podpisani drznil traziti dvema gospejma: „Ko bi jaz denarje imel, po-lapil bi vsa posestva od Savinske doline do Adrijan-Jkega morja, ter bi vse Nemce izbičal:" res je pa, Ia sem rekel proti dvema gospejma: „Ko bi jaz de-jarja imel, pokupil bi vsa posestva od Savinske do-Ine do Adrijanskega morja, ter bi ista dal sloven-Ikim naselnikom," Braslovče, dne 7. oktobra 1905. Jakob Bohinc, stolnomestni župnik v. p. Opomba uredništva: Gospod stolnomestni župnik I pokoju, čemu le »popravljate", ko pa sami morate »znati, da ste se pokazali do skrajnosti kot miro- mbnega starčeka v pokoju, miroljubnega posebno »pram dragi narodnosti? Bog že ve zakaj Vam ni nI toliko denarja, da bi se izpolnile Vaše sanje o lasih slovenskih naselnikih med Savinsko dolino in pijanskem morju! Ako zares ne bi „izbičali.t( iemcev, kateri sedaj stanujejo v imenovanih krajih, fterjeni pa smo o tem, da jih čisto gotovo ne bi lastili živeti med svojimi ljubimi naselniki. Sicer pa m globoko klanjamo taki požrtovalnosti stolnomest- tga župnika v pokoju, ki je živel skoraj celo evoje ivljenje med Nemci in postal le s pomočjo nemškega izika stolomestni župnik, s pomočjo jezika, katerega ■ko sovraži, da bi kar cele dežele pokupil in iz njih »stranil vse, ki govore ta jezik. Kdor hoče uživati lir, naj živi v slogi, ne pa, da daje svojemu gore- imu prepričanju duška s tako izzivajočimi besedami, fckor stolomestni župnik v pokoju (!) z imenom , lka Bohinc! Z Bogom gospod župnik v — pokoju! ' I Dobje pri Planini. Slavno uredništvo lista > Btajerc"! Z ozirom na dopis, katerega ste priobčili i Jštevilki 17. lista „Štajercu z dne 20. avgusta 1905 S kd naslovom: Dobje pri Planini, prosim kot s pri- i Kenim pooblastilom pooblaščeni zastopnik gospoda \ Irneja Vurkelc-a, Župnika v Dobjem, sklicevaje se i i določbe § 19 tiskovnega zakona, za sprejem sle- l icega popravka: Ni res, da je župnik Jernej Vur- e lic komaj naprosil tri svoje privržence, da so se v listu a Vaš Dom" z dne 18. maja t. 1. potegnili za njega. i, I res, da je koga naprosil, ki naj bi ga opral. Ni res, da je ljudstvo nafarbal, da bi mu nosilo denar, in ni res, da je župnik rekel, da bo kaplana kupil. Res pa je, da je na uradno vloženo prošnjo z dne 5. decembra 1901 za ustanovitev mesta za pomožnega duhovnika in njegovo dotacijo c. kr. minister-stvo za uk in bogočastje z odločbo z dne 27. septembra 1904 štev. 22903, oziroma c. kr. narnest-ništvo z odločbo z dne 5. aprila 1904 štev. 44364 odgovorilo, da zahteva od župljanov 3000 K za ka-planovo dotacijo. Bes je tudi, da se je na dotično uradno vloženo vlogo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Brežicah, da se dovoli pobiranje doneskov, javilo od c. kr. okrajnega glavarstva z sklepom z dne 4. oktobra 1904. štev. 17680, da ni potreba posebnega dovoljenja, ako stranke same prinašajo dotične prispevke župnemu uradu in je res, da je župnik s prižnice to ljudem naznanil in opomnil, da bi se svota 3000 K prav lahko skupaj spravila, ako bi boljši posestniki prispevali po 10 K do 20 K. Res je, da se je nabralo do 30. decembra 1904 1389 K in res, da je župnik ostanek po 1611 K sam skopaj spravil in da se je potem sveta 3000 K vložila v Južnoštajerski hranilnici v Celju ter se je knjižica poslala preč. knez.-škof.-konzistorijn v Maribor, da kupi državno obveznico in je konzistorij poslal dne 27. julija 1905 župniku Vurkelcu vinkulovano kronsko rento z dne 1. marca 1905, štev. 61698 za 3000 K z naznanilom, da je ces. kr. namestništvo v Gradcu z dne 3. julija 1905 štev. 28991 o nakupu te obveznice c. kr. ministerstvu za uk in bogočastje poročalo. — Maribor, dne 2. oktobra. Za Jerneja Vurkelc-a Dr. Rosina Franjo, odvetnik v Mariboru. Opomba tiskarjevega učenca: Tristo miljon pre-dretih dohtarjev in farjev! Od samih nafehtanih krone in samih številk citiranih sklepov se niti več ne spoznam. Moj oče mi je nekoč povedal, da je far, ki hodi fehtat po fari od ubogih kmetov denarja žita in zbirce ravno tako — pošten, kakor tisti, ki tako ljubi kmeta, da takega farja zagovarja. Spodnještajerske novice. Čudno, čudno! V nekem koroškem liberalnem (naprednem) nemškem listu („Fr. Si.") najdemo sledečo oznanilo. „Echt steirische Weine und siiasen Wein-m03t versendet zu billigsten Preisen D. Tombach, Pettau." Po slovenski glasilo bi se to oznanilo na primer tako le. ,,Pristno štajersko vino in sladek mošt razpošilja po najnižjih cenah D. Tombah, Ptuj." To oznanilo je vredno, da si je malo ogledamo! Čudno se nam prvič zdi, da ljubi Tombah kar naenkrat tako koroške Nemce, da jim ponuja svojo pristno vino, Tombah ki sovraži naše štajerske Nemce iz dna svoje „slovenskea duše, on, ki začne kar omedlevati, ko čuje le nemško govorico. Čudno se nam zdi drugič, da je pri prodaji svojega vina Tombah kar naenkrat pozabil, da ni v Ptuju, temveč, da je pri sv. Vidu tik Ptuja, čudn® tretjič, da pošilja Tombah, ki ima svojo trgovino v farški kolibi, 8 svoja oznanila — naprednemu, koroškemu listu. Kaj ne Tombab, nemška „špraha" je dobra, samo če prinese dovolj nemških grošev, kaj ne, napredna misel je izvrstna, samo, če koristi farški grajzlariji? Ako pa ste postali gospod Tombah zares kar čez noč naprednjak, ako ste zatrli zares kar naenkrat Vašo mržnjo napram Nemcem, potem pa proč iz fa-rške grajzlarije, pokažite se kot odkritosrčnega — moža ! Ali smatrate tudi Vi trgovino, kot mednarodno? Sicer pa smo radovedni kaj poreče vaš vinski bratec, župnik od sv. Vida, znani oče Andraš k temu Vašemu oznanilu. Znabiti postane vsled njega zopet tako — bolan, da ne bode moral popevati radi „hripe" nobeno nedeljo več sv. maše! Sploh pa je to oznanilo zopet krasen dokaz, kako se ravnajo klerikalci po svojem geslu „svoji k svojim", dokaz, da bi marsikateri, recimo vsaki prvaški trgovec na deželi, posebno tisti, ki trguje z deželnimi pridelki, moral iti rakom žvižgat, če ne bi bilo njegovih največjih — „sovražnikov": Nemcev, ki mu najboljše plačujejo njegovo blago! Umrla je gospa Walburga Weiss, bivša gostilni-čarka občno znane krčme „Zum Judennatzl" v Ptuju. Umrla bila je stara G3 let in velika prijateljica siromakov. Pogreb se je vršil dne 24. t. m. Naj blaga pokojnica v miru počiva! Prestavljen je okrajni sodnik g. Viskouti iz Mahrenberga v Beljak (Villach). Pri svoji odhodnici se je izrazil jako pohvalno o tem sodnem okraju. Gotovo bode okraj svojega vrlega sodnika tudi prav težko pogrešal, Beljaku pa je častitati, da dobi tako izvrstnega gospoda za sodnika. Javna zahvala. Iz Pernic pri Muti (Mahrenberg) se nam je poslalo sledeče: „ Gospodu potovalnemu učitelju Francu Goričan izrekamo tem potom javno zahvalo za to, da nas je se svojim predavanjem v nedeljo dne 24. septembra t. 1. tako lepo podučil. Z velikim veseljem sledili smo njegovim navodilam, kako bi si mi kmetje z umnim gospodarstvom poboljšali naše skrajno gmotne dosedajne razmere. Bog daj, da bi se naši kmetje poprijeli tudi teh navodil. Toraj še enkrat gospod Goričan, srčna hvala! Proseč Vas, da bi nas zopet kmalu razveselili s kakim primernim predavanjem Vam kličemo: Na svidenje!" (Sledi več kmetskih podpisov.) Poročilo ptujskega sejma. Na ptujski sejem dne 18. t. m. se je prignalo 150 konjev, 1290 glav goveje živine in 1120 svinj. Kupčija je bila sicer pri znižanih cenah dobra. Prihodnji živinski sejem se bode vršil v torek dne 2. novembra, prihodnji svinjski sejem dne 31. oktobra. Strašna smrt. Od Velike nedelje dobili smo žalostno poročilo, tičoče se gospoda usnjarja Ferdinanda Goričan-a. Ta priden, občno spoštovan gospod si je končal iz različnih vzrokov življenje in sicer se je pri svojem vinogradu, v Brebrovniku, obesil. Gospod Goričan, poštenjak od pet do glave, opravil je v nedeljo dne 15. t. m. svojo spoved. V sredo dne 18. t. m. zapustil je svojo domačijo in je šel v Ormož. Tam je poravnal vse račune v trgovinah in je šel na to v Ljutomer. V Ljutomeru kupil si je vrv (štrik) in se je na to vrnil k vinogradu. Pri vinogradu zavezal je vrv za tram in še so ga otroci njegovega viničarja pri tem gledali. Otroke je na to odpodil iu se obesil. Pred svojim samoumorom pisal je na ormožko sodišče in je prosil sodnijo, naj ona za to skrbi, da bodejo poplačani njegovi vsi dolgovi* O-stali denar naj se razdeli njegovim pridnim služabnikom, od katerih mu je služil eden 18 let, drugi 15 let. Vsled tega napovedala je po lastni volji samomorilca sodnijao njegovem premoženju konkurz. Obžalovanja vreden mož bil je velik prijatelj siromakov. Naj mu bode žemljica lahka ! Večna fehtarija. V BNašem Domu" beremo tole nesramno fehtarijo, pod katero je podpisan »Frančiš-I kanski samostan v Mariboru":,,Naša dolžnost nasi veže, da spet nekaj omenimo o naši Marijini cerkvi) v Mariboru. Kar smo zaupali, smo dosegli: Že imamo v cerkvi nov oltar in prestol za čudodelno| podobo Matere Milosti, ki se nam zelo dopadata. Kerl je vsa stavba bila Že v začetku sv. Antonu Pad. in sv. Filomeni v posebno varstvo izročena, sta oba) čudodelna svetnika dobila v novi cerkvi vsak svoji altar — vendar še tema manjka lepih nastavkov. T« nastavke hočemo kakor hitro mogoče poskrbeti. Enako mislimo .na nov sv. križev pot, če nas na$ družniki s svojimi prispevki ne zapustijo. Ker naša družba šteje blizu G6000 udov, bilo bi nam velikfl| pomagano, če bi družniki vsaj še enkrat v življenja svojo dolžnost (?) storili. Cim zvestejši so v svojih milodarih, tem hitreje bomo napredovali v kinčanjnj cerkve Matere Milosti. Nove družnike še vedno radi; sprejemamo."—Ta fehtarija je že do skrajnosti nei sramna! Toliko tisočakov in tisočakov so že izprešali! tolsti frančiškani iz kmetakega ljudstva za svojol cerkev v Mariboru, vedno so kaj novega potte-bovalil in vselej se je odprl radovoljno mošnjiček našega] kmeta in odrinil zahtevano svoto. A še ni zadosti!^ Treba je novih nastavkov za čudodelna svetnika sv. Antona Padovanskega in sv. Filomeno, treba je nlo. S rup tnik kor toanj^ h n-<\ I 1. n Inske bodem priobčil VaS dopis Se le v prihodnji številki. Pozdravljf Vas D. — Ruše: Priobčimo v prihodnji številki. — Mozirje!; Pride na vrsto! Leskovec: „Puščavnik iz jurovšeka!" Hvala za VaS dopis. Priobčili ga bodemo v prihodnji številki, kef smo morali tokrat pustiti Se druge dopisnike k besedi, kaieti| so vposlali svoja poročila prej, kakor Vi. Zdravi! — Cr«s-novec: Bomo priobčili! — Pilštanj: Tudi priobčimo! I)tj berna pri Ce(ju. Tudi Vasi farški ponočnjaki pridejo na skorem pod krtačo. — Iz Srej. Prosimo kaj druzega. Nekaj ni li je namreč preveč osebno, nekaj pa ne občne važnosti. Našlo*' ( smo po Vaši želji spremenili. — Vogričovce. Ure/, podpisa Iposl; roma v koš! Sploh pa je celi dopis razžaljiv! — Sv. Lenart. Okrajni zastop in njegova famozna volitev prideta prihodnji^ pod krtačo — Vid^ui. Dopis sprejeli, toda prepozno, priol*| čimo prihodnjič! — Št. Juri na Scavnici. Tudi prihodnjič!1 — Našim dopisnikom! Srčna hvala za toliko zanimanja! Kakor vidite, ni nam mogoče ustreči vsem željam na enkrat. Vse pride na vrsto! »iral iroč aroč moj de; [Iva, < m o bor Naprednjaki, podpirajte samo obrti in gostilne somišljenikov, naprednjakov. Ogi- p, žel bajte se takozvanih .,narodnih" trgovi a klerikalcev in prvakov! Loterijske številke. j Trst, dne 14. oktobra: 83,- 60, 67, Gradec, dne 7. oktobra: 3, 23, 78, 25, 70, 24, 18, apis; da far net fetna j doir zeli. oglerl Kateri boleniki rabijo z najboljšim uspehom naravno vračih) namreč'. Franc Jožefov grenki vrelec (Bitterquelle)? Vsi tisti, kateri so prisiljeni služiti si svoj kruh bodisi s telesnim, bodisi z duševnim deloa in ki občutijo vsled teh naporov motenje v prenavljanju, sploh v važnih telesnih organih. Pa tudi tistim ubogim srečnim, kateri so uživali pre- nzn^' obilno ob mizi življenja in katerim grozi debelost se svojimi neznosnimi občutki, se priporoča za njihovo zopetno zvračitev kot najboljše in edine uspeSno sredstvo Franc Jožefov grenki vrelec. ■.605 in_ 0 190o. Razglas. 453 Icitev ameriških trt za plačilo iz združenih državni deželnih nasadov za nasadno dobo 1905 in 1906. 1 štajerski deželni odbor imel bo za prodati v prihodnji Bad i iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje Sne ameriških trt, in sicer: ■ 1. 800.000 cepljencev, večinoma od rumenega šipona, I graševine, belega burgundca, bele in rudeče žlahtnine, leiča, rudečega traminca. renske graševine, muškatelca, Bnih na riparijo Portalis, vitis Solonis ali rupestris Mon- ). 12. 700.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solonis ipestris Montikole. ■ 3. Večje Število ključev od zgoraj imenovanih treh podlag. 1 Cena trtam je: ■ I. 1000 komadov cepljencev 200 kron za imovite po-■jke, 140 kron za vse druge. 11L 1000 komadov korenjakov 2i kron za imovite popke, 16 kron za vse druge. I lil. 1000«komadov ključev 10 kron. I Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več Ir na 1000 cepljencev in 3000 korenjakov ali ključev Kšati naročeno množino tri, ravnaje se po številu oglaše-KaroČil. [Naročila na te trte naj se vložijo do 15, novembra ■ naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi ob-Be urade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni naro-1 listi. I Občinski predstojniki morajo izpolnjene naročilne liste ■dati takoj deželnemu odboru v Gradec. Xarocila, ki se vložijo do 15. novembra, se bodo tale in Jtrte potem razdelile, razmeroma med vse senike, ako jilt ne bi bilo toliko, da dobi vsaki ■fceno število. ■ Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom ■orajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost ■eželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstoj-■a, da imajo res vinograde v občini. I Cene veljajo na mestu, kjer so bodo trte odkazale, in pora znesek izplačati pri prevzetju. Ako se trte odpošljejo ■eleznici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz ■odo posebej zaračunili. I Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako ■sano, da se lahko rita), bivališče in stan naročnika; lavčna občina, v katerej se nahaja vinograd, ki ga hoče Knik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta), katero želi; 4. zadnja ia ali železniška postaja. I Ako bi zaželjena vrsta pošla, bo se ona z drugo enako ■mestila, ako si naročilec tega odločno ne prepove. I Trte se morajo po naročnikih ako mogoče osebno pre- 1. Oe se po železnici dopošljejo, pa takoj po vsprejemu ■dati. I Pritožbe se morajo vložiti takoj ua vodstvo; ua nejše pritožbe se ne bode oziralo. ' GRADEC, dne 4. oktobra 1905. Od staj. deželnega odbora. 200 hektolitrov jabolčnice in sicer 1 in 2 leti stare takoj proda Kari Filafero ces. kr. notar v Ptuju, Za zimski časi Našim cenjenim odjemalcem priporočava našo bogato zalogo zimskega blaga po priznano nizkih cenah. Najina glavna štacuna je na florijanskem trgu, podružnica pa pri dravskem mostu (Wagplatz). K obilnemu obisku vabita ^l BRATA SLAWITSCH, trgovca v Ptnju. Preselitev prodajalne klobukov. Simon Mayer-ja sneha in naslednica javlja s tem p. n. občinstvu, da se preseli s svojo prodajalno klobukov iz florijanske ulice na glavni trg nasproti mestne farne cerkve, tik knjigarne g. W. Blanke-ja. Kakor dosedaj, trudila se bodem še v naprej, da ustrežem vsem željam mojih odjemalcev in sicer z najboljšim blagom po najnižjih cenah. 456 Z o-iličmm spoštovanjem ______Marija Mayer, klobučarka. Stroji za napraoljanj« rezi "•» s patentovani tečaji na valjarje, ki se sami mažejo, s prav lahkim tekom in prihranitvijo moči do približno 451 40%. Stroji za rezanje repe in krompirja, mlini za naprav-Ijanje šrota, za mečkanje sadja, stroji za parenje krme, prenosljive štedilne peči s kotlom z emajiiranimi in neemajliranimi vložnimi kotli, stoječi ali pa taki, ki se dajo prevažati, za kuhanje ali parenje krme, krompirja, za mnoga gospodarska in gospodinjska opravila i. t. d., nadalje luščilni Stroji za koruzo, čistilni mlini za žito, trijerji, razbiralniki, stiskalnice za seno in slamo, mlatilni stroji, vitali (GSpel), jekleni plugi, valjarji, brane. Najboljši sejalni stroji Agricola (zistem na tiralna kolesa) z najlahkejšo rabo, z menjalnimi kolesi za vsako seme, za breg, kakor za ravnino. Samotvorne patentovane škropilne priprave za pokonce-vanje različnih škodljivih rastlin škodovalcev na sadnih drevesih in za zatiranje peronospore izdelujejo in razpošiljajo v najnovejši odlikovani konstrukciji Fh. May far th & Co. tovarna gospodarstvenih strojev, livarna 2eleza in fužine na par Dunaj, lil. Taborstrasse 71. Mustrovani katalogi zastonj in franko. Zastopniki io prekupci se ižcejo. 12 * Veliko presenečenje. IttM&r v#c t žirijesj« w »t f«-luti Uka priloswrt. 660 iw ^asH» i gli 80 ir. R»a krasao pozlačena 36 ur te-kotfn precisanker ura s sekundnim kaxaiom, ki uat&ačno kaže in si katero se jamči 3 leta, en* rath defoa židaaa kravata za gospode, 3 jftko fini žepni robci, en prstan z« gospode z imitiranim žlahtnim kameaom, 1 nastavek za si.notlke s jantarjem (berenSteinom), 1 eleg. hroša za dame (novost), 1 krasno Žepno tojletno zrcalo, 1 usajat moimjiČek. X žepni nožtč z pri- rftvo, 1 par mansetnih gumbor, gumbi xa sraico. vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 refi, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zlo&sna pisma, 20 reči za koreuSnondenco in se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiži in so ?a vsakogar potrebne, vse io se dobi z uro vred. katera je sama tega denarju vredna, za samo gld. ! £!). Razpošilja se proti povzetju ali če se denar posije naprej, skozi dunajsko raapošihalnieo Cil. J«3fl-wirih, Xrakau A/14. J0:58 NB. Za neugaiftioče p# denar vrne Veliko presenečenje! Nikdar v živ^jeuju ni več take priložnosti 33 600 tornado v za 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči- z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini Šepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mosnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par mansetuih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3»/» dubla-alat) t patentiranim zaklepom, 1 jako fini tiotnik iz nikelna, 1 fini album z 36 najlepšimi slikami, j cleg. broSa za dame (novost), 1 par bon'on s simili-brilanlom, 6 različnih smefinih reči za stare in mlade. 20 različnih reči za korežpo-denco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z aro vred, katera je sam;, tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti postnemu povzetju ali če se denar posije nsprei. Punajska centralna ra&poSiljahuca P. Ust, K?ak4'' {Kraka«) Hr. 41. "^•^ Za nft"lfffli**A^* "•** d«n*r vm* Trgovski pomočnik, izvrsten prodajalec in dober »ranker razkladnic in en učenec, objfch je^ikov vefiča, močna in idrava se takoj sprejmeta v trgovini z mešannii blagom Hans Zottel v Konjicah rGonobilz). 348 Žlahtne jubolke v sodih in zabojih (kištah) kupuje po najdražjih cenah Amalija Učenec m j Hiša se proda. hiSo kateri io ?n>n£*«r> * ...~ . -, ■ » Suivra, Dunaj. XYH. plftt/. 7 Elterlein-S10 Pekovskega učenca takoj sprejme Johann Turčič, pekovski mojster v Pragerbofu. 4oy iz poStene hi5e, kateri je zmožen obeh deželnih jezikov in ima dobra Šolska spričevala, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom inzželeznino. V.Leposcha, Ptuj.___________ Krojaškega pomočnika spreime v trajno službo A. Glančnik, krojaški mojster, Suha, pošla Lavamiind. Komško. 4.3° Močan mlin ar ski učenec in en pekarski učenec se takoj sprejmeta pri Johann-u BShm, umetni mlin v Tramu (Frau-hcim). -m Mlinarski učenec 15—20 let star, priden in delaven se takoj sprejme- Plača na mesec prvo leto 4- 1C, dngo 6 K. Jožef Vogrines, lastnik umetnega mlina v Podloiu, p, Ptujska gora (Maria-Neustift) pri Ptuju._ 417 Fotografije kot znamke (marke l;ki znamkam na pismah) in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji najceneje 01to Neumann, Vrag, Karolinenlal Štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahtevanje brezplačno in franko. ______________m Dobra majhna trgovina v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem, tik cerkve in Sole se za voljo rodbinskih razmer po prav ugodnih pogojih takoj proda. Blago v zalogi te trgovine je vso novo. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvu „Štajerca" pod štev. 436. 436 Službe išče 434 HiSa, krita z opeko, s 4 sobami, s kuhinjo, z Stedilnim ognjiščem (Sparherd) in kuhinjo za pranje se radi preselitve po jako ugodni ceni proda. Tik hiže sta dva svinjaka, vrt za zelcijavo in mali travnik. Ara dvoršču je vodnjak z izvrstno vodo. Nekaj kupnine ostane lahko v knjižene. Ta hiša z vrtom vred se da tudi v najem. Več pove last'iik liibitscli v Ptuju. kanižr.cga oredmestja St. 45. 4-13 Gostilno na prodajo. Gostilna z lepo hiSo, popolno koncesijo tabak-trafiko in greiz-lerijo, se !akoj po jako ugodni ceni proda. Tik g.istilne je lepi vrt in saduaoBnik. Več nove Jurij Črnko, gostilničar pri Sv. Jožefu lik Slovenske Bistr'ce. 468 Krojaškega učenca takoj sprejme Jakob Skassa. krojaški mojster v Slovenski Bistrici. Uk traja 4 leta. Učenca oskrbi v tem času mojster popolnoma sam. 445 mlad inteligenten mož, ki je ravno kar doslužil vojaščino. Bil je podčastnik in sprejme vsako primerno službo. — Naslov (adres) pove ___________»Stajcrc".'___________ Pekovskega učenca *&7 starega 15 do 16 Eet takoj sprejme Lndivig Tckaiilz. pekarski mojster SfrflSS. 7000 sadnih drevesc hrušek in jabolk takoj prodam po jako ugodni cend. Drevesca so najboljših vrst in so bile pož-lahtjcue že pred tremi leti. Vsako drevesce velja najmani po 40 krajcarjev. Več pove Alojz Oerič. posestnik pri Sv. Barbari v Slov. goricah okraj Sv. Lenart. 4*2 Popolnoma izurjen žagarski mojster *52 ki to delo opravlja Že 16 let želi svojo službo spremeniti- Službo lahko takoj nastopi. Žagarski mojster vzame lahko s seboj tudi izvrstnega pomagača. Naslov (adres) pove rStajercK. Glasovir (klavir) na katerem se lahko vadi novinec se radi preselitvi? takoj proda za samo 45 K. Naslov (adres) je lliliitscb Jak.. Kanischavorstadt -15 Ptuj- 444 Lepa hiša stoječa y Vojniku (Hochetj 4 sobami, 2 kuhinjami in se takoj po prav ugodnif proia. Tik hiše je tudi i zelenjavo. Vse kupnine ni takoj izplačati, temveč fl| lahko tudi večji znesek vk| Naslov (adres) pove „Štaj Moko (melo) za iitj da Antonjfjtrasser, posestnik nega mlina v Gornji Bfl (imenovani bil je več let nad' pri g. dr. Reiser-ju v Peknl Mariboru. Ako se zamclje n pšenice, Ueba je plačati 60j carjev ravno tako za vsako | ž.t> Mizarskega učen 7. dobrimi Šolski ■ ■ .-j . __ poStene hiše takoj sprejmi; liti ^ Ki'.piiii, mizarski mojster nafti pri Ptuju. Kovačkcga iičcod takoj sprejme F. M'csterijj kovački mojster v Celju. Amerik Sai iz j: Ca (te e in sicer riparla Portali: prodaje po jako nizki ceni iol Pridno, zanesljivo prodajalkj ki zna dobro raČnniti, sprejme lakoj za prodajali« žganja m JOHANN STltASCHILL v Ptuju Sprejme se le taka. prodajalka, ki ima dobra spričevi Vsakovrstne nagrobne sveče za praznike vseh svetnikov in za dnšuo, kakor tod sveče za cerkev in sicer po i1/* kracarja, 2 krajcarji 3 krajcarje i. t. d. prodaje ,et seh V Ptuju, nasproti velike kasarne. V zalogi ima tudi vsakovrstna olja in specej rijsko biago. ces r tf 2a spodnjo Štajersko ima zalogo OTT KB tsa trgovina Asset, Suppanz, SkladiSče v Pristovi in Foljčanah. -;.:ii ] ska •ah 100 Wjaga J kra dni 5BflS&»J Zaloga piva iz Štoinfelda. Vsakovrstne mirenalnc vode. Vsakovrstna semena, ra katera se jamči, da se bodejo izklila, kakor temena 2a zelenjavo, za cvelljice, vsakovrstna vrtna semena, semena zn polje in travnike priporoma po najnižjih ceuah zalosaspecmj^kegamierijalnefiablagain semen v Ptuju zraven „Štajerca." Ravno! am se kupujejo tudi sveža (frišna) jajca, surovo maslo (puter), sir, vrhje, sploh vsakovrstni deželni pridelki in se plačujejo za nje najvišje dnevne cene. 1-I.i P.ii. moka sladkor, kava Hi »if Portland-cement, ter karbolinejum, rafija, gumi, vitriol, žveplo 3Ii!o: sveče, soda d Star Lise, Antwerpen la vrsta parobrotfi. — Naravnost brez prekla-■ja v Mew York in y FitedcSoftgja. — Bslbra I-irana. Jlzborna oprava na ladjiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje: ^%1 Star Line, 20, WiedenerGiirtel, naDimaji Franc Dolenc, koric. agent P^a y Ljubljani, Kolggjtforsle ujicB_gteg._4L sy_ val« -ti V sTvOVSKe tnd arja 45 229 mesna beljakovina Najodličnejše, tek zbujajoče in živce oživljajoče krc- pifno sredstvo. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Živinski sejmi v Maribora. V Mariboru se vrSita na t nalašč za to odločenem prostoru (Melling) vaaki mesec po dva živinska sejma. Prvi vsako drugo sredo in drugi vsako četrto sredo w mesecu. Prodajalci in kupci se vabijo k obisku teh sejmov. ^j Dobre ure ■ zistemov, znani najboljši izdelki, najvestnejše pre-skušene, priporoča j Peter Wernig les kr. dvorni puškar v Borovljah na Koroškem >ece (Ferlach, Karaten). s I Ceniki se dopošljejo zastonj in poštnine prosto. PO C G H 1 z 3M"> pičene i- sold. 3-80 Prave srebrne remonter-ure od c. kr. novčnoea urada Stempljane, z steklinisto cuicnico, z kazalcem sekund, dol.ro in točno regulirane. la kakovosti gold. iSO. Ista ura z zlalnim robom gold. 6*60, z 2 pravima srebrnima pokrivalama brez zlatega roba gold. ;V7o, t 2 srebrnima Iiokrivalama z zlatim robomgold o'"50. 'rava srebrna puncirana anker-re-monter ura, dvojno pokrivalo, izvrstno notranje izdelano z 15 rubin-kamni. krasno cifrenico, kazalcem sekund, fino blago, ločno regulirana, za gospe, zlale In srebrna v bogati zalogi. Vse ure so točno rep sirane In uajtcčocje regulirane, zato 3 letna reeloa pismena garancija. Zamenjanje dovoljeno ali denar nazaj. iV-šilanje po poStnem povzetku ali če se den?r prej vpoSlje po Hanns Konrad Prva *"•"■ WASŽJM' ilev*876, Ceniki z nmogbn) slikami zastonj in f:j .ko. 328 leta garancija gold. 8*50. najem se da % zidana hiša novo s trgovino z mešanim blagom, z prodajo Žganja in s trgovino z vinom. Hi5a je enonadstropnja in stoji v bližini Celovca. Več se zve od Jakoba Lausegger, Slov. Plaj-berg št. 10, poŠta Podgora, (Unterbergen) Koroško. 432 Ženitbena ponudba. Posestnik, ki ima premoŽenja v vrednosti 2200 goldinarjev 2e!i se Coročiti z dekletom, ki ima pri-ližno 800 gold, premoženja. (Starost U do 84 let). Tudi vdove niso izključene. Več pove uprav-nistvo ..Štajerca" pod Štev. 429. 429 14 V ptujskem mestnem soparno kopališču se dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik ob Vili. uri predpoldan za 60 vin. (30 krajcarjev). 376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča. (Pettauer Badeanstait). Roedl=nova tinta iz kemične tovarne PRAGA VII Sternberg ulica št. 574 je najboljša. ~9I Povsod za dobiti. ~ Vsakovrstno prekajeno (zelhaao) Z S meso, najfinejše klobase, g j vedno sveže (frišno) blago, priporoča po naj- 2, žji ceni 3 ^ J. Luttenberger, | mesar v Ptuju. ol Zunanja naročila odpravijo se mm vestno in hitro! 346 ~ ta S a m z dobrim izvrstnim okusom, se dobi le pri nas po naslednjih cenah in sicer loco Pola. Salvador, najfinejša kila 2 K 28 v Perl....... „ 2 „ 60 „ Portorico I. . . . „ 2 „ 80 _ n «■ - ■ • n 3»*>n Java......kila 2 ., 60 Cevlon I. . . . „ Peri I. . Neccfl I. . . . . . 2-80, Razglas. Iz deželnih sadjarskih Sol v Gleisdorfu in Bruck-u( se odda v jeseni 1005 oziroma spomladi 1906 spodaj zaznani jablan in hrušek, okroglo 36800 komadov, oddajale sel le tudeželne kmetske posestnike po znižani ceni pro71 komad (t. j. brez zavojnine in poštnine). Na Zgornjestajersko se bodo oddajala jabolka le ij 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 18, in 20, vrste in hruške !e| 9, 10, in 13. vrste. Naročila naj se do konca decembra 1905 na d odbor doposljejo, katera pa morajo biti od tamošnjega o predstojnika potrjena, da je naročnik res kmelski p dotični občini. V slučaju da bi se drevesa rabila* za sajenje, mora biti to v naročilo izrecno naznanjeno; n mora biti doposlano do konca oktobra 1905. Naročilo se bode rezevala, dokler je kaj zaloge, kakor bode dohajala. Več kako 120 kom. se ne odda enemu posetniku; drevesca je posestnik zavezan zasaditi na lastnem posel Drevesa se oddajo le proti gotovemu plačilu. Zaznamek dreves iz deželnih sadjarsžih šol v sadni dobi 1905 oddajnih jablan in hrušek, in sicer: R. Kantiolin trgovina z kavoj in vinom Pola (Istra). 1 2 3 4 5 8 7 8 9 10 U 12 13 14 15 16 17 18 19 |20 21 !22 ] 2 3 4 o 6 7 8 I. Vrsta jabolk. a) v Gleisdorfu m i «■ Jiiji —. — 245 10 370: 30 595! 10 283 105 3820 290 1690 85 4245 525 706 775 195 860 63 1975 100 2100 320 435 60 76 195 555 492 355 330 490 715 85 65 870 25 2060 780 170 124 325 176 63 83 Astrakan-...... Šarlamoski..... Kardinal . ... . . Grafensteiner .... Ribstonov pepink . . Landsbergerjev kosmač Zimska zlata parmena Dancingerjev robac" . . Rumena žlahtnica . . Princeva jabolka . . . Štajer. meSanci . . . Rumeni beleller . . . Kanada kosmaš . . . Ananas kosmač . . . Uaumanov kosmač . . Kronprinc-Rudolf . . Londonski pepinek . . Renski debeli bob . . Huberjeva moštmca . Rudeče progasta lesena jabolka ..... Coks-Oranžni kosmač . Damasonov kosmač . . II. Vrsta hrušk Dielova maslenka . . Siegelnova maslenka . Sterkmanova maslenka Herdenpontova zimska maslenka . . . Zimska dekanova hruška Forelova hruška^. . Josipnica Mechelnova Žlahtna Lojzika . . Salcburgerca (Solnogras-čenfea)' .... Weilerska moStniea Hirsch-eva hruška . Rumelterjeva hruška Rosc-podolgovata hruška Gradec, dne 5. Septembra 1905 Štajerski deželni 135 59 15j 18 55 55 15 10 18 60 430 60 40 400 29 85 240 217 1301 190 310 —| 87 —■ 100 25 200 —I 200 20! 500: 130100tf 20 4001 50. 901 14 50 90 250' 541 - - - 20 J - |30 d ,6 120 ' z t ■= i •*■ ■i i&iiflaii 30 200 J ahko \ aOsebn 13 40 120 32, m odbor, 409: k-u nay mamovi se ro 7 Zahtevajte pri nakupu Schichtovo štedilno milo Varstvena znamka- O vi z znamko ,.jelen.*' * 1, 2, B le 1, dežel ibčinski cestnik} i jesens nard , po r© Ono je zajamčeno čisto in brez Škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilo neškodljivo milo, naj pazi dobro, da do imel vsak komad ime „SCH1CHT" in varstveno znamko „JELESB. 292 Popolno prepričanje da sta lekarnarja Thierryja balzam in eentifolij-sko mazilo 2** nedosežno uspešno sredstvo za vse notranje bolezni, influenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, za rane, bule in poškodbe. Pri naročbi balzama ali pa na željo posebej se pošlje zastonj knjižica s tisoči originalnih zahvalnih pisem kot domači svetovalec 12 tMiftnib ali 6 doojnatih »tCklfniC balzama s K, to malnnib ali 30 dooinatib steklenic 15 K- — 2 lOMika centifolijskega mazila 3*60 H franko % zaboj Čkom. Itkarnar M. tfcierry V PrtflMdf pri Rogatcu, Ponarejalce pre-naredb bom sodno zasledoval- 871 100 200.' 200. 500! 000| 400 50 90 90 250 000 20 200 135 ar. ia novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven Jlalnice in plinarske hiše pestavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. jsakemn se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga. fdukdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati '__________________i- t- d._________^__________58^ Pravo domače B rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita (rjuha) za posteljo 2 ali 2*/t metra dolga, velja samo jM., oziroma 1 gold, 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkega do-Vega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domaie platno se tudi prodaja na metre in sicer velja. Čeprav * platno 160 cm Široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno J „ltrow>keB velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 do 35 kr. Vzorci (muStre) se tudi vpoaljejo pa zahtevo. Brata Slawitsch 266 trgovca v Ptuju, Florianski trjj. k*as~ s&mu se plača. ""1&B dni na poskus pošljem moj pravi, fino ponikljan Ia solingenski stroj za striženje last „Atlas" glasom pogojev mojega kataloga tedaj brez _ nevarnosti za narecevalca, da zamoremo ^ vsakega prepričati o Izvrstni trpežnostl na- I šega stroja. Stroj za striženje las naret je iz la solingenskega jekla, najfiniše ponikljam, z 36 zobmi, z 2 grebeni za pretaknjenje za 3, 7, in 10 mm dolge lase. Vse izvrstno Jano s rezervnim prrom v lepi Škatlji z navodilom za uporabo, da to vsak tako] lasi striže. Cena samo 3 gold. Ta stroj plača se sam, -bno v familijah, kjer so otroci, ker se izdatek Se doprinese v V* letu. Navadene stroje za striženje las, kf so takoj za nič, nimam. »Je za striženje brade režejo na 1 mm 2 gl. 60 kr. SktrjG za konje ?, ki so za vsakega ki ima konje in pse neugibno potrebno 2 gl. 50 kr. Pošilja po poštnem povzetjem IHanns Konrad v Brliks-u štev. 876 (Češko). I Cenik % mnogimi podobami Črez 1000 vsakemu zaslonj in franko se morajo skrbno varovati pred vsako nesnayo, Ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo*% hudo, t-žko ozdravljivo rano. Ze 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domate mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine hladi in pospešuje '^celjenje. SV Razpošilja se vsak dan, ~V6 •S^^J/?fc£^yJ> Proti predplačilu K 8-16 se pošljejo 4 puSice. >N?ž525v*^ proti K 460 pa 6 pušic. Ena pušica velja 70 vinarjev. Vsi deli embalaže imajo zakonito deponovano varstveno znamko, Glavna zaloga B. FRAGNER, c. in kr. dobavite« lekarna „pri Črnem orlu" Prafla, Hala strana, ogel Nerudove ulice št. 203. Zaloga r vseh leUnrnah Arstro-'Oyrxke. V Jtnju ec dobtra lekarni a. I//- IMtrbtU/e. 136 30 dni na ogled po pogojih mojega cenika, tedaj brez nevarnosti naročevalca, pošiljam jaz po poštnem povzetju mojo harmoniko ^Volksfreund" št. C63, da zamorem vsakega o izvrstni kakovosti te harmonike prepričati. Ta harmonika ima patentirano nezlomne zavita peresa ne samo za tipke ampak tudi za base in za zaklopnice, potem 10 ti-palcev, 2 registra, dvoglasna, 48 glasov, 3 vrste trobent, lepo mahagoni barvno politirana, Črni robi z barvnimi portami. dvojni meh, z nikla-stimi okovi, velikost 31X15 cm in stane 3 gold. 50 kr. Navodilo, po katerem se lahko vsak sam nauči Igrati, priložimo zastonj. Ceneje in manjše harmonike za učenje, posebno za otroke za 180 gold., 2, 2 20 in 2i0 gold. Finiše harmonike po 450 gold., 5, 6, 7 in 8 gold, so razvidne iz mojega cenika. Na mojih harmonikah nI eolninskih izdatkov, ker so češki rokotvori, prosim se na to ozirati. Nobena rizika! Zamenjena dovolieno ali denar nazaj. Pošiljanje po poštnem povzetku od BErzgebirgi3ches Muslkwarenversandhaus" Hanns Konrad, Briiks-u št. 876 (Češko.) 329 Velik slikan cenik z nad 1O00 slikami pošlje se vsakemu zastonj in franko, Sadjerejci pozor! Visokodebelni cepljaki za namizno sadje, kakor tudi sadje za prešati, se prodajo po sledečih cenah. Jabolčna drevesca (približno 5 cm debela) po 1 K — h Najfinejša................1 „ 40 „ HruSkova drevesca..............1 „ 20 „ Izbrana hruSkova drevesca..........J „ 60 „ 43i Naslov: Gutsverwattung Mahrenberg* 040606 r, Ptuj, veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hrama tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko knpi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. ^ Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. tfi 6 mescev na poskus ;j;jo 8 mescev na up! Celo zastonj! in drugih takih reklam moja svetovno znana tvidka ne potrebuje, da hvali svoje ure. Jaz pošiljam že več let k največi zadovorjnosti mojih odjemalcev moje amerik. antimagnetičnega sistema Samo i* fitAT*" Roskopf patent-anker remonter-uro št. 99 z plombo. v črnom imit. železnem ali niklastem okrovu, z patent cifrenico, 36 ur idoča, 3 leta garancija, v futeralu iz jelenja, z niklssto verižico in privezkom za 2 gold., 3 ure 5 gold. 75 kr., 6 ur II gold. 25 kr. Isia ura z dvojnatim pokrivaiem 3 rjold. 40 kr. Sistem „ Roskopf-ure, zelo poceni, kako take povsod urarji in trgovci prodajajo, ena I gold. 50 kr. Denar nazaj! ali zamenjanje če se ni poškodbe tudi po G mescih Pošiljanje po poštnem povzetju ali če se denar prej vpožlje od Prve tvrdke ur HANNS KONRAD v Brucksn šf. 876 (Češko) c. kr. sodnijsko zaprisežen cenilec. Odiikana z c. kr. orlom, zlatimi in srebrnimi medaljami, in KO.000 pohvalnimi pismi iz vseh krajev. Ceniki z cm 1000 slikami pošljejo se na zahtevo zastonj in franko. ■ ,. trgovec.v Poljčanah (kolodvor) priporoCa svojo bogato zalogo blaga za možko in žensko obleko in različno platneno blago in gotove ženske in možke obleke. Potem sladkor, moko itd. Knpnje po najvišjih cenah jajca, maslo, vsakovrstne deželne pridelke itd. Na prodaj ima tndi 40 štartinjakov dobrega poljčansksga vina. 228 Razpošiljava solid, čeških glasbil po zelo nizkih fabrikskih cenah. Pri izvira kupi se naj bolj. Glasom mojih poSiljavnih pogojev je naročevale-c b rizike, ker je zamenjava dovoljena ali se vrne dei Gosle za Šolarje že za gold. 2.80, 3.—, 3.50,4.—, 5.-6.—, Koncertne gosle za gold. 7.—, 8.—, 10.—, 12 gosle za orkeste z močnim glasom gold. 14.—, 18.—, 20l Solo-gosle gold. 25.—. 30.—, 40.—, 60.— in 80.—. za gosli po kr. 50, 60, 80, gold. 1.-, 1.50, 2.-in d Pikole in piščalke lepo izdelane po kr. 50, 80 in g 1.—, 1.50, 2,— in dalje. Klarineti, najfiniše izdelani gold. 4.50, 5.—,6.—, 7.— in dalje. Pošiljanje popoštn povzetku ali Če se denar prej pošlje po Erzgebirgise SInsikversandlians Hans Konrad v Briiks-u št. 876 fčeske Cftnlk i cei WOO atlkaml daS'I" op voakemu na aKvM ia«t(M* U *r» &lUfiteEf in odgovorni urednik: 3&aez Drevens& tisk: W. Blfcpke v Ptuja.