Ptuj, torek, 22. januarja 2008
letnik LXI • št. 6 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
Po mestni občini Ptuj • Do mirnega spanca s poostrenim nadzorom
O Stran 3
Po naših občinah
Benedikt • Občanom je prekipelo, grozijo z zaporo
O Stran 6
Prometna varnost
Sp. Podravje •
Bodite (pre)vidni - za
večjo varnost
O Stran 24
Štajerski TED
Draženci, Zgornja Hajdina, Gerečja vas • Gradnja avtoceste Slivnica - Draženci
Gradnja prehiteva terminske plane
Prva dela na avtocestnem odseku Draženci-Slivnica so se pričela 11. julija 2007. Po šestih mesecih od začetka je mogoče povedati, da dela potekajo skladno s terminskim planom oziroma ga zaradi mile zime celo prehitevajo, smo izvedeli od predsednika komisije za odnose z DARS-om pri gradnji AC Slivnica Draženci Franca Mlakarja.
Sport
Boks • Dejanova 14. predčasna zmaga Stran 11
Atletika • Kolariče-va začela olimpijsko sezono z zmago
Stran 12
Športnik leta 2007 v MO Ptuj •
V četrtek razglasitev Stran 15
DARS je dela na petkilometr-skem odseku med priključkom Hajdina in razcepom Draženci oddal najugodnejšima ponudnikoma, JV SCT, d. d., in Ceste Mostovi Celje, d. d. Projekt sta izdelala Lineal, d. o. o., in BPI, d. o. o., Maribor, vključuje pa tudi izgradnjo razcepa Draženci v skupni dolžini ramp 1,4 km, de-viacije cest v skupni dolžini več kot 8,1 km, viadukt dolžine 282 m, štiri nadvoze in podhod.
Na gradnjo avtocestnega odseka Slivnica-Draženci so ljudje na tem območju čakali 40 let. Med gradnjo bodo uredili tudi komunalne vode (vodovod, fe-kalno kanalizacijo, elektrovode, trafopostaje, javno razsvetljavo, telekomunikacijske vode, klic v sili in plinovod) ter celotno krajinsko in arhitekturno ureditev. Občani Hajdine, predvsem pa Dražencev, budno spremljajo potek gradnje. Tudi v nedeljo je bilo na trasi avtoceste in ob njej veliko sprehajalcev, ki so se tudi sami prepričali, da gradnja lepo napreduje oziroma celo prehiteva terminske plane. Podobno je bilo v Ptuju ob gradnji Puho-vega mostu: njegovo gradbišče je bilo v času gradnje neke vrste turistična atrakcija, saj so si sam potek gradnje ljudje množično ogledovali.
MG
Ptuj • Župan pravi:
Foto: Črtomir Goznik
"Poulično pravo
me ne zanima
n
Leto 2008 se je na Ptuju oziroma v Ormožu začelo vroče. Najnovejše dogajanje v zvezi z ustanovitvenim aktom Pokrajinskega muzeja Ptuja kaže, da se zgodba, ki naj bi se začela na novo, še niti ni prav začela, pa se bo ponovno končala na dveh bregovih.
Ormož • Izredna seja občinskega sveta
Dolga razprava za prisrčno malo haska
Minuli petek so se svetniki občine Ormož sestali na 2. izredni seji, na njej pa, kljub temu da so govorili dobrih pet ur, niso povedali skoraj nič novega. Vrstili so se stari očitki in že slišane obtožbe, večkrat premlete utemeljitve - in to vse v polni dolžini.
"Vroče pa bo, kot vse kaže, tudi na prvi seji mestnega sveta v letu 2008, še posebej v točkah soglasja k imenovanju direktorja Centra interesnih dejavnosti Ptuj in k razrešitvi direktorja Zavoda za šport Ptuj. V obeh primerih bom podprl predloge mestnih svetnic in svetnikov ter svojih sodelavcev v občinski upravi, ker so rezultati njihovega dela veliko bolj zakoniti od pouličnega prava in oseb-
nih zakonov, ki so bili spisani v zadnjih dneh," pravi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
O Stran 4
Kot je povedal župan Sok, je bila seja sklicana predvsem zato, ker je osem svetnikov konec decembra vložilo predlog za razpis referenduma o odloku o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in predlagalo obravnavo na izredni seji. Poleg tega je bilo na njeno željo potrebno razrešiti direktorico Muzeja Ormož in postaviti vršilko dolžnosti. Tu pa se je zataknilo prvič.
Slovenija • Pogajanja pred napovedano stavko še tečejo
Opozorilna stavka bo 30. januarja
Večina sindikatov javnega sektorja razen Fidesa je podprla odločitev o splošni opozorilni stavki, ki jo bodo izvedli 30. januarja. Pogajalska skupina je sprejela sklep o sklicu stavke, se preimenovala v stavkovni odbor in začela priprave na stavko. Vladna stran ob tem poziva k treznosti in opozarja na možnost inflacijske spirale.
stavko.
Vladni pogajalec, minister za javno upravo Gregor Virant, kljub napovedani opozorilni stavki ostaja optimist in upa, da bodo s sindikati našli kompromisno rešitev. Vlada je po Virantovih besedah pripravljena izpolniti dogovorjeno 3,5-odstotno povišanje plač zaradi večje inflacije od pričakovane. Zaradi nevarnosti inflacijske spirale pa predlaga, da se del povišanja (1,5 odstotka) vplača v pokojninske sklade po izbiri vsakega zaposlenega.
Vlada je pripravila še nekaj pogajalskih izhodišč, ki jih je Virant razkril na četrtkovih pogajanjih s sindikati. Po ministrovih besedah vlada želi, da skupna rast plač v javnem sektorju letos ne bi presegla rasti produktivnosti. Za vlado je tako sprejemljiva okoli 8-odstotna rast plač.
Vodja sindikalne pogajalske skupine Doro Hvalica je pojasnil, da ni bilo težko
Reprezentativni sindikati javnega sektorja zahtevajo izpolnitev vladne obveze o uskladitvi izhodiščnih plač in plačnih razredov v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju s 1. januarjem 2008, in sicer v skladu z dogovorom iz decembra 2006 o višini in načinu splošne uskladitve plač in višini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje od 2007 do 2009.
Zahtevajo uveljavitev določil zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolektivne pogodbe javnega sektorja in aneksov oz. kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev s 1. januarjem 2008 ne glede na to, kdaj bodo za to ustvarjeni tudi formalni pogoji. Zahteve so v preteklih dneh podprli organi vseh reprezentativnih sindikatov, tudi Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides), ki pa ne bo stavkal, saj je 10 dni prekratek rok za pripravo na varno zdravniško
Uvodnik
Zabavo iz mesta, pa bo mir!
Ptujsko mestno jedro ponoči ne more spati. Ptujsko mestno jedro je opustoše-no. Ptujsko mesto jedro nima ponudbe. Ptujsko mestno jedro je prometno neurejeno... Spisek tega, kaj mu manjka, je še bistveno daljši. Zagotovo pa je naše mestno jedro eden od kulturnih biserov, dejstvo, ki mu nobeden od meščanov ne oporeka, če mu že oporekajo pri pomanjkljivostih, zaradi katerih izgublja privlačnost iz ekonomskega vidika in kvaliteto življenja nasploh.
S projektom Adhoc, ki že nekaj časa nastaja, naj bi pridobili celovit projekt, ki bo odgovoril na vse izzive današnjega časa, ki bo prinesel zadovoljstvo meščanom, turistom in vlagateljem. V vmesnem času pa se bodo dogajali "gasilski ukrepi" na celi črti. Mestna oblast je zagotovo padla na izpitu, ko se je sprijaznila, da bo imela v mestu lokale z mehansko glasbo, ki parajo živce meščanom, jih delajo nespečne in s tem neučinkovite na delovnih mestih in še kje. Bogsigavedi kako dolgo bi še vodili jalove razprave, če se ne bi zgodilo ljudstvo - ljudska iniciativa, kije sicer, ko bi morala stopiti pred mikrofon, odpovedala, a se je vendarle nekaj premaknilo.
V policiji pravijo, da veliko delajo za nočni mir in red, ob koncu tedna je zasedba policajev do trikrat večja, izvajajo poostrene nadzore, napovedujejo posebne akcije, ki so del sprejetega akcijskega načrta. Svoj del odgovornosti bodo morali sprejeti tudi gostinci, ki si za zdaj ne belijo glave z dogajanjem pred lokali in na ulicah, ker za to niso odgovorni, vsaj tako so prepričani. Odgovor policije je, da so odgovorni.
Če bodo vsi naredili svoje, bo zagotovo nočnega razgrajanja in vandalizma manj, dogajala pa se bosta, vse dokler bo mestno jedro zabavna oaza. Mesto bo torej moralo jasno in glasno povedati, kam bo preselilo zabavo, da bodo njegovi meščani živeli kvalitetneje, in kako bo poskrbelo za zabavo mladih. To ga bo seveda nekaj stalo.
Nič manjša odgovornost pa ne čaka staršev, ki so na izpitu iz starševstva zagotovo padli, če se njihovi otroci ne znajo zabavati drugače, kot da se spozabljajo v mestu in delajo škodo.
Majda Goznik
Foto: Martin Ozmec
sprejeti odločitve za sodelovanje v stavki, saj je javni sektor v specifični situaciji. "Mi imamo namreč s strani vlade podpisan dogovor, ki nam jamči izravnavo osnovne plače z inflacijo," je poudaril. To je pravno veljaven dokument, ki je po presoji sindikatov iztožljiv. "Razlog za stavko je pravzaprav bolj v razočaranju nad vlado, da ni izravnave izpolnila avtomatično, če je že to podpisala. Zato na naši strani tukaj ni bilo zadreg glede stavke," je še pojasnil Hvalica.
Predsednik vlade Janez Janša je sindikate pozval k treznosti. Janša vidi osnovno dilemo pri zahtevah sindikatov javnega sektorja v tem,
kako realizirati tisto, kar je bilo dogovorjeno, ne da bi to vplivalo na inflacijo. "Po izračunih pomeni povečanje plač v javnem sektorju za en odstotek povečanje inflacije za 0,3 odstotka," je v torek pojasnil premier. Po njegovem namreč nič ne pomaga, če se povečajo plače za nekaj odstotkov, nato pa "to v nekaj mesecih poje inflacija". Vlada je sindikatom po Janševih besedah ponudila kompromis, saj naj bi se del teh dogovorjenih izplačil priznal v pokojninskih pravicah. "Apeliram, da gledamo na zahteve selektivno," je poudaril Janša.
Igor Masten z Ekonomske fakultete v Ljubljani je prepričan, da ni nobenega
razloga za stavko v javnem sektorju. "Tudi sam sem zaposlen v javnem sektorju in nikakor ne bom stavkal," je poudaril. Kot pravi, so se od podpisa dogovora razmere v celoti spremenile, saj je bila ob podpisu dogovora projekcija, da bo inflacija ostala pod štirimi odstotki, dejansko pa je bila 5,6-odstotna.
"V situaciji, ko se je zaradi eksternih dejavnikov precej dvignila inflacija, je to, ali bomo imeli tudi naslednje leto visoko inflacijo, ki bo spet najedala kupno moč plač, precej odvisno od tega, kaj se bo dogajalo na trgu dela. Če pride do dviga inflacije in se pojavijo zahteve po višjih plačah, bo dvig plač še dodatno podžgal inflacijo, zdaj zaradi domačih dejavnikov, in ta inflacija bo ponovno znižala realno kupno moč," pojasnjuje Masten.
Javni sektor ima po besedah Mastena praktično monopolen položaj, ni podvržen konkurenci, zato si lahko proti vladi, sploh v volilnem letu, izmišljuje marsikaj. To pa ima lahko demonstracijske učinke še na ostali del gospodarstva, opozarja Masten.
Franc Križanič z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani poudarja, da je država s sindikati sklenila
dogovor in da se je tega dogovora sedaj treba držati. Pristaja sicer na argument, da bi uskladitev plač pomenila dodaten pritisk na inflacijo, a se mu zdi poteza vlade ob dejstvu, da je bil dogovor sklenjen, nenavadna.
Če pa bi se začeli znova pogovarjati in bi se s sindikati dogovorili, bi to kazalo upoštevati, a je treba upoštevati tudi, da je javni sektor sorazmerno malo dvignil plače ali skoraj nič. In težko je pričakovati, da bodo na to pristajali v nedogled.
Na minuli seji so se predstavniki sindikatov po besedah Hvalice dogovorili o konkretnih oblikah stavke v posameznem okolju, "saj vemo, kaj pomeni javni sektor". Zato mora vsak sindikat najti neko lastno, najprimernejšo in najučinkovitejšo obliko. Kot je še povedal Hvalica, so se sindikati dogovorili, da je to splošna opozorilna stavka in da bo 30. januarja. To pomeni, da bo stavka potekala na delovnem mestu, ne pa kot protest na ulici, je še zaključil Hvalica. Stavkalo bo približno 130.000 zaposlenih v šolstvu, zdravstvu, socialnem varstvu, raziskovalni dejavnosti, policiji, kulturi in carini.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
DZ o usodi ministra Mateja in pokrajinske zakonodaje
Kolegij predsednika DZ Franceta Cukjatija je določil dnevni red seje DZ, ki se bo začela 28. januarja. Poslanci bodo odločali, ali bo notranji minister Dragutin Mate obdržal svoj položaj, DZ pa bo opravil tudi splošno razpravo še o preostalih treh zakonih iz svežnja pokrajinske zakonodaje, saj predlog za umik zakonov danes ni bil izglasovan. Interpelacijo zoper ministra Mateja so vložili poslanci opozicijskih LDS in Zares, v njej pa mu očitajo nezakonito in nestrokovno delo, katerega posledice se po njihovem mnenju kažejo v neraziskanosti kaznivih dejanj korupcije, poslabšanja prometne varnosti in slabi kakovosti dela policije. Notranji minister je v svojem odgovoru vse očitke zavrnil. Sodeč po napovedih, bo Mate svoj ministrski položaj obdržal, saj ga bodo podprle vse koalicijske poslanske skupine. Najpomembnejši zakon iz svežnja pokrajinske zakonodaje je zakon o ustanovitvi pokrajin, s katerim naj bi državni zbor ustanovil 14 pokrajin ter določil njihova območja in sedeže, v
svežnju pa sta še zakona o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete ter o prenosu nalog v pristojnost pokrajin. Prvo obravnavo omenjenih treh zakonov so zahtevali poslanci opozicijskih Socialnih demokratov. (sta)
Slovenec leta 2007 je Danilo Türk
Nedeljski dnevnik je danes na sklepni prireditvi za Slovenca leta 2007 razglasil Danila Türka, ki je po izboru bralcev najbolj priljubljena osebnost minulega leta. Častni Slovenec leta 2007 po izboru uredništva je Janez Drnovšek, listino za posebne dosežke po izboru uredništva pa je prejel Peter Mankoč. Nedeljski dnevnik je na podlagi predlogov in glasovanja bralk in bralcev razglasil tudi sedem čudes Slovenije.Od vsega začetka glasovanja se favoriti za pridobitev naziva Slovenec leta 2007 niso veliko spreminjali, končna lestvica najbolj priljubljenih Slovenk in Slovencev za minulo leto pa je: Danilo Türk, Borut Pahor, Janez Janša, Petra Majdič, Janez Drnovšek, Alojz Uran, Sašo Hribar, Gabriel Brezovar, Zmago Jelinčič Plemeniti in Janez Sta-novnik. Sedem čudes Slovenije po izboru bralk in bralcev Ne-
deljskega dnevnika predstavljajo: Aljažev stolp, Blejski grad, bolnišnica Franja, cerkev svetega Roka s Kalvarijo, planiška velikanka, Plečnikovo Tromostovje in Pred-jamski grad. (sta)
Sodniki zaenkrat še ne bodo stavkali
Slovensko sodniško društvo je na petkovi seji glavnega odbora sklenilo, da zaenkrat stavke sodnikov ne bo. Po besedah predsednice društva Janje Roblek bodo o posegu v neodvisnost položaja sodnikov seznanili Evropsko sodniško združenje in v 60 dneh sklicali občni zbor. "Ugotavljamo veliko stopnjo nezadovoljstva sodnikov z izvedeno plačno reformo, ker je več kot 90 odstotkov vseh sodnikov, ki so že prejeli odločbe o plačah, vložilo pritožbe," je po skoraj štirih urah razprave glavnega odbora pojasnila Roblekova. V sodniškem društvu ugotavljajo, da odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač ni spoštovana, zato bo društvo izkoristilo vse pravne poti za zagotovitev ekonomske neodvisnosti sodnikov. S tem posegom v neodvisnost položaja sodnikov bo društvo seznanilo Evropsko sodniško združenje in najkasneje v 60 dneh sklicalo občni
zbor, na katerem bo po besedah Roblekove odločalo o nadaljnjih ukrepih. Zaenkrat stavke sodnikov ne bo, je dejala predsednica društva, "vendar pa te možnosti ne izključujemo, v kolikor milejši ukrepi ne bodo učinkoviti". (sta)
V Podravskem pokrajinskem odboru Zares že več kot 400 članov
Podravskemu pokrajinskemu odboru Zares, ki je bil ustanovljen 18. decembra lani kot prvi izmed osmih pokrajinskih odborov stranke, se je doslej pridružilo več kot 400 članov. Po besedah predsednika odbora Jozsefa Gyo-rkosa tolikšno članstvo omogoča oblikovanje kakovostnih in zelo aktivnih ekip s številnimi novimi, v politiki še ne videnimi obrazi. Kot je na novinarski konferenci povedal Gyorkos, je v teku oblikovanje organov pokrajinskega odbora in ustanavljanje občinskih odborov. Po besedah sekretarja odbora Tadeja Slapnika je postopek že stekel v Mariboru, Šentilju, Slovenskih Konjicah, Ormožu, Oplotnici in na Ptuju, iniciativne skupine pa postopoma nastajajo tudi v drugih občinah. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Za manj hrupno mestno jedro
Do mirnega spanca s poostrenim nadzorom
Razširjena seja Četrtne skupnosti Center, ki je bila 17. januarja v Narodnem domu na Ptuju, naj bi privabila okrog 150 meščanov, med njimi večino podpisnikov pritožbe zaradi hrupa, ki prihaja iz Picerije Evropa, a jih je prišla peščica. Kljub manjši udeležbi od pričakovane je bil en korak le storjen: poslej se bodo večkrat srečevali in skušali najti odgovoe tudi na druge probleme v mestu, saj je o njih potrebno začeti govoriti in jih reševati.
Prvopodpisanemu Cirilu Kosu se ni pridružila niti desetina od 101 podpisnika, iz občinske uprave MO Ptuj so prišli mag. Janez Merc, Branko Brumen in Mi-nja Vučinič, Dijaško skupnost je predstavljal Andrej Čuš, Policijsko postajo Ptuj komandir Darko Najvirt, Policijsko upravo Maribor Darko Lamot, vodja oddelka za splošne policijske naloge, prišli pa so tudi nekateri gostinci (iz Evrope, Cheer'sa, Maska caffeja in Marakuje), ki so prepričani, da skrajšanje obratovalnega časa gostiln ne bo zmanjšalo vandalizma in nočnega nemira. Na krajši delovni čas ne pristajajo, kvečjemu bo ta ogrozil njihovo dejavnost. Že v pismu, ki ga je gostinska sekcija pri OOZ Ptuj poslala ptujskemu županu in mestnemu svetu, pozvali, naj odgovornosti za vandalizem in nočni nemir ne prenašajo nanje. Prav tako se ne čutijo odgovorne za to, kar počenjajo gostje pred lokali.
Četrtna skupnost Center je prisluhnila občanom mestnega jedra, k temu jih je spodbudila pritožba s 101 podpisom, ki so jo napisali zaradi hrupa v lokalu Picerija Evropa in pred njim. Seveda pa Evropa ni edini lokal, ki povzroča hrup v starem mestnem jedru, velik hrup je tudi na Vinarskem trgu in še v nekaterih mestnih predelih. V začetku se je Ciril Kos, ki se je prvi podpisal pod pritožbo, pritoževal sam, a mu na občini niso verjeli, zato so se mu pridružili tudi drugi, da bi bila moč civilne pobude za reševanje problematike večja. O tej problematiki
Foto: Črtomir Goznik
Predstavniki ČS Center Boris Miočinovič, Branka Bezeljak Glazer in Dejan Levanič ter občinske uprave Dalibor Markež na pogovoru v Narodnem domu na Ptuju, ki se ga je udeležila le peščica podpisnikov pritožbe proti hrupu.
so govorili že na decembrski seji četrtnega sveta, ko so se odločili, da bodo v januarju sklicali razširjeno sejo četr-tne skupnosti z vsemi prizadetimi občani in nekaterimi odgovornimi, da bi s skupni močmi iskali rešitve. Te se seveda ne bodo zgodile čez noč.
Četrtna skupnost Center je v okviru priprav na četrtkovo razširjeno sejo oblikovala nekaj predlogov za mestno oblast, saj je prepričana, da gre za sklepe, ki bodo v veliko pomoč pri premagovanju zdajšnje problematike oziroma bodo lahko prispevali k izboljšanju kvalitete življenja v ožjem in širšem delu mesta, poudarja predsednik sveta ČS Center Boris Miočino-vič. MO Ptuj predlagajo, da do sedaj veljavni predpis glede obratovalnega časa gostinskih obratov dopolnijo z določbo, da morajo soglasje za izdajo dovoljenja za obratovanje gostinskih obratov v podaljšanem obratovalnem času podati četrtne skupnosti. To se je kot dobra rešitev
pokazala že v številnih drugih mestih, tudi v Mariboru. Predlagajo tudi, da naj se strogo mestno jedro vsebinsko in prostorsko uredi skladno z njegovo naravo, zabaviščna četrt pa naj se uredi na ustrezni lokaciji zunaj mestnega jedra. Mladini je potrebno zagotoviti več lokacij in prostorov, kjer se bodo lahko neformalno družili, prav tako jim je potrebno nuditi vodene dejavnosti na področju kulture in rekreacije. Po njihovem prepričanju četrtna skupnost Center Ptuj potrebuje svoj urbanistični urad za načrtovanje prostorskega in vsebinskega razvoja mesta, upoštevaje vse zakonitosti sodobnega urbanizma. Jože Glazer, ptujski mestni svetnik, tudi prebivalec mestnega jedra, ki probleme nočnega nemira dobro pozna, se je zavzel, da bi promet skozi mestno jedro prepovedali, kar bi zagotovo prispevalo k zmanjšanju že omenjenega problema, prav tako bi morali osvetliti tisti del mesta, kjer se zbirajo mladi, vključno s
Foto: Črtomir Goznik
Od leve: Andrej Čuš, predstavnik Dijaške skupnosti (napovedal je, da se bo tudi mladina po najboljših močeh vključila v reševanje problematike hrupa na Ptuju - organizirali naj bi pogovore, okrogle mize in podobna srečanja), Darko Lamot s Policijske uprave Maribor, vodja oddelka za splošne policijske naloge, in komandir Policijske postaje Ptuj Darko Najvirt.
stopniščem na gradu, razmisliti bi veljalo o povečanem nadzoru, v nobenem primeru pa ni mogoče pristati na dejstvo, da bi bila zabaviščna cona v starem mestnem jedru. Zabava se lahko dogaja v zabaviščni coni, občina pa mora pri njeni preselitvi iz mesta pomagati. Podobno so razpravljali še nekateri drugi udeleženci četrtkove razširjene seje sveta ČS Center.
Darko Lamot iz PP Maribor je napovedal posebne oblike delovanja, ki so sestavni del akcijskega načrta, v okviru katerega se bodo spopadli s problematiko javnega reda in miru na najbolj izpostavljenih krajih v mestu, to je na Mestnem in Vinarskem trgu, saj Picerija Evropa ni edina lokacija, kjer se dogajajo kršitve javnega reda in miru. Lamot je tudi povedal, da so gostinci, ki, kot se zdi, svoje goste namerno pošiljajo na ulico, odgovorni tudi za dogajanje pred lokali. Dokler so lokali v mestu, se bodo mladi zabavali. Rešitev
ni zaprtje lokalov, kazalo pa bi jih preseliti tja, kjer ne bi bili moteči.
Po besedah Darka Najvir-ta so lani prejeli nekoliko več prijav zaradi hrupa in moteče glasbe v starem mestnem jedru, podatke o tem imata tudi mestna oblast in varnostni sosvet. Prejeli so 106 prijav kršitev javnega reda in miru kot posledica dogajanj v gostinskih lokalih in pred njimi. V polovici primerov so prijavitelji navedli »kršilca« Evropo in Super Li. Policija veliko naredi za nočni mir in red, je prepričan Darko Najvirt, veliko akcij so izvedli skupaj s PU Maribor. Te bodo nadaljevali, ob petkih in sobotah so nadzor celo povečali, saj je takrat na delu do trikrat več policistov kot običajno.
Ptujska mestna oblast pa je rešitve za hrup v starem mestnem jedru iskala tudi na včerajšnji skupni seji delovnih teles mestnega sveta (za zaprtimi vrati), ki so se sestala zaradi dveh točk dnevnega
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Pogovora oziroma razširjene seje sveta Četrtne skupnosti Center so se udeležili tudi nekateri gostinci.
Pod pritožbo zaradi hrupa v nočnem času se je prvi podpisal Ciril Kos (drugi z desne), ki je povedal, da je tistim, ki nočnega nemira ne doživljajo, težko povedati, kako je.
reda - odpiralnega časa gostinskih obratov v MO Ptuj in odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje MO Ptuj - spremembe in dopolnitve 2007, z delovnim gradivom strateškega občinskega prostorskega načrta MO Ptuj. Medtem ko je v prvi točki bolj ali manj jasno, da je bil v ospredju razprave obratovalni čas gostiln, zaradi katerega nastaja nočni nemir, gre v drugi točki tudi za iskanje možnosti, kje na območju Ptuja najti prostor za zabavno ali zabavne cone, ki ne bodo za nikogar moteče, ker dokler bodo sredi mesta najbolj obiskani lokali, bo zelo težko zagotoviti miren spanec za vse. Kot pa je pokazala razprava na četrtkovi razširjeni seji, pripravljenost, da se bodo problema poskušali lotiti s skupnimi močmi, je, saj skupno zaznavajo, da je stanje slabo in da je potrebno nekaj narediti. Zagotovo pa je, da se bo v te razprave tudi v bodoče aktivno vključevala četrtna skupnost Center, ki si želi čim več sodelovanja z občani in tudi poziva, da skušajo najti tudi možnosti in priložnosti za večjo družabnost v mestu in v iskanju prazničnega datuma, ki bo prav tako poskušal bolj povezovati meščane kot doslej, je med drugim povedala voditeljica pogovora Branka Bezeljak Glazer. V tem povezanem sodelovanju pa bo lažje streti še kakšen drug trd oreh v mestu, saj jih ni malo.
MG
Ptuj • Z županom dr. Štefanom Čelanom o vročih kostanjih tega obdobja
Poulično pravo in osebni zakoni župana ne zanimajo
»Leto 2008 se je na Ptuju oziroma v Ormožu začelo vroče. Najnovejše dogajanje v zvezi z ustanovitvenim aktom Pokrajinskega muzeja Ptuja kaže, da se zgodba, ki naj bi se začela na novo, še niti ni prav začela, pa se bo ponovno končala na dveh bregovih. Vroče pa bo, kot vse kaže, tudi na prvi seji mestnega sveta v letu 2008, še posebej v točkah soglasja k imenovanju direktorja Centra interesnih dejavnosti Ptuj in k razrešitvi direktorja Zavoda za šport Ptuj. V obeh primerih bom podprl predloge mestnih svetnic in svetnikov ter svojih sodelavcev v občinski upravi, ker so rezultati njihovega dela veliko bolj zakoniti od pouličnega prava in osebnih zakonov, ki so bili spisani v zadnjih dneh,« pravi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki smo ga zaprosili za komentar omenjenega dogajanja.
Kako bo MO Ptuj reagirala na dogajanje v zvezi s Pokrajinskim muzejem Ptuj? Se bo še naprej dogovarjala z Ormožani, ki kot se je sedaj pokazalo, niso zmožni normalnega političnega dialoga, kaj šele da bi se držali dogovorjenega?
»Mestna občina Ptuj je v vsem tem obdobju poskušala razumeti hotenja in zahteve, ki so jih postavljali v občini Ormož. Ti pa so bili vedno povezani s tem, kako obdržati javno službo z vsemi pooblastili, ki jih ima Pokrajinski muzej Ptuj, in ob tem utrpeti čim manjše stroške. Jalovi poizkusi nekdanjega župana Vilija Trofenika, ki so bili uperjeni v odvzem pristojnosti Pokrajinskemu muzeju Ptuj in prenosu le-teh na zavod občinskega pomena, so se žal izjalovili. Ob tem je pomembno povedati, da je za prenos takšnih pooblastil odgovorno resorno ministrstvo in ne Mestna občina Ptuj.
Dosedanji dogovori pod novim županom in poslancem Alojzom Sokom so nas ponovno privedli k prvotnim hotenjem občine Ormož. Po uskladitvi vseh skupnih interesov smo na občinskih svetih sprejeli odlok, ki zagotovo prinaša mnogo večje koristi občini Ormož, kot pa jih je prinašala prejšnja rešitev z občinskim zavodom brez ustreznih javnih pooblastil. Če nekateri v Ormožu menijo, da je potrebno imeti lasten muzej, je to zagotovo njihova legalna in legitimna pravica. Nespametno pa je, da se ob tem odpoveš inštitucije, ki ima znatno višja pooblastila za opravljanje mu-
Foto: Črtomir Goznik
Zupan MO Ptuj dr. Štefan Celan o najnovejših zapletih glede Pokrajinskega muzeja Ptuj pravi, da bi seveda vsak moder gospodar našel najboljši izhod ...
zejske dejavnosti, hkrati pa ti delo zaposlenih plačuje še država. Vsak moder gospodar bi seveda našel najboljši izhod, tako kot ga imamo mi na Ptuju: smo soustanovitelj Pokrajinskega muzeja Ptuj, za mestne potrebe pa imamo tri občinske galerije in druge kulturne institucije.«
Na tiskovni konferenci direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleša Ariha je bilo slišati, da bi zadeve okrog sprejemanja ustanovitvenega akta lahko MO Ptuj rešila že, ko so Ormožani ustanovili svoj muzej. Kakšen je vaš odgovor na to?
»O tej direktorjevi trditvi ni nobenega dvoma. Prav tako bi Mestna občina Ptuj lahko sprejela sklep, da ne bo ustanoviteljica Pokrajinskega
muzeja in bo zgolj pogodbena partnerica, tako kot so to storile ostale manjše občine. Ker pa se zavedamo pomena tega zavoda, ki ima s strani države podeljeno pooblastilo za opravljanje javne službe na območju ptujskih in ormoških občin, smo ves čas čakali na dokončno odločitev občine. Predlagana rešitev z ustanovitvijo samostojnega muzeja v Ormožu seveda ne pomeni odvzema pristojnosti opravljanja javne službe Pokrajinskega muzeja Ptuj na območju Ormoža. Tega dejstva se žal nekateri ne zavedajo, drugi pa z njim manipulirajo.«
Kako pa boste kot župan ravnali v primeru soglasja pri imenovanju direktorja CID Ptuj in kako v primeru soglasja k razrešitvi direktorja Zavoda za šport Ptuj?
V obeh primerih gre za vprašanje zakonitosti.
»Kot župan sem dolžan mestnemu svetu predlagati sklepe organov javnih zavodov in delovnih teles občinskega sveta na sejo v obravnavo. Tako bom storil tudi v obeh navedenih primerih. Vseh dosedanjih pet let mojega vodenja občine sem v dobrem in v slabem zaupal mestnim svetnicam in mestnim svetnikom ter svojim sodelavcem na občinski upravi. Tako bom storil tudi v tem primeru in jih seveda v njihovih predlogih v okviru mojih pristojnosti podprl. Zagotovo so njihovi rezultati dela veliko bolj zakoniti od pouličnega prava in osebnih zakonov, ki so bili spisani v zadnjih dneh.«
MG
Cerkvenjak • Župani o gradnji širokopasovnega omrežja
Prijavili se bodo na razpis ministrstva
Župani občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij, Sveta Trojica in Trnovska vas so maja lani podpisali pismo o nameri o izdelavi načrta gradnje odprtih širokopasovnih omrežij v lokalnih skupnostih in o skupni prijavi na razpis ministrstva za gospodarstvo za njihovo sofinanciranje, a je ministrstvo potem prvi razpis zaustavilo.
Sedaj je razpis ponovno odprt, zato so se župani omenjenih občin v petek, 11. januarja, sestali v Cerkvenjaku in razpravljali o ponovljenem javnem razpisu. Odločili so se, da se bodo nanj prijavili, saj se srečujejo s težavo, kako občanom zagotoviti dostop do interne-
ta, še posebej izven občinskih središč. Komercialni interes operaterjev je namreč takšen, da v večjih mestih in občinskih središčih sami gradijo ta omrežja, na podeželju, ob tako imenovani razpršeni gradnji, pa nimajo tega zanimanja. Zaradi tega se je sedem županov
odločilo, da skupaj poiščejo zainteresiranega operaterja, ki bo zgradil omrežje na celotnem območju. Če se bodo lahko dogovorili z enim od zainteresiranih operaterjev, pričakujejo, da bo omrežje zgrajeno v dveh letih in vsem gospodinjstvom v vseh občinah bo zagotovljen
dostop.
Župani so se seznanili z novostmi v novem razpisu in dorekli nekatera odprta vprašanja in stališča. Soglašali so, da nosilec projekta ostaja Občina Sveta Trojica, in zadolžili Zavod RISO, da nadaljuje pripravo projekta.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Ptuj • Blaž Vehovar v Galeriji Magistrat
Foto: Črtomir Goznik
Čeprav smo bili v okviru predpustnega časa tudi v Galeriji Magistrat vajeni bolj pustnih vsebin, gre z najnovejšo razstavo mladega umetnika Blaža Vehovarja, ki zaključuje študij likovne umetnosti v Benetkah, na nek način za posredno povezavo. Obe mesti sta namreč znani po svojih pustnih maskah, pri čemer ptujsko še čaka na mednarodno uveljavitev. V Galeriji Magistrat je umetnik razstavil nekaj svojih del, ki predstavljajo njegovo diplomsko nalogo. V njegovih delih prevladujejo zidovi in vrata beneških ulic, navdušujejo ga slikoviti trgi in ulice Benetk, prežeti z zgodovino. S svojo sporočilnostjo pa ga navdušuje tudi Ptuj. Kot material pogosto uporablja pesek, mavec, vrvi in zemljo. Knjige predstavlja kot v vosku ujeta sporočila, v okviru katerih se je osredotočil na motive koncentracijskih taborišč, motiv kruha pa je umetnik predstavlja kot ekvivalent zidu. Razstava Blaža Vehovarja pod naslovom Zidovi bo na ogled do 21. februarja.
MG
Ptuj • Medgeneracijsko druženje v Salonu umetnosti
Foto: Črtomir Goznik
V Salonu umetnosti v Prešernovi ulici 1 na Ptuju so v petek odprli likovno razstavo v okviru projekta medgeneracijskega druženja pod naslovom Združimo znanje, hotenja in moči. Kot je povedal Vojo Veličkovič, ta počasi prerašča v evropski program, s katerim bo DU Ptuj konkuriralo v projektu Da Vinci, za kar so že dobili podporo MO Ptuj. Z likovnimi deli se na razstavi predstavljajo Vrtec Ptuj, osnovne in srednje šole ter upokojenci. Ustvarjali so na temo Kaj vidiš v zrcalu. Že bežen pogled po razstavi kaže, da so udeleženci zadeli bistvo, razstavljena dela kažejo na bogat pristop k tej tematiki. Z razstavo tudi dokazujejo, da ima najstarejše slovensko mesto zelo inovativne in zanimive ljudi v vseh generacijah. Razstava je na ogled do 27. januarja.
MG
Ptuj • Fotografije o kurentovanju na Ptujskem
Foto: Črtomir Goznik
V hotelu Mitra je na ogled prodajna razstava fotografij fotografa Borisa Ježa, ki jo je organiziral Peter Zmazek, eden najstarejših kurentov na Ptujskem. Boris Jež se z umetniško fotografijo ukvarja že 32 let. Kot edini Slovenec je prejemnik dveh mednarodnih fotografskih nagrad Unesco in dveh fotografskih nagrad korporacije Nikon. Ukvarja se predvsem s fotografiranjem kulturne in industrijske dediščine po Sloveniji in v tujini. V zadnjih letih letih redno spremlja kurentovanje na Ptuju in pustovanja v okolici Ptuja. Razstava je na ogled do 14. februarja.
MG
Hajdina • Gradnja avtocestnega odseka Draženci-Slivnica
Bo gradnja končana že v prvem polletju 2009?
Prva dela na avocestnem odseku Draženci-Slivnica so se pričela 11. julija 2007. Po šestih mesecih od začeka del je mogoče povedati, da ta potekajo skladno s terminskim planom oziroma ga zaradi mile zime celo prehitevajo, smo izvedeli od predsednika komisije za odnose z DARS-om pri gradnji AC Slivnica Draženci Franca Mlakarja.
DARS je dela na petkilome-trskem odseku med priključkom Hajdina in razcepom Draženci oddal najugodnejšima ponudnikoma, JV SCT, d. d., in Ceste Mostovi Celje, d. d. Projekt sta izdelala Lineal, d. o. o., in BPI, d. o. o., Maribor, vključuje pa tudi izgradnjo razcepa Draženciv skupni dolžini ramp 1,4 km, deviacije cest v skupni dolžini več kot 8,1 km, viadukt dolžine 282 m, štiri nadvoze in podhod.
Na gradnjo avtocestnega odseka Slivnica-Draženci so ljudje na tem območju čakali 40 let. Med gradnjo bodo uredili tudi komunalne vode (vodovod, fekalno kanalizacijo, elektrovode, trafopostaje, javno razsvetljavo, telekomunikacijske vode, klic v sili in plinovod) ter celotno krajinsko in arhitekturno ureditev. Občani Hajdine, predvsem pa Dražencev, budno spremljajo potek gradnje. Tudi v nedeljo,
Foto: Črtomir Goznik
Franc Mlakar, predsednik komisije za odnose z DARS-om pri gradnji AC Slivnica-Draženci.
ko je nastajala naša reportaža, je bilo na trasi avtoceste in ob njej veliko sprehajalcev, ki so se tudi sami osebno prepričali, da gradnja lepo napreduje oziroma celo prehiteva ter-minske plane.
Za spremljanje oziroma nadzor gradnje avtoceste so
v občini Hajdina imenovali posebno komisijo, ki jo vodi Franc Mlakar, njena člana pa sta še Ivo Rajh, občinski svetnik iz naselja Draženci, in Drago Štrafela, iz Skupne občinske uprave pa komisiji pomaga Milan Pavlica. Ob članih komisije se je še pose-
Dela na trasi potekajo po sprejetem terminskem planu oziroma ga celo prehitevajo zaradi mile zime., stroji le redko počivajo.
Foto: Črtomir Goznik
Septembra se je pričelo prvo rušenje objektov. Na območju občine Hajdina naj bi porušili trinajst stavb, pri čemer so se izvajalci del odločili, da vseh ne bodo porušili takoj, ampak so jih spremenili v svoje delovne prostore.
bej pri gradnji avtocestnega odseka in reševanju problemov, ki iz te gradnje izhajajo, s hajdinske uprave angažiral Franc Jelen. Komisija je nastala na pobudo Civilne iniciative za izgradnjo avtoceste Slivnica-Gruškovje. Občina Hajdina je bila prva, ki jo je ustanovila. Poudarek v delu komisije je na usklajevanju aktivnosti z izvajalci trase na območju občine Hajdina, da se sproti odpravljajo nekatere motnje. V začetku so delali predvsem pri usklajevanju služnostnih poti. Kot pravi Mlakar, komisija deluje kot neke vrsta tamponska cona med našim okoljem in izvajalci. Že od vsega začetka se tudi trudijo, da bi ljudje imeli čimveč sprotnih informacij o gradnji, ki je ne glede na to, da so jo sprejeli z velikimi pričakovanji za ureditev prometnih zagat na območju občine Hajdina, zelo močno zarezala v hajdinski občinski prostor.
Cerkvenjak • Tradicionalno izdelovanje prašičkov
Ob godu Antona puščavnika
17. januarja goduje Anton puščavnik, ki je zavetnik živine in tudi farni zavetnik cerkve Svetega Antona v Cer-kvenjaku. Tako je tudi letos v Cerkvenjaku v nedeljo, 20. januarja, potekalo farno žegnanje, ki ga vsako leto popestrijo članice društva kmečkih deklet in žena iz Cerkvenjaka. Za ta dan namreč izdelajo "prašičke" iz testa.
Gre za glave prašičev, ki jih članice društva izdelajo iz kvašenega testa in jih potem oblikujejo ter spečejo. Tudi letos so se kar nekaj dni pripravljale na ta dan. Okrog 20 članic društva je "prašičke" izdelovalo kar tri dni. Članice se k izdelovanju zberejo vsakič pri drugi članici. Za farno žegnanje prinesejo prašičke na oltar in jih delijo med mašo in po njej. Letos so jih izdelale nekaj več kot 150o. Zraven "prašičkov" pa delijo pred cerkvijo po žegnanjski maši še obložene kruhke, člani društva vinogradnikov pa poskrbijo za dobro kapljico.
Zmago Šalamun Članice društva kmečkih deklet in žena pri izdelovanju "prašičkov"
Bodo morali porušiti še več hiš?
Franc Mlakar je tudi v tem pogovoru povedal, da so se pojavili na nek način predvideni problemi, ker ljudje pri razgrnitvi lokacijskega načrta niso najbolj intenzivno sodelovali, res pa je tudi, da je v času načrtovanja in predstavitve projekta težko imeti pravo prostorsko predstavo oziroma predstavo o poteku gradnje. Pojavili so se trije problemi, kolikor mu je kot predsedniku komisije znano, ki jih bodo poskušali reševati s komisijo preko občine in z DARS-om še v času izgradnje. Gre za eno hišo v Dražencih in Zgornji Hajdini in eno v Gerečji vasi; njihovi lastniki pravijo, da v času razgrnitve projektov niso imeli občutka, da bo gradnja potekala tako blizu njihovih domov. V Dra-žencih gre za družino Šegula, v Zgornji Hajdini za družino Krajnc, v Gerečji vasi pa za družino Kiseljak. Lahko se tudi zgodi, da se bo to število še povečalo, če bo »rešitev za te družine na vidiku«. V komisiji se bodo trudili, da bi za probleme omenjenih družin poiskali kar najboljše rešitve. Problem je, ker je državni lokacijski načrt sprejet, v tem trenutku pa še ni podatka, ali so znotraj gradbenega pasu zajete tudi te hiše; če so, bo problemov manj, pravi Mlakar. »Če jih v gradbenem pasu ni, obstajata dve rešitvi: ali dobra zaščita pred hrupom oziroma vsemi vplivi, ki jih avtocesta prinaša, ali pa v skrajnem primeru rušitev, vendar o tem ne bomo odločali v naši komisiji, temveč v drugi, vsekakor pa na ministrstvu za promet in DARS-u.«
Dokler izvajalci del svoje trase ne bodo usposobili za svoje prevoze, je treba potrpeti za boljši jutri, odgovarja Mlakar na pritožbe občanov zaradi blata, ki ga s trase na ceste prinašajo tovornjaki oziroma stroji izvajalcev del. Trasa, ki jo lahko uporabljali
izvajalci, je določena, res pa je tudi, da njihovi vozniki včasih iščejo bližnjice. O tem so govorili tudi na četrtkovem delovnem sestanku komisije z izvajalci; občani lahko v takih primerih kličejo policijo, ki bo poskrbela za to, da bodo takšni vozniki kaznovani. Določili bodo tudi neodvisen nadzor, ki bo ocenil stanje hajdinskih cest pred gradnjo in po njej, kar poenostavljeno pomeni, da bodo morali izvajalci poskrbeti za sanacijo cest po zaključeni izgradnji. Papirno naj bi to vprašanje rešili do konca januarja.
Sicer pa je mogoče trditi, da v občini Hajdina zelo budno spremljajo dogajanje na trasi, tudi po njihovi zaslugi bodo projektanti, ki so prvotno pozabili vrisati pločnike pri nadvozih, to sedaj popravili.
Probleme, ki se pojavljajo, poskušajo kar se da sprotno reševati na koordinacijskih sestankih, ki jih imajo vsak prvi četrtek v mesecu. V kratkem bo prišlo do rušitve nadvoza na Selski cesti in graditve novega, vsi obvozi bodo urejeni skozi Lancovo vas. Čeprav naj bi za ta dela potrebovali šest do sedem mesecev, so se izvajalci obvezali, da jih bodo poskušali končati v štirih.
Leto 2009 je zelo blizu, a če bo tudi zima 2008/9 tako mila, kot je zdajšnja, bi se lahko otvoritveni datum pomaknil celo v junij, zatrjujejo izvajalci del, čeprav je rok za dokončanje del oktober 2009. Seveda pa je želja vseh, da bi se po zaključku gradnje odseka Slivnica-Draženci dela takoj nadaljevala v smeri proti Gruškovju. Maja letos naj bi bil za odsek Dražen-ci-Gruškovje sprejet državni lokacijski načrt, cesta je v fazi projektiranja. S tem, poudarja Franc Mlakar, ne bomo v prometnem smislu rešili samo Dravske doline oziroma Spodnjega Podravja, temveč bomo v to območje pripeljali nekatere nove priložnosti, poslovne in turistične.
MG
Ormož • Izredna seja občinskega sveta zaradi referenduma
Dolga razprava za prisrčno malo haska
Minuli petek so se svetniki občine Ormož sestali na 2. izredni seji, na njej pa, kljub temu da so govorili dobrih pet ur, niso povedali skoraj nič novega. Vrstili so se stari očitki in že slišane obtožbe, večkrat premlete utemeljitve - in vse v polni dolžini.
Mag. Karmen Stumberger, nova vodja oddelka za gospodarstvo na občini Ormož, je na seji prvič nastopila pred javnostjo v novi funkciji, ko je predstavila načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij.
Miroslav TTamšek, Slavko Kosi, Ana Pevec, Stanko Pignar, Stanislav Podgorelec, Zlatan Fafulic in Veronika Vrbnjak, sedem od osmih podpisnikov pobude za razpis referenduma; na fotografiji manjka Bogomir Luci.
Foto: vki
Kot je povedal župan Sok je bila seja sklicana predvsem zato, ker je osem svetnikov 28. 12. 2007 vložilo predlog za razpis referenduma o odloku o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in predlagalo obravnavo na izredni seji. Poleg tega je bilo na njeno željo potrebno razrešiti direktorico Muzeja Ormož in postaviti vršilko dolžnosti. Tu pa se je zataknilo prvič. Miroslav Tramšek je predlagal, da se ta točka umakne z dnevnega reda, saj se ni sestala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je pristojna, da svetu predlaga kandidate. Tramšek je povedal, da se zaveda, da v muzeju potrebujejo direktorja, vendar je potrebno pri tem upoštevati korektnost postopkov. Po krajši razpravi so sejo prekinili in sklicali KVIAZ, ta pa je na svoji blic-seji ugodil formalnostim, da le ne bi bilo vse preveč po domače, in predlagal kandidatko za v. d. direktorice Muzeja Ormož. To je z 21. januarjem postala Nevenka Korpič za čas do ureditve pravnega statusa Muzeja Ormož oziroma do imenovanja novega direktorja, vendar največ za eno leto. Svetniki so kasneje predlog potrdili.
Zavrnili eno od dveh
referendumskih
pobud
Osrednja točka, okoli katere so se prerekali svetniki, je bilo vprašanje referenduma. Statutarna komisija je ugotovila, da je referendumsko vprašanje formulirano napač-
no, zato so predlagatelji vprašanje med sejo preoblikovali v: "Ali ste za uveljavitev/ukinitev samostojnega muzeja Ormož/odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož?"
Z veseljem bi vam napisala kaj novega, a so glavni akterji sodelovali z že znanimi argumenti. Zelo zanimiv in doživet nastop si je omislil dr. Simon Kolmanič, ob čigar prispevku se je morda celo kdo čutil užaljen. Zelo nerodno se je zapletel med tem, kdo obiskuje kakšne muzej in razstave, po njegovem mnenju pa številni prebivalci Ormož naj sploh ne bi vedeli, kje v Ormožu muzej sploh imamo. Ormoško nestrpnostjo do Ptuja je slikovito orisal in v njej naj bi šli tako daleč, da si bomo v Ormožu omislili bolnišnico s porodnišnico, samo zato da ne bo v rojstnem listu kraj rojstva Ptuj, ampak
Ormož. Potem je bilo med svetniki še slišati, da bolnice v Ormožu res nimamo, imamo pa zato norišnico.
Svetniki so domala vsi izkoristili možnost 7-minutne razprave, številni pa večkrat tudi 3 minutne replike. Župan Alojz Sok je povedal, da se obisk muzeja kot enote in samostojnega muzeja ni kaj dosti spremenil, številka se vedno suče okrog 6000 obiskovalcev letno, res pa je, da je samostojni muzej leta 2006 pripravil 9, kot enota leto poprej pa le 7 razstav. Nekaj debate je bilo tudi o tem, kakšne so to razstave, saj menda gre le za postavitve fotografij in besedila oziroma panojev v občinski avli. Ana Pevec je mlajše kolege opozorila na to, da se je bilo v preteklosti vedno potrebno za vsak napredek izboriti, da v Ormož ni nič priletelo samo, in to bi pričakovala od te generacije
tudi v primeru muzeja. Še dalje je šel Bogomir Luci, ki je povedal, da se konec koncev lahko zapre tudi bazen, saj imajo na Ptuju lepšega in večjega, pa glasbena šola, saj sam nima posluha in je ne potrebuje, pa tudi gimnazija je za Ormož preveč.
Martin Hebar se je osredotočil tudi na finančno plat delovanja muzeja, kjer po njegovem mnenju ne gre le za 50.000 evrov razlike, kot se prikazuje v javnosti, ali za stroške referenduma in potem eventualnega delovanja samostojnega muzeja; Hebar je mnenja, da muzej potrebuje minimalen vložek 200 do 300.000 evrov.
Veronika Vrbnjak iz Cerov-ca je ošvrknila župana, ki je na svoji tiskovni konferenci razlagal, kje je bilo zbranih največ podpisov; pri tem je
omenjal njeno ime, čeprav ni bila prvopodpisana, in v isti sapi tudi potrebo po izgradnji ceste v Cerovcu. Vprašala je, kakšna je to demokracija, kjer svetniki ne smejo povedati svojega mnenja, ne da bi bili opomnjeni, da so zato lahko kaznovani. Tudi Zlatan Fafulic je podvomil v ormoško demokracijo in opozoril na dokaj izenačeno razmerje sil v občinskem svetu, s tem pa legitimnost referenduma.
Po 22. uri so svetniki z 9 proti 10 predlog za referendum zavrnili.
No, nekaj novega je na seji le bilo. Župan Alojz Sok je predstavil mag. Karmen Štumbreger, ki je od nedavnega vodja oddelka za gospodarstvo. Ta je predstavila načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah
Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, o katerem smo pred časom že pisali. Gre za javni razpis v okviru ministrstva za gospodarstvo za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj za projekt gradnje, upravljanja in vzdrževanja širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti. Lani aprila se je občina neuspešno prijavila na omenjen razpis, na decembrskem pa želijo biti uspešni, saj bi tako pridobili sredstva za pokritje t. i. belih lis, na območju katerih prebivalci nimajo možnosti dobiti širokopasovnega priključka, čeprav na tem področju že obstajajo širokopasovni priključki. Gre za 1117 gospodinjstev, to je 2982 prebivalcev. Viki Klemenčič Ivanuša
Benedikt • Ustanovili odbor civilne pobude
Občanom je prekipelo, zato grozijo z zaporo ceste
O tem, da je življenje ob glavni cesti G1-3 Maribor-Lendava neznosno, je bilo zapisanega že zelo veliko. Skoraj v vseh krajih so ustanovljene civilne pobude, ki zahtevajo od pristojnih hitre rešitve.
Sedaj je prekipelo še občanom Benedikta, zato so pred kratkim ustanovili odbor civilne pobude po vzoru sosednje civilne pobude Gornja Radgona. Njegova predsednica je Dušica Lampreht. Predvsem se zavzemajo, da se gradnja avtoceste zaključi do avgusta 2008, da se bo težki tovorni promet preusmeril na avtocesto.
Člani odbora Benedikt so v svojih stališčih zelo jasni, saj poleg dokončanja avtoceste od Ministrstva za promet in Direkcije RS za ceste do konca letošnjega leta na območju Mariborske ceste in naselij Benedikt, Trstenik in Ihova zahtevajo ureditev pločnikov in kolesarskih stez, zahtevajo
pa tudi kompletno obnovo sedanje ceste, izvedbo protihrupne pasivne in aktivne zaščite na osnovi dosedanjih študij, ureditev krožišča, postavitev signalizacije za umiritev prometa in ureditev prehodov za pešce. Umiritev prometa in prehodi za pešce so najbolj problematični v centru občine, saj ga omenjena cesta deli na dva dela. Od pristojnih zahtevajo tudi, da podaljša odredbo o omejitvi prometa na cesti Gl-3 med vikendom, od sobote od 8. ure zjutraj do 22. ure v nedeljo zvečer.
Člani civilne pobude Benedikt od države zahtevajo tudi, da se jim povrne materialna in nematerialna škoda.
Predsednica odbora civilne pobude Benedikt Dušica Lampreht kaže razpoke, ki nastajajo zaradi vibracij na njeni hiši, ki so jo pred leti v celoti obnovili.
Povrnitev materialne škode naj zajema povrnitev stroškov vsem tistim, ki so zaradi hrupa v zadnjih šestih letih zgradili pasivno protihrupno zaščito z menjavo oken in povrnitev vseh stroškov adaptacij stavb, ki so poškodovane zaradi vibracij. Najbolj je zaradi vibracij prizadetih okrog deset hiš. V eni izmed njih živi tudi predsednice odbora Dušica Lampreht, ki pravi, da se razpoke vidno večajo, tako da je ogrožena tudi statika objekta, kljub temu da so hišo pred nekaj leti v celoti obnovili. Povračilo naj bo izplačano po ocenjeni vrednosti sodno zapriseženega cenilca. Prizadeti občani tudi pravijo, da jim hrup prepre-
čuje spokojen počitek, zaradi katerega so psihično prizadeti in zahtevajo odškodnino v denarni obliki v višini 15.000 evrov po osebi.
V	Benediktu jim je dovolj neizpolnjenih obljub in poudarjajo, da če bodo s svojimi zahtevami naleteli na gluha ušesa, bodo zaprli glavno cesto med Lenartom in Gornjo Radgono.
V	tem času Zavod za zdravstveno varstvo Maribor izvaja meritve hrupa; predsednica odbora pravi, da so jim dejali, da živijo v takšnem hrupu, kot da bi živeli ob letališču. Rezultati meritev bodo znani v kratkem.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Ptuj • Podelitev pooblastil za sklepanje zakonskih zvez
Med pooblascenci največ županov
V sejni sobi UE Ptuj je 17. januarja potekala podelitev pooblastil za sklepanje zakonskih zvez na območju UE Ptuj v naslednjih Štirih letih. Načelnik mag. Metod Grah je pooblastila podelil enajstim pooblaščencem.
Zakonska zveza se sklepa pred načelnikom UE ali pred pooblaščenimi osebami. Ob načelniku mag. Metodu Grahu, ki zakonske zveze sklepa že po funkciji, bodo zakonsko zvezo sklepali pooblaščenci: dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, dr. Darinka Fakin, županja občine Majšperk, Rajko Janžekovič, župan občine Dornava, Renata Ju-pič (UE Ptuj), Franc Kekec, župan občine Markovci, Jože Kokot, župan občine Goriš-nica, Franci Krepša, župan občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Marko Mau-čič, župan občine Podlehnik, Radoslav Simonič, župan občine Hajdina, Franc Puk-šič, župan občine Destrnik in poslanec DZ RS, ter Franc Zadravec.
Pooblaščenci za sklepanje zakonskih zvez morajo izpolnjevati več kriterijev, predvsem pa morajo uživati ugled in spoštovanje med ljudmi. Kot poudarja načelnik, najbolj šteje mnenje mladoporočencev. Ti so v glavnem odločili, kdo bodo pooblaščenci za sklepanje zakonskih zvez v novem štiriletnem obdobju.
Porok je v zadnjih letih vedno manj, vendar so standardi višji tako po organizaciji kot denarju, ki so ga posamezniki pripravljeni vložiti. Pri obredu v ptujski poročni dvorani (na Ptujskem je le en uradno verificiran prostor za sklepanje porok, to je po-
Foto: Črtomir Goznik
Načelnik Upravne enote Ptuj mag. Metod Grah je 17. januarja podelil pooblastila za sklepanje zakonskih zvez v naslednjih štirih letih na območju UE Ptuj enajstim pooblaščencem, med katerimi je kar devet županov.
ročna dvorana v Mestni hiši, vsi drugi se štejejo, kot da so zunaj uradnega prostora) sodelujejo tudi hostese. Gre za posrečeno rešitev, ki jo zelo dobro ocenjujejo tudi v širšem slovenskem prostoru; menda jih imajo celo edini v Sloveniji. Mladoporočenca in svate sprejmejo in jim tudi predstavijo pooblaščenca. Nagovor pooblaščenca naj bi bil skrbno pripravljen, v glavnem naj bi izhajal iz ljubezni in spoštovanja, ker je potrebno zelo paziti, da se po nepotrebnem ne prizadenejo
njihova čustva, saj so ob tem dogodku, ki naj bi bil enkraten v življenju posameznika, še posebej ranljiva. Poroke se pravilom v poročni dvorani na Ptuju sklepajo ob sobotah, med tednom pa ob sredah.
Za poroko zunaj uradnega prostora so potrebna dodatna dovoljenja, tudi poroko ob ribniku so že dovolili. Zunaj uradnega prostora je lahko poročni prostor, če gre za kraj, ki je pomemben s turističnega, kulturnega in naravnega vidika. Ni pa mogoče zakonske zveze skleniti
sredi travnika. Včasih pride tudi do sprememb v samem ceremonialu poroke - do nastopov pevskega zbora ali česa podobnega. V vseh teh primerih morajo pooblaščenci paziti, da ostaja vrhunec sklepanja zakonske zveze sam akt sklenitve zveze, ne pa vse drugo.
Načelnik mag. Metod Grah je pooblaščencem zaželel uspešno delo in da bi zakonske zveze, ki jih bodo sklenili, dolgo trajale.
MG
Polenšak • Ustanovljeno novo medobčinsko društvo
Domoljubno slovenjegorisko društvo general Maister
Čeprav je bila minula nedelja trinajsti v mesecu, je ta sicer pregovorno nesrečna številka prinesla veliko sreče iniciativnemu odboru za ustanovitev novega medobčinskega društva, ki se ponaša s polnim naslovom Domoljubno slovenjegoriško društvo general Maister.
Odziv na vabilo za ustanovitev je bil namreč presenetljivo velik, saj se je na ustanovnem sestanku v gasilski dvorani na Polenšaku zbralo preko 50 ljudi, ki so podprli ustanovitev tovrstnega društva. „Moram povedati, da si nisem predstavljal, da bo interes tako velik. Ideja za tovrstno društvo je tlela že dobro leto dni in zdaj smo dobili potrdilo, da je bila to prava in dobra zamisel. Že na tem prvem, ustanovnem sestanku so se namreč med člane društva vpisali skoraj vsi prisotni, torej je že ustanovnih članov skoraj 50. Naše društvo ni omejeno na občinske meje, pač pa bomo v prihodnje poskušali pridobiti člane tudi iz sosednjih občin, trenutno pa so naši člani iz občin Dorna-
Prvi predsednik novoustanovljenega društva generala Maistra je Jožef Hojnik
va, Juršinci in Sv. Tomaž," je po uspelem sestanku povedal prvi novoizvoljeni predsednik društva Jožef Hojnik.
Seveda bo prva naloga pravna ureditev statusa društva s sedežem na Polenšaku in vpis v Zvezo društev generala Maistra: „Sicer pa je namen in osnovna naloga društva v osveščanju mladine in prebi-
valstva o pomenu domoljub-nosti in slovenstva, ki ga je zadnje čase zaznati vse manj, kar nikakor ni dobro. Poglejte samo, kako Slovenci pojemo svojo himno! Večinoma smo kar tiho in s pogledi, uprtimi v tla, kot da nas je sram, da smo Slovenci. Udeleževali pa se bomo tudi proslav, shodov in srečanj z ostalimi društvi v zvezi. Prav tako je znano, da vsa društva generala Maistra dobro sodelujejo s slovensko vojsko, ki jim nudi materialno asistenco in potrebna materialna sredstva. Z delovanjem našega društva bo tako omogočena tudi zahvala vsem tistim, ki so s svojim delom in aktivnostmi prispevali k samostojnosti naše države. Moramo se zavedati, da je tudi iz naših
krajev bilo nekaj vojakov generala Maistra, ki so se prav tako bojevali za slovensko mejo. In ti so prav tako dali pomemben prispevek za današnjo samostojno Slovenijo," je še povedal Hojnik.
Slovenjegoriško društvo generala Maistra se je z ustanovitvijo vpisalo v Zvezo društev generala Maistra, ki ji predseduje Milan Lovrenčič. Zveza sofinancira projekte posameznih društev, ki jih je v Sloveniji trenutno že veliko: v Ljubljani, Kamniku, Mariboru, Lenartu, Šentjurju ter Zgornjesavinj-sko, Prleško, Koroško, Notranjsko in zdaj še Slovenjegoriško društvo generala Maistra s sedežem na Polenšaku.
SM
Od tod in tam
Ljubljana • Natečaj za lovski roman
Uredniški odbor za lovsko založništvo pri Lovski zvezi Slovenije je na zadnji seji sprejel sklep o objavi javnega natečaja za lovski roman oziroma daljše prozno besedilo (novela, povest) s prevladujočo lovsko tematiko. V uredništvu so ob tem poudarili, da sodobni čas sicer ni ravno naklonjen besedilom z lovski tematiko, a se kljub temu marsikomu stoži po odličnih, lovsko obarvanih zgodbah in povestih izpod peresa Janeza Jalna, Frana Šaleškega Finžgarja, Toneta Svetine, Franca Avčina in drugih avtorjev. Zato so se odločili, da v počastitev 100-letnice izhajanja revije Lovec (visoki jubilej bodo praznovali leta 2010) spodbudijo zdajšnje slovenske pisce in literarne ustvarjalce, da napišejo izvirni lovski roman ali povest. Javni razpis zahteva, da poslano besedilo ne sme biti nikjer objavljeno in ne daljše od 10 avtorskih pol. Besedila je treba oddati anonimno pod psevdonimom in s podatki o avtorstvu do konca leta 2009 na sedežu uredništva v Župančičevi 9, Ljubljana. Najboljše besedilo bo izšlo v knjižni obliki, predvidoma v okviru Zlatorogove knjižnice, ki jo že od leta 1971 izdaja Lovska zveza Slovenije. Nagrajeno besedilo bo seveda ustrezno honorirano, v knjižni obliki pa bo izšlo leta 2010, ko revija Lovec praznuje 100-let-nico izhajanja.
Marjan Toš
Kog • Kmetijski minister pri Čurinu
	r , 3	m. *•■ H1
	T g	K ^
		
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc je na Kogu v ormoški občini obiskal znanega in priznanega slovenskega vinogradnika in vinarja Stanka Čurina ter njegovega naslednika - vnuka Boruta Prapotnika. Jarc je ob tej priložnosti 78-letnemu Čurinu čestital za njegovo dosedanje delo in doprinos k promociji slovenskih vin doma in v tujini ter mu izročil simbolno zahvalo. Vinogradniška legenda s Koga je dobitnik številnih prestižnih priznanj z mnogih domačih in tujih ocenjevanj. Prejel je kar 27 šampio-nov, 208 velikih zlatih, 479 zlatih in 86srebrnih medalj. Občina Ormož ga je leta 1999 imenovala za častnega občana. Trenutno družini Čurin - Prapotnik obdelujeta osem hektarjev vinogradov z letnim pridelkom okoli 50 tisoč litrov vina.
NŠ
Ptujski rojak upokojen
Foto: družinski arhiv
Konec leta 2007 se je v Pulju upokojil umetnostni zgodovinar Otmar Širec, rojen v Ptuju 8. novembra 1942. Vso svojo delovno dobo je bil umetniški vodja za likovno dejavnost in vodja puljskih galerij, pri tem pa pripravil več kot tisoč razstav. Soustvarjal je mestni likovni fond, tako da za sabo pušča več kot 2500 eksponatov galerijskega formata in okoli 4000 skic, risb in eksperimetnov manjšega formata. S kolegi iz drugih istrskih mest je zaslužen za številne predstavitve slovenskih umetnikov na tem območju. V Ptuju je končal štiri razrede osnovne šole, peti in šesti razred v Sinju v Dalmaciji, sedmi in osmi razred pa v Pulju. Po gimnaziji je študiral in diplomiral umetnostno zgodovino in etnologijo na univerzi v Ljubljani. Puljski Glas Istre je 11. januarja z njim pripravil veliki intervju. Na fotografiji je ob enem od obiskov v Ptuju (četrti z leve), kamor se je vedno rad vračal.
Ur
Foto: NS
Foto: SM
Gospodarstvo po svetu
Zagreb • Picula za Novi list:
Hrvaška mora razkrinkati Rupla
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel krši evropska pravila, ko postavlja ultimat Hrvaški, a njegova netaktnost ne bo uredila hrvaškega problema z EU glede ERC, so za Novi list menili nekateri hrvaški diplomati. Nekdanji hrvaški zunanji minister Tonino Picula je dejal, da je na "Ruplove nesramnosti opozarjal že
Foto: internet pre(| |g(j"
Reški časnik se je pogovarjal z več nekdanjimi in sedanjimi hrvaškimi diplomati, potem ko je Rupel v torek zvečer napovedal, da Slovenija in EU ne nameravata čakati več kot teden dni, da bo Hrvaška razveljavila odločbo o uveljavitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) tudi za članice EU s 1. januarjem 2008.
"Minister Rupel krši eno od ključnih pravil EU, da država, ki predseduje EU, svojega položaja ne sme uporabljati za urejanje dvostranskih problemov. Takšne poteze se bodo Sloveniji vrnile kot bumerang," je za Novi list dejal neimenovan hrvaški diplomat. Kot je dodal, je "opazno vzhajajoče nezadovoljstvo v državah EU zaradi takšnega obnašanja slovenskega šefa diplomacije".
Picula je ocenil, da Slovenija kaže "presenetljivo doslednost v prizadevanjih, da lastni interes predstavi kot interes EU". "Naloga hrvaške diplomacije je lokalizirati spopad med Hrvaško in Slovenijo, kar ni nemogoče. Vemo, da Ruplov način vedno izziva incidente, od hrvaške diplomacije pa je odvisno, ali ga bo EU tudi sprejela. Ruplovščina ne bo šla skozi, a treba je tudi vedeti, kako jo predstaviti," je dejal poslanec Socialdemokratske stranke (SDP) Picula.
"Evropsko obnašanje pomeni, da se je o problemih treba pogovarjati. Ultimati in roki niso evropski odnos. To, kar počne minister Rupel, ni pogovor, ampak sporočilo," pa je za Novi list dejal nekdanji hrvaški minister za evropske integracije Neven Mimica, prav tako iz vrst SDP. Ocenil je, da je problem v tem, ker hrvaška vlada že štiri leta ni uspela začeti dialoga glede ERC, kar je spodbudilo začetek krize. (sta)
Gaza • Odgovor
palestinskim
skrajnežem
Izrael uvedel splošno blokado
Foto: internet
Izraelska vojska je v četrtek znova okrepila pritisk na Gazo, uvedla splošno blokado območja in ubila šest Palestincev, med njimi dve ženski. Blokada Gaze je zaob-jela tudi mejne prehode, ki so namenjeni dobavi goriva in humanitarni pomoči.
Blokada je odgovor na palestinske skrajneže, ki iz Gaze na jug Izraela po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še vedno izstreljujejo rakete. V četrtek je bilo tako na skrajni jug judovske države izstreljenih 40 raket, ki so lažje ranile štiri osebe in povzročile gmotno škodo. Izraelska vojska je odgovorila z vrsto zračnih napadov v četrtek in danes, v katerih je umrlo šest ljudi, ranjenih pa jih je bilo pet. Od torka je v izraelskih napadih tako umrlo že 32 ljudi.
Izrael je v četrtek uvedel blokado vseh prehodov med Izraelom in Gazo in prekinil tako prehod potnikov kot blaga, a obljubil, da bo omogočil prehod v primeru izrednih humanitarnih potreb. Ukrep naj bi ostal v veljavi več dni.
Izrael sicer že več mesecev izvaja vrsto ekonomskih sankcij proti Gazi, vendar pa doslej še ni uvedel popolne blokade 1,3 milijona Palestincev, ki živijo na tem palestinskem območju, ki mu od junija vlada izključno palestinsko gibanje Hamas in ga ima zato Izrael za sovražno ozemlje.
"Na jugu države je v teku vojna. Naredili bomo vse, kar je možno, da ustavimo te nedopustne napa-
Ameriška vojska je v petek sporočila, da so ameriška vojaška letala ponovno napadla zatočišča teroristične mreže Al Kaide južno od Bagdada. Napad je bil del operacije, imenovane Phantom Phoenix, ki so jo začeli 8. januarja in s katero želijo z območja odstraniti vsa zatočišča Al Kaide, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
"Bombniki tipa B-1 so na območje odvrgli vodene bombne izstrelke tipa 19 GBU-31s," navaja sporočilo vojske. Tarče so bila taborišča za urjenje pripadnikov teroristične mreže Al Kaida.
V napadu 8. januarja so letala v dobrih 10 minutah na omenjeno območje odvrgla 38 bomb s skupno maso 18 ton in zadela 47 tarč, pri tem pa naj bi bilo ubitih najmanj 21 pripadnikov Al Kaide. (sta)
Moskva •
Napetosti med Rusijo in Veliko Britanijo
British Council zaprl oba urada v Rusiji
de. Še naprej se bomo borili proti Hamasu, Islamskemu džihadu in vsem našim sovražnikom," je izjavil izraelski premier Ehud Olmert. Prav Hamas in Islamski džihad naj bi bila namreč odgovorna za večino raketnih napadov na Izrael.
Palestinski predsednik Mahmud Abas naj bi medtem po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zagrozil, da bo zaradi izraelskih ukrepov razpustil pogajalsko skupino, ki je v ponedeljek pričela odločilna pogajanja z Izraelom. Napovedal pa je tudi odstop, če se bodo razmere še zaostrovale. Izraelski ukrepi naj bi namreč spodkopavali avtoriteto palestinskih oblasti ter zgolj povečali naklonjenost Palestincev do skrajnih organizacij.
Abas je tudi jezen, ker je Izrael tako kmalu po obisku ameriškega predsednika Georgea Busha začel z vojaškimi operacijami. Abasov tiskovni predstavnik Abu Rudejna je medtem Izrael obtožil, da sabotira mirovni proces. ZDA je pozval, naj "posredujejo čim prej in tako preprečijo novo zaostrovanje, ki bi lahko zadalo smrtni udarec zgodovinski priložnosti za mir".
Washington je medtem pozval Izrael, naj se v največji možni meri izogiba civilnim žrtvam v Gazi, a obenem napade Izraela označil za legitimno obrambo. Globoko zaskrbljenost nad napadi pa je izrazil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Zahteval je takojšnjo ustavitev palestinskih raketnih napadov, izraelsko vojsko pa pozval k največji možni zadržanosti. (sta)
Bagdad • ZDA
znova bombardirale
Tarča so zatočišča Al Kaide
Foto: internet
British Council je zaprl oba svoja urada v Rusiji, saj ruske oblasti njegovim uslužbencem onemogočajo nadaljnje delo, je danes v Londonu sporočil direktor British Co-uncila Martin Davidson. Britanski zunanji minister David Miliband je ravnanje Rusije že označil kot "nevredno velike države", zaskrbljenost pa je izrazilo tudi slovensko predsedstvo EU.
"Ruske oblasti so nam onemogočile nadaljevanje dela v Sankt Peterburgu in Jekaterinburgu, zato smo se odločili, da v obeh mestih začasno prekinemo svoje dejavnosti," je novinarjem v Londonu povedal Davidson. Kot je povedal, je ruska varnostna služba v torek zaslišala 20 ruskih uslužbencev British Councila, v noči na sredo pa so njeni agenti na domovih obiskali še deset uslužbencev in jih nato v sredo tudi zaslišali.
"Ti pogovori so imeli le malo ali nič opraviti z delom British Councila in so bili očitno namenjeni izvajanju neprimernega pritiska na nedolžne posameznike," je še dejal Davidson. Iz ruske varnostne službe FSB so sicer že v torek sporočili, da je bil cilj zaslišanj uslužbencev British Co-uncila "zaščititi ruske državljane, da ne bi postali orodje v provo-kativnih igrah Britancev".
Pod pretvezo, da vozi pod vplivom alkohola, naj bi ruska policija v torek zvečer za krajši čas zadržala tudi vodjo sanktpeter-burškega urada British Councila Stephena Kinnocka, sicer sina nekdanjega vodje britanskih la-buristov in evropskega komisarja Neila Kinnocka. Britansko veleposlaništvo v Moskvi je očitke Rusije, da je Kinnock vozil pod vplivom alkohola in zavrnil alkotest, zanikalo.
Slovensko predsedstvo EU je medtem Rusijo pozvalo, naj British Councilu dovoli svobodno opravljanje njegovih dejavnosti, ter izrazilo zaskrbljenost zaradi vztrajnih zahtev Rusije po zaprtju uradov British Councila v Sankt
Peterburgu in Jekaterinburgu in zaradi "nadlegovanja" lokalnih uslužbencev te ustanove. EU globoko obžaluje nadlegovanje uslužbencev British Councila, pa tudi administrativne in druge ukrepe, ki so jih napovedale ruske oblasti, je v današnji izjavi zapisalo predsedstvo.
Kot je še poudarilo predsedstvo, ta dejanja niso v skladu z duhom kulturnega sodelovanja, h krepitvi katerega se je Rusija zavezala na prvem stalnem partnerskem svetu EU-Rusija o kulturi 25. oktobra lani v Lizboni. Izpostavilo je tudi dragoceno in pomembno vlogo, ki jo British Council in kulturne institucije drugih držav članic EU v Rusiji opravljajo pri krepitvi sodelovanja med Rusijo in unijo.
Spor glede dejavnosti British Councila med Moskvo in Londonom je ta teden ponovno izbruhnil, potem ko je British Council v ponedeljek znova odprl dva urada v Rusiji, čeprav mu je Moskva to decembra lani prepovedala, kar naj bi bil odgovor na odločitev Londona o izgonu štirih ruskih diplomatov. Rusija Veliki Britaniji očita, da uradi British Councila na njenem ozemlju delujejo brez pravne podlage, po mnenju Londona pa je prepoved delovanja politično motivirana. (sta)
Rim • Italijanski pravosodni minister odstopil
Ministrova žena jemala podkupnino?
Italijanski pravosodni minister Clemente Mastella je odstopil s položaja, ker so njegovo ženo aretirali zaradi obtožb o zlorabi oblasti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Mastellova stranka je sicer ena manjših strank v vladni koaliciji in je kritična do trenutne levos-redinske vlade Romana Pro-dija.
"Tokrat priznam svoj poraz in odstopam z mesta ministra. Izbiral sem med ljubeznijo do svoje družine in obstankom na mestu ministra in izbral prvo," je v govoru pred italijanskim parlamentom povedal 60-letni Mastella. Ženo zdaj že bivšega pravosodnega ministra Sandro Lonardo, ki predseduje svetu Mastellove sredinske katoliške stranke UDEUR južnoitalijanske dežele Kampanije, namreč obtožujejo sprejemanja podkupnine od bolnišnice v Caseri blizu Neaplja.
Lonardova je ob zadnjih dogodkih podala tudi uradno izjavo, v kateri je zapisala, da je "prepričana, da je vse, kar se dogaja, cena, ki jo morata ona in njen mož plačati zaradi zagovarjanja katoliških vrednot in politike". Dodala je še, da je za zaporni nalog izvedela iz medijev.
Stranka UDEUR ima v zgornjem domu italijanskega parlamenta tri sedeže in je zato izjemno pomembna za vlado Romana Prodija. Mastella je že pred tem grozil, da bo njegova stranka izstopila iz devetstrankarske vladne koalicije, ko ji ni uspelo sprejeti nujno potrebnega sporazuma o volilni reformi. Stranka UDEUR je na parlamentarnih volitvah leta 2006 sicer dobila 1,6 odstotka glasov. (sta)

Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
WASHINGTON - Predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke je v kongresu podprl predloge za proračunsko vzpodbudo ameriškemu gospodarstvu, ki mu letos grozi recesija. Bernanke se ni opredeljeval do posameznih predlogov Bele hiše in kongresa, vendar je zamisel načeloma podprl. Za letos je napovedal le upočasnitev gospodarske rasti, ne pa tudi recesije. Na vprašanje, kakšni bodo učinki okrog 100 milijard dolarjev vrednega stimulacijskega paketa, je odgovoril, da bodo učinkoviti.
WASHINGTON - V ZDA so lani začeli graditi 1353 novih hiš in stanovanj, kar je za 24,8 odstotka manj kot leta 2006. Podobno slabo je bilo le leta 1980, ko je gradnja v primerjavi z letom prej padla za 26 odstotkov. Padec števila gradenj novih hiš in stanovanj potrjuje težave na nepremičninskem trgu, ki lahko ameriško gospodarstvo potegnejo v recesijo. NEW YORK - Potem ko je ameriška investicijska banka Merrill Lynch v lanskih zadnjih treh mesecih ustvarila rekordno četrtletno izgubo v višini skoraj deset milijard dolarjev, je tudi celotno leto 2007 končala globoko v rdečih številkah. Banka je morala zaradi slabih hipotekarnih posojil odpisati dodatnih 11,5 milijarde dolarjev (7,8 milijarde evrov). Skupni znesek dosedanjih odpisov zaradi kreditne krize pri tej banki tako znaša približno 20 milijard dolarjev. DAVOS - Ljudje so vse bolj pesimistični glede prihodnosti svetovnega gospodarstva in varnosti, je pokazala raziskava Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). 36 odstotkov vprašanih pričakuje, da bodo imele naslednje generacije slabši življenjski standard, kot ga imamo danes, 33 odstotkov pa jih meni, da se bo standard izboljšal. BASEL - Novartis je v letu 2007 ustvaril 39,8 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje, kar je osem odstotkov več kot leto prej. Čisti dobiček se je povečal za 66 odstotkov na 12 milijard dolarjev. Tretji največji evropski farmacevtski koncern je beležil rast v vseh glavnih regijah in vseh divizijah, razen v farmacevtski. Čisti dobiček je brez prevzemov upadel za štiri odstotke na 6,5 milijarde dolarjev, dobiček iz poslovanja pa za 11 odstotkov na 6,7 milijarde dolarjev. NEW YORK - Hewlett-Packard je okrepil prevladujoč položaj na svetovnem trgu osebnih računalnikov. V letu 2007 je skoraj vsak peti prodani računalnik prišel iz tega ameriškega koncerna. Na drugem mestu med največjimi proizvajalci osebnih računalnikov na svetu sledi dolgo let vodilni Dell s skoraj 15-odstotnim tržnim deležem.
ZAGREB - Za tovarno kamene volne Rockwool Adriatic v Picnu v Istri še vedno velja začasna prepoved poskusnega obratovanja, čeprav je hrvaško zunanje ministrstvo v sredo potrdilo, da je konec decembra lani sprejelo 'pismo pritiska'. V njem je Evropska komisija zahtevala nemoteno delo tovarne danskih lastnikov. Tovarna bo lahko nadaljevala poskusno obratovanje, ko bo spremenila in dopolnila gradbeniško dovoljenje, zastavila monitoring in izpolnila pogoje iz študije o vplivu na okolje.
PARIZ - Francoske lekarne bodo lahko zdravila kmalu ponudile v samopostrežni prodaji in ne več zgolj prek pulta kot doslej. Tako naj bi omogočili konkurenco, ki naj bi privedla do znižanja cen zdravil. V drugi polovici leta bodo lekarne številna zdravila lahko zložile na police, kjer bodo dosegljiva kupcem.
SINGAPUR - Cene nafte na svetovnih trgih so se v četrtek nekoliko zvišale. Za sod zahodnoteksaške lahke nafte s februarskim dobavnim rokom je bilo v azijskem elektronskem trgovanju na newyorški borzi treba odšteti 12 centov več oz. 90,96 dolarja. Zahodnoteksaška lahka nafta se je v sredo po objavi poročila o ameriških zalogah pocenila za 1,06 dolarja na 90,84 dolarja za sod.
STRASBOURG - Evropski poslanci so v Strasbourgu v drugem branju sprejeli predlog direktive o potrošniških kreditnih pogodbah, s katero naj bi se oblikoval skupni evropski pravni okvir za zaščito potrošnikov pri najemanju kreditov ter omogočilo odprtje nacionalnih trgov potrošniških kreditov. Slovensko predsedstvo je sprejem direktive že pozdravilo. WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za delo je sporočilo, da je potrošniška inflacija decembra lani znašala 0,3 odstotka, v celotnem letu 2007 pa je dosegla 4,1 odstotka, kar je največ v zadnjih 17 letih. Za rast inflacije so krive cene energije in hrane, brez zvišanja teh pa bi se osnovna inflacija decembra zvišala za 0,2 odstotka, v letu 2007 2,4 odstotka.
BRUSELJ - Evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs je pozdravil dogovor med kazahstanskimi oblastmi ter mednarodnim konzorcijem energetskih podjetij glede razvoja priobalnega naftnega polja Kašagan na severu Kaspijskega jezera. Gre za največje nahajališče nafte, odkrito v več kot 30 letih, katerega izkoriščanje pa je tehnično izjemno zahtevno.
TOULOUSE - Evropski letalski proizvajalec Airbus je lani prodal rekordnih 1341 letal, medtem ko jih je leto prej zaradi težav s proizvodnjo A380 prodal 790. Posledica dobrih rezultatov je povečanje naročil na 3421 letal, katerih vrednost ocenjujejo na 157,1 milijarde dolarjev, izdelava pa naj bi trajala šest let.
Ptuj • Denacionalizacija za Slovenski trg 3 in Prešernovo 4 zaključena
Še dva kulturna spomenika ostajata v lasti občine
Mestna občina Ptuj ostaja lastnica dveh kulturnih spomenikov, stavbe v Prešernovi ulici 4 in hiše na Slovenskem trgu 3. Z letom 2007 sta bila pravnomočna zaključena denacionalizacijska postopka za oba objekta, ki sta po Odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj razglašena za kulturni spomenik.
Foto: Črtomir Goznik
Slomškova tri ostaja v lasti MO Ptuj. Denacionalizacijski postopek je tudi za ta objekt pravnomočno zaključen. V lasti MO Ptuj ostaja tudi Prešernova 4. V obeh primerih gre za kulturna spomenika.
Pa brez zamere
Obletnica rojstva
Praznovanje rojstnega dne
Rojstni dnevi so ena taka čudna zadeva. To vem zelo dobro, kajti pred kratkim me je eden od njih doletel. V najbolj osebnem pomenu - bil je namreč moj rojstni dan. V podrobnosti sicer ne bom šel (lahko zapišem le, da je bilo nadvse prijetno). Tukaj bom natrosil samo nekaj naključnih in morda celo nepovezanih misli o rojstnodnevni tematiki.
Rojstni dan je nekaj, kar nam je vsem skupno. To, da smo se rodili, je dejstvo, ki ga vsakodnevno izkazujemo s svojo fizično prisotnostjo na tem svetu. Je pa to tudi nekaj, česar si seveda ne moremo izbrati, saj so se o tem odločili naši starši (ali pa tudi ne, vse je možno). Začetek in konec našega življenja sta neizbežna. In ker imamo pač navado, da konca življenja ne proslavljamo kaj prida, se očitno zato toliko bolj veselimo začetka. Celo do te mere, da ponavadi vsako leto na obletnico dneva, ko smo se rodili, naredimo praznovanje, na katerega povabimo družino in prijatelje. Pač, kdo nas ne bi razumel, saj smo veseli, da smo se rodili, in to veselje očitno hočemo deliti tudi z drugimi. A po drugi strani iz tega našega veselja nastane tudi obveza. Sicer ne takšna, da bi vas zaradi neizpolnjevanja le-te zaprli ali denarno kaznovali, a obveza vseeno obstaja. Ko mi koga (ali pa ta nas) povabimo na praznovanje rojstnega dneva, se potem smatra, da bo tudi on naredil enako - se pravi, da nas bo povabil na praznovanje svojega rojstnega dneva. Kajti če nas ne bo, se to med ljudmi smatra kot znamenje nehvaležnosti in slabega okusa. Zaradi takih stvari prihaja tudi do medsebojnih sporov in zamer. Kar je seveda popolnoma nepotrebno, da ne rečem celo otročje. Kajti odločitev o tem, koga povabiti na praznovanje rojstnega dne, bi morala biti samo stvar tistega, ki ta rojstni dan tudi praznuje, ne pa posledica nekega nenapisanega pravila, navade, ki zapoveduje, da moramo vse tiste, ki so nas povabili na svoj rojstni dan, povabiti tudi mi na svojega. Nekako se od nas to pričakuje. In potem, če tega ne storimo, kar nekako jezno in užaljeno gleda na nas. In pri tem seveda popolnoma pozabi na dejstvo, da gre za naš rojstni dan, in je potemtakem tudi odločitev, koga bomo na rojstni dan povabili, popolnoma in samo naša. Za to odločitev niti ne potrebujemo kakih racionalnih razlogov ali drugih meril. Pravzaprav nam rojstnega dne sploh ni treba praznovati. Saj nikjer ne obstaja kak zakon, ki bi določal, da ga moramo. Gre zgolj za našo dobro voljo. In seveda, zakaj bi morali rojstni dan praznovati tako, da zapravljamo velike zneske za hrano in pijačo? Če smo tega, da smo živi, da živimo, veseli, potem je bolj prav, da se na ta dan zahvalimo tistim, ki so nam to omogočili - svojim staršem torej.
Skratka, rojstni dnevi so dogodki, ki bi morali biti nekaj zelo osebnega, ne pa nekaj, kar nam izsuši denarnico. Seveda s praznovanjem rojstnega dne ni nič narobe - če ga praznujemo zato, ker smo se sami tako odločili, in s tistimi, ki so nam pri srcu. Da pa bi iz rojstnega dne delal neko vsesplošno veselico za vse, ki jih slučajno poznam - hvala, to pa ne.
Gregor Alič
Cerkvenjak • Župani o prometni varnosti
Obvezno sanirati ceste
in zgraditi pločnike
V petek, 11. januarja, so se v Cerkvenjaku župani občin Lenart, Cerkvenjak, Sveta Trojica in Trnovska vas sestali s predstavniki Ministrstva za promet, DARS-a in Direkcije RS za ceste, pogovarjali pa so se o zagotovitvi prometnih varnostnih ukrepov na regionalni cesti Videm-Senarska in Ptuj-Lenart.
Gre za objekta, za katera sta Kapitalska zadruga, z. b. o., in Deželna banka Slovenije kot pravni naslednici Zveze hra-nilno-kreditnih služb vložili denacionalizacijski zahtevek, prizadevali pa sta si tudi za vrnitev stavbe na Slomškovi 14 v lasti fizičnih oseb. V primerih Slovenski trg 3 in Prešernova 4, ki je bila prva Mestna hiša na Ptuju, je kot zavezanka nastopila MO Ptuj.
Za usodo poslovno-stano-vanjske hiše v Prešernovi 4 se je na seji mestnega sveta julija lani posebej zanimal mestni svetnik Albin Pišek. Zanimalo ga je, ali je vodstvu MO Ptuj in občinski upravi znano, kaj se dogaja ali se je dogajalo s tem objektom, ki je lep primer romanske meščanske arhitekture iz pozno-gotskega obdobja. Stavba naj bi bila stara več kot 450 let. Po vsej verjetnosti gre tudi za najstarejšo hišo na območju Prešernove ulice. Ob zadnji prenovi so na glavnem pročelju našli ostanke značilno fugiranega romanskega ometa, sicer pa je bila stavba večkrat prezidana. Svetnik Pišek je takrat tudi vprašal, kako je mogoče, da se je notranjost objekta obnovila z občinskim denarjem, po zakonu o denacionalizaciji pa naj bi jo vrnili domnevnemu lastniku, ki jo bo v najkrajšem času prodal novemu. Predvsem ga je zanimalo, kaj je MO Ptuj doslej naredila, da bi Prešernova 4, ki je eden najlepših kulturnih spomenikov stavbne dediščine, ostala Ptuju, in ali je po za-
konu bila predkupna pravica ponujena MO Ptuj.
Že septembra lani so strokovne službe MO Ptuj odgovorile, da so lahko Ptujčani pomirjeni, Prešernova 4 bo ostala v lasti MO Ptuj. V dena-cionalizacijskem postopku, ki ga je vodilo Ministrstvo za kulturo RS, je MO Ptuj sodelovala v okviru zakonskih možnosti. Organu, ki vodi postopek, in upravičencem, Deželni banki Slovenije in Kapitalski zadrugi, je predlagala, da se stavba ne vrne v naravi, ampak se za zavezanca določi Slovenska odškodninska družba. Takrat je Dragica Šteflič iz pravne službe MO Ptuj v odgovoru zapisala, da sta upravičenki s plačilom odškodnine soglašali.
„Na podlagi opravljene cenitve je bilo ugotovljeno, da gre v primeru Prešernove 4 za bistveno povečanje vrednosti v času vračanja, in sicer za več kot 70 odstotkov. Nobena od strank ni imela pripomb na izvedeno cenitev. Bistveno povečanje vrednosti pa predstavlja okoliščino, ki omogoča vlagate-ljicam - upravičenkam, da po Zakonu o denacionalizaciji izbereta opcijo, da se jima nepremičnina vrne v obliki odškodnine. Zaradi navedenih ugotovitev je Mestna občina Ptuj upravičenkama predlagala, da zaradi pomembnosti kulturnega spomenika, ki je bil prva Mestna hiša na Ptuju, spremenita zahtevek tako, da odstopita od vrnitve v naravi in soglašata s plačilom od-
škodnine. Na podlagi izjav obeh vlagateljic - upravičenk je Ministrstvo za kulturo izdalo odločbo, da kot zavezanec nastopi Slovenska odškodninska družba. Odločba je postala pravnomočna 19. avgusta 2007," je v sporočilu za javnost te dni dodatno zapisala Dragica Šteflič iz pravne službe MO Ptuj.
Tudi v primeru nepremičnine na Slovenskem trgu 3, ta je v osnovi srednjeveška meščanska hiša, ki je bila ob koncu 19. stoletja preoblikovana tako, da je dobila novo, neorenesančno oblikovano fasado, gre prav tako za bistveno povečanje vrednosti v času vračanja, za več kot 70 odstotkov. Slovenska odškodninska družba in Mestna občina Ptuj na cenitev nista imeli pripomb. „Vlagateljici sta ugovarjali vrsti in upravičenosti nekaterih vlaganj in glede višine investicijskih vlaganj v predmetno nepremičnino. Na podlagi večkratnih pogajanj s predstavniki obeh vlagateljic - upravičenk, med katerimi je bila kot pooblaš-čenka Kapitalske zadruge z. b. o. tudi Kmetijska zadruga Ptuj, je zadeva končno dobila svoj epilog. Na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku lahko stranke spremenijo svoj zahtevek do izdaje odločbe na prvi stopnji. Kapitalska zadruga in Deželna banka Slovenije sta septembra 2007 spremenili svoj zahtevek. Zaradi spremembe zahtevka je Ministrstvo za kulturo oktobra
lani izdalo odločbo, s katero je kot zavezanca določilo Slovenski odškodninski sklad. Odločba je 18. novembra lani postala pravnomočna. S tem je Mestna občina Ptuj v obeh primerih z veliko vloženega truda uspela zadržati v svoji lasti dva izredno pomembna kulturna spomenika," je še povedala Dragica Šteflič.
MG
V občini Sveta Trojica tudi niso zadovoljni z zgrajenimi nadvozi čez avtocesto, saj ti nimajo rešenih pločnikov za pešce.
Župani so pristojne opozorili tudi na križišče pri novem nadvozu v Spodnji Senarski, ki je zelo nepregledno in je bilo v njem več prometnih nesreč. Poudarjali so, da je treba obe omenjeni cesti obnoviti, saj sta zaradi prekomerne obremenitve pri dovažanju materiala na grad-
bišče avtoceste v zelo slabem stanju. V lokalnih skupnostih tudi želijo, da se ob omenjenih cestah v naseljih zgradijo pločniki.
Na sestanku so se dogovorili, da občine pripravijo ustrezne projekte in jih predajo Direkciji za državne ceste. Na osnovi projektantskega predračuna se bodo dogovorili o sofinancerskih deležih, se na tej osnovi pa bo pripravljen sporazum med Ministrstvom za ceste,
DARS-om in lokalnimi skupnostmi glede financiranja. Nadvoze brez pločnikov, ki se gradijo, in nadvoz na cesti Senarska-Ptuj pa si bodo ogledali in poskušali najti rešitev, kako zagotoviti varnost pešcev. Pristojni bodo preučili tudi preglednost križišča v Spodnji Senarski, čeravno je projektant na sestanku zagotavljal, da je nadvoz zgrajen po vseh predpisih.
Zmago Šalamun
Šolstvo • Financiranje zasebnih (glasbenih) šol
Stvar dogovora, ne zakonske obveznosti
Pred nedavnim je bilo v eni izmed spodnjepodravskih občin slišati vprašanje, ali je sofinanciranje zasebne (glasbene) šole, ki ima koncesijo za izvajanje programa, sedež pa v drugi občini, obvezno za vse ostale občine, iz katerih prihajajo učenci te šole.
Jasno je, da če so občine soustanoviteljice določenega zavoda, bodisi zasebnega bodisi javnega, s tem prevzemajo določene (finančne) obveznosti. Kako pa je z občinskim sofinanciranjem zasebnih (glasbenih) šol v primeru, ko ne gre za soustanoviteljstvo in ko taista šola nima sedeža v dotični občini, smo povprašali na pristojno ministrstvo za šolstvo in šport, odkoder je prišel naslednji odgovor:
„Financiranje zasebnih glasbenih šol je določeno v 86. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS 16/07 UPB - 5), ki med drugim navaja, da zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnega glasbenega izobraževanja, pripadajo sredstva iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti, če izpolnjujejo v omenjenem členu izpolnjene pogoje. Zasebni šoli pripada za posameznega učenca oziroma dijaka 85% sredstev, ki jih država oz. lokalna skupnost zagotavlja za plače in materialne stroške na učenca v javni šoli. Omenjeni člen se navezuje na 82. člen, ki dolo-
Foto: M. Ozmec
ča sredstva lokalnih skupnosti, ki se v skladu z normativi in standardi zagotavljajo glasbenim šolam za: nadomestila stroškov delavcem v skladu s kolektivno pogodbo, sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme in sredstva za investicije. Sredstva, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja v skladu s tem zakonom, niso vezana na pojem ustanavljanja, zato je obveznost tako države kot lokalne skupnosti, da ta sredstva zagotovi. Lokalne skupnosti torej ne plačajo dopolnitev do 100% financiranja, ampak svoj 85% delež sredstev na način, kot je določeno v navedenem zakonu.
Dopolnitev do 100% - to je 15% delež (šolnina) - plačujejo starši, kot je določeno v 88. členu ZOFVI."
S tem je sicer pojasnjeno, kaj naj bi kdo plačeval in v kolikšni meri, ne pa tudi, ali so občine, iz katerih prihajajo učenci, (zakonsko) zavezane do doplačila. Kot je jasno razbrati iz odgovora Mihaele Praprotnik, ki skrbi za stike z javnostjo pri omenjenem MŠŠ, je doplačilo izključno stvar prostovoljnega dogovora med zasebnim zavodom in občino: „Zasebnih šol ne zavezuje zakonodaja glede določitve šolskega okoliša, kot zavezuje javne, zato se v zvezi s tem lahko odločajo same.
V njihov izobraževalni proces se torej lahko vključujejo otroci iz različnih občin. Pri zasebnih šolah, kjer lokalne skupnosti niso ustanoviteljice, velja, kot je že v prejšnjem odgovoru navedeno - sofinanciranje v 85% deležu na učenca - in na način, kot pripadajo sredstva javni šoli. (Po enakem principu se sofinancirajo te zasebne šole tudi iz državnega proračuna.) Pri tem je razdelitev 85% celotnega deleža iz proračuna lokalnih skupnosti odvisna od števila otrok iz posamezne občine, ki obiskujejo to šolo, in od dogovora med zasebno glasbeno šolo in lokalno skupnostjo, s katerim se določi število otrok iz posamezne občine, ki jih bo lokalna skupnost oz. občina sofinancirala. Največje možno število vpisanih učencev v zasebno šolo se določi ob vpisu v razvid izvajalcev javnega programa, ki ga vodi Ministrstvo za šolstvo in šport. Od kod bodo prihajali ti učenci v šolo in koliko bo le-teh iz posamezne občine, pa šola rešuje - kot rečeno - na nivoju dogovora s posamezno občino."
SM
Lenart • Kulturno društvo Delavec
Primiera S pesmijo v življenje
V Lenartu deluje med drugim kulturno društvo Delavec, katerega člani in članice so zaposleni v podjetjih TBP Lenart in Prevent Halog. V sklopu društva delujejo folklorna skupina, likovno-ustvarjalna sekcija in gledališka skupina.
V petek, 11., in v soboto, 12. januarja, so se člani in članice Kulturnega društva Delavec v Domu kulture Lenart premi-erno predstavili z ljudsko veseloigro S pesmijo v življenje,
ki jo je režirala Marija Šauperl. Ljudska veseloigra govori o vaškem čevljarju Urhu, ki je vesel muzikant in včasih rad pogleda v kozarec. Njegova stroga, odločna žena Lenka
bi na vsak način rada poročila njuno hčer Urško. V časopisu je zasledila oglas mladega Američana in v Urškinem imenu pisala v Ameriko. A Urška je do ušes zaljubljena
v Tončka, prijetnega fanta, nečaka veleposestnice Mete, zato je prav nič ne zanima, kaj načrtuje njena mama. Da je zmešnjava še večja, je tukaj soseda Neža s svojo hčerko Cilko, ki je prav tako primerna za možitev. V vsesplošni zmešnjavi zamenjajo zdravnika za Američana. V zgodbo se zmeša še ciganka Rozamunda in s svojim spretnim čaranjem začara tako, da se Američan zaljubi v Cilko ...
Veseloigra S pesmijo v življenje je popestrena z glasbo mladih harmonikarjev Urbana in Simona. Igra ima tri dejanja in se izvaja v narečju okolja, iz katerega prihajajo igralci. Scena pa je delo likovno-ustvarjal-ne sekcije KD Delavec.
Zaigrali so Miran Zadravec, Olga Bukvič, Barbara Kolet-nik, Zdenka Petrič, Nada Cafu-ta, Sabina Zadravec, Peter Jan-žič, Sandi Zadravec, Damjan Arcet, Milena Arnuš, Dragica Katan in harmonikarja Urban in Simon Rajter.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Na knjižni polici
Kiran Desai Dediščina izgube
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2007 (Zbirka Roman)
Dediščina izgube je druga knjiga indijske pisateljice in zanjo je prejela prestižno angleško Bookerjevo nagrado. V romanu sledimo zgodbi upokojenega sodnika, ki je študiral v Cambridgeu, vnukinje Saj in kuharja, vzporedno pa zgodbo Bidžuja, kuharjevega sina in ilegalnega priseljenca v Združenih državah Amerike.
Saj je bila stara sedemnajst let in njena romanca z Gajanom, inštruktorjem matematike, je trajala šele eno leto. Ka-limpong je pokrajina visoko v severovzhodni Himalaji, kjer živijo upokojeni sodnik, njegov kuhar, vnukinja Saj in pes Mut. Tukaj so bile zmeraj vojne, izdaje in zamenjave ozemlja. V sodnikovi hiši se že na prvi pogled vidi propad nekdanjega bogastva. Usoda namenja revežem večje število nesreč, za katere ni nihče kriv. Kuharjev sin Bidžu se je preživljal v Ameriki kot natakar in kuhar brez delovnega dovoljenja. Njegov oče kuhar je imel zgarano, skrčeno otroštvo in razvlečeno starost. Bil je razočaran, da dela za sodnika Jemubhaja, oče je služil samo belcem. Indijci so razseljeni povsod po svetu, le Bidžu se ni kaj dosti naučil. V kletnih kuhinjah New Yorka je bil svet enak. Sajin oče je bil prvi indijski vesoljec v Rusiji, poročen s študentko. Pilot in študentka, oba sta bila enako samotna, privlačna, svobodna in nemirna. Oba je doletela smrt na tleh, ne v vesolju. Saj je v moskovskem samostanu postala sirota brez staršev, stari oče, sodnik v pokoju, je plačeval njeno šolnino. Zavidal je Angležem in sovražil Indijce. Za to, kar je postal, so ga prezirali tako Angleži kot Indijci. Vnukinja je najbrž edini čudež, ki mu ga je namenila usoda. Sistem je bil znan po čistosti, še bolj pa po definiciji greha. Ko je odšel na študij v Anglijo, ga je presenetilo, da so tam tudi revni ljudje, ki imajo grdo življenje. Umaknil se je v samoto, ki je kmalu postala navada. Srce in duša sta ga boleli, punce so se umikale, ker naj bi smrdel po ka-riju. Obsedeno se je umival, ni odhajal na deželo, rajši je imel oblačne dni kot sončne. Zanj so imele Angležinje grozne noge in navdušen je bil, da je lahko angleška kraljica, tako grda ženska, tako mogočna. Sanjarjenje očeta in sina o sodniški karieri je bilo navdušujoče kot v pravljici. Pomembno je potegniti črto med razredi. Ko sluge ugotovijo, da dobijo od sveta njihovi otroci manj kot drugi, postanejo zamerljivi. Saj je postala ob knjigah nemirna in bi rada potovala. Začutila je grozno hrepenenje po očetu, kije hotel potovati v vesolje. Njena učiteljica Noni je izčrpala svoje znanje naravoslovja in fizike. Veljalo je prepričanje, da so ljudje ob morju bolj bistri, ker jedo ribe, na primer Bengalci. Če bo Saj še dolgo živela v hiši bogu za hrbtom in z dvema kri-vonogima moškima, bo njena lepota zbledela. Medtem Bidžu spoznava, da so Američani predebeli in nesamo-zavestni in tuhtajo, ali dobijo v Ameriki res vse najboljše. Njegov prijatelj Said iz Zanzibarja je novo državo ljubil, goljufal in ji bil vdan. Bidžuja je opozarjal, naj se ne vrača domov. Vsako leto so se prebežnikiprijavljali za zeleno karto, toda Indijcev na njej ni bilo. Kuhar pa je v vasi razlagal, kako je njegov sin šef restavracije v New Yorku. Za njiju velja, da denar ni vse, kajti sreča je, če imaš koga, da lahko zanj skrbiš in on skrbi zate. Največja ljubezen je tista, kije ne moreš videti. Bidžu je z zavistjo gledal legalizirane tujce, bili pa so tudi taki, ki so umrli neznani in zapuščeni in niso nikoli videli domačih. Saj je bila nepomembna igralka v igri drugih. Gajan in Saj sta raziskovala drug drugega in odkrila, da imata vse dele telesa tam, kjer je treba. Njuna ljubezen je vsaj v začetku cvetela, ne zavedajoč se političnih težav. Gajan se je pretolkel do roba srednjega razreda, njihova hiša je bila slikovita revščina. Ni se ujemala z njegovo govorico, videzom, obleko, izobrazbo. Indijci v Ameriki so jedli govedino, doma pa so bili kot sužnji, ki so tekali za zahodom. Leta 1947 so Britanci odšli in podelili Indiji svobodo, le Nepalci v Indiji so ostali kuliji, delavci, služabniki, najemniški vojaki. Zato tudi Gajan ni dobil službe. On je povedal upornikom za sodnikove puške, on je imel Saj za trapo! Ljubezen domuje med hrepenenjem in izpolnitvijo. Saj je hrepenela po širnem, kakršnemkoli svetu.
Ko so se Nepalci uprli, sta bili življenji Bidžuja in očeta povezani samo preko upanja. Zgodovina se je gradila počasi, prostor med življenjem in smrtjo je bil vedno manjši. Grozljivi dogodki so se vrstili čez letne čase. Bidžu seje vračal domov čez samotni ocean, ne da bi vedel, kdo je ameriški predsednik, ne da bi videl katerokoli turistično znamenitost, Kip svobode. S prihranki bo kupil taksi. Človeško življenje je gnusno in pokvarjeno.
Vladimir Kajzovar
Tenis
Blaž Rola uspešen na Australian opnu
Stran 12
Atletika
Kolaričeva uspešno začela olimpijsko sezono Stran 12
Odbojka
»V tretje gre rado«
Stran 13 Zavod za šport Ptuj
Bo Sitar v sredo že razrešen?
Stran 13
Strelstvo
Nov ekipni ligaški rekord Kidričanov
Stran 14 Rado Rogina, KK PP
»Šele po dirki po Sloveniji bom mislil na Peking« Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec, profesionalni boksar
Dejanova 14. predčasna zmaga
V soboto je Dejan Zavec v nemškem Duseldorfu dosegel svojo 24. profesionalno zmago v 25 dvobojih, eden se je končal brez odločitve (v Mariboru proti Jorgeju Danielu Miran-di). Tokrat je precej »pohitel«, saj je tekmeca, Pietra dAlessia poslal na pod v 4. rundi. To je v zadnjih dveh letih njegova najhitrejša zmaga, sicer pa je v vsej karieri že osem krat zaključil dvoboj v uvodnih štirih rundah; rekordna je še vedno tista iz začetka profesionalne poti, ko je Madžara Zsolta Tot-ha s tehničnim K. O. premagal v 1. rundi.
Tokratna borba ni imela predznaka za naslov prvaka ...', ampak je Dejanu služila predvsem za ohranjanje tekmovalnega ritma in preverjanje forme. »Najprej je padel v vodo dvoboj s Francozom Fre-dericom Klosejem, nato še z Jacksonom Osei Bonsujem. To je pomenilo, da bi imel pred naslednjim dvobojem dolg premor, ki sem ga želel zapolniti z nekoliko lažjo borbo in v klubu so mi prisluhnili,« je o okoliščinah, ki so privedle do tokratne-
Na spletni strani evropske boksarske zveze (UBU) je določen datum (27. 1. 2008), do kdaj se mora evropski prvak Jackson Osei Bonsu odločiti, kdaj bo branil naslov proti prvemu izzivalcu, Deja-nu Zavcu.
ga dvoboja, povedal Dejan.
Nemec z italijanskimi koreninami, Pietro d'Alessio, se je enakovredno upiral le na začetku; kmalu je namreč postalo jasno, da je naš šampion zanj premočan. »Na začetku je še nekako poskušal držati korak z mano, bil je zelo agresiven, a mu to ni dolgo uspevalo. Sam sem si želel hitro končati dvoboj, da bi tako zmanjšal možnost poškodbe na minimum. Še vedno namreč pomnim mariborski dvoboj z Argentin-cem Mirando, ko mi je po trku z glavama počila arkada. Že v 1. rundi je imel dAlessio od udarcev precej načeto ličnico. Tudi v drugi in tretji rundi sem nadaljeval z močnim ritmom,
obenem pa sem poskušal z nekoliko spremenjenim načinom borbe tekmeca prisiliti k vdaji. Čeprav sem močno udarjal, se mi je zdelo, da udarjam steno, saj ni bilo pričakovanega odziva. Pred četrto rundo sem začutil, da bo borbe vendarle kmalu konec, saj je bila rana na obrazu Nemca že precej odprta. Pol minute pred koncem je po seriji močnih udarcev pokleknil, trener pa je v ring vrgel belo brisačo, kar je pomenilo konec dvoboja,« je svoj vidik duseldorfske borbe opisal Dejan, ki se je v nedeljo že vrnil v Slovenijo.
V ponedeljek se je v pogovoru nekoliko zadržal še pri omenjenih spremembah boksanja:
»Na treningih sva s trenerjem Thorstenom Schmitzem poskušala uvesti nekatere novosti v moje boksanje. Lahko rečem, da so bile zelo uspešne in sem s tem delom zelo zadovoljen, čeprav mi je pri 31. letih težko spreminjati način borbe. Kljub temu vidim, da takšne podrobnosti, kot so npr. širina razkoraka, zelo pomembne in veliko pripomorejo k lažjemu boksanju. Seveda bo potrebno še veliko vaje, da bo to izpiljeno na želenem nivoju. Tokratni tekmec je bil ravno pravšnji za takšno eksperimentiranje. Čez nekaj dni bom odšel nazaj v Nemčijo, kjer bova s trenerjem analizirala dvoboj in poskušala izluščiti pozitivne stvari.«
Nadaljnja Dejanova profesionalna pot v tem trenutku še ni določena, precej več jasnosti pa si lahko obeta že v nedeljo. Takrat se namreč izteče rok, do katerega mora evropski prvak Jackson Osei Bonsu sporočiti, kdaj se bo predvidoma pomeril s prvim izzivalcem, Deja-nom Zavcem.
Jože Mohorič
Nogomet • NK Drava Ptuj (turnir v Širokem Brijegu)
V finalu minimalen poraz z Dinamom
V petkovi številki Štajerskega tednika smo poročali, da so nogometaši ptujske Drave odpotovali na deset dnevne priprave v Medugorje. Po večurni vožnji so v četrtek prispeli v ta
kraj, ki postaja njihova stalna baza za priprave pred spomladanskim delom prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi. Trener Milan Buričič in njegovi sodelavci imajo na razpolago
27 nogometašev, oziroma 28, če upoštevamo, da je vadil tudi športni direktor Mladen Da-banovič, ki se je tako znašel v dveh vlogah.
V soboto in nedeljo so se
Jubilejno, 25. profesionalno borbo je Dejan Zavec no, s tehničnim K. O. v 4. rundi; predvidenih jih je
Foto: Črtomir Goznik
končal predčas-bilo 8.
Ptujčani udeležili nogometnega turnirja v Širokem Brijegu. V soboto so igrali srečanje z domačo ekipo in jih z zadetkoma Štruklja in Grbeca premagali z 2:0, ter se tako uvrstili v nedeljski finale, kjer jih je pričakal močni zagrebški Dinamo. Najprej so povedli nogometaši Dinama z zadetkom hrvaškega reprezentanta Luke Modriča, okoli katerega se spletajo številne zgodbe o prestopih v naj-
močnejše evropske klube. Že po treh minutah je za Dravo izenačil Marko Kmetec. Zmagoviti zadetek za Dinamo je v 71. minuti srečanja dosegel Guela.
»S prikazano igro v teh dveh dneh smo zelo zadovoljni, saj sta to bile naši prvi tekmi po desetih dneh priprav. Proti re-nomiranim Zagrebčanom smo igrali dobro in bili skoraj skozi vso srečanje enakovredni nasprotnik. Proti koncu srečanja se nam je zgodil rahel padec v igri, kar so izkoristili naši nasprotniki in dosegli zmagoviti zadetek,« je po končani tekmi z Dinamom dejal športni direktor Mladen Dabanovič. Vseka-
kor pa je potrebno omeniti, da so Zagrebčani na tem turnirju nastopili v najmočnejši postavi, manjkal je le vratar Koch.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so po nekajdnevnih treningih (na sliki) odigrali že prvi tekmi na turnirju v Širokem Brijegu.
Luka Modrič (Dinamo Zagreb) je trenutno najbolj vroče nogometno ime na Hrvaškem: povezujejo ga z Arsenalom, Bayernom ...
Polfinale: Drava - Široki 2:0
STRELCI: 1:0 Štrukelj (46), 2:0 Grbec (85).
DRAVA: Murko, M. Emeršič, Prejac (od 46. Calamante), Fabio (od 46. Kurež), Grižonič (od 46. Zagoršek), I. Emeršič, Lenič, Horvat (od 46. Bošnjak), Tisnikar (od 46. Grbec), Kelenc (od 46. Štrukelj), Kronaveter (od 46. Mandič), Kmetec (od 46. Drevenšek). TRENER: Milan Duričič
Finale: Dinamo -
Drava 2:1
STRELCI: 1:0 Modrič (23), 1:1 Kmetec (26), 2:1 Vukojevič (71).
DINAMO: Kelava, Etto (od 59. Buljat), Biščan (od 46. Carlos), Drpič, Čale, Badelj (od 46. Guela), Vukojevič, Pokrivač (od 74. Vrdoljak), Modrič, Balaban, Tadič (od 46. Mandžukič). TRENER: Zvonimir Soldo.
DRAVA: Germič, Fabio, Pre-jec, M. Emeršič, Grizonič, Horvat, Tisnikar, I. Emeršič, Krona-veter, Kmetec, Kelenc (igrali so še: Drevenšek, Grbec, Calamante, Lenič, Bošnjak, Zilič, Štrukelj). TRENER: Milan Duričič
Rokomet • 1. A SRL - ženske
Nastopile tudi tri kadetinje
Foto: Črtomir Goznik
Martina Strmšek (Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) je bila v sobotni tekmi najučinkovitejša strelka svoje ekipe, dosegla je 13 zadetkov.
Atletika
Kolariceva začela olimpijsko sezono
Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje Istrabenz Gorenje 43:18 (16:8)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Marin-ček, Kelenc, Puš, Majcen 1, Korotaj 2, Prapotnik 10 (1), Ciora 2, Kikanovič 7, Havlas, Volarevič 4, Cvetko 1(1), Mihič 3, Strmšek 13. Trener: Nikola Bistrovič.
SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 2(5), Zagorje Istrabenz Gorenje 5(7)
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 10, Zagorje Istrabenz Gorenje 10 minut. Diskvalifikacija: Nastja Prapotnik (3X2 v 50. minuti)
Po dolgem odmoru so ptujske rokometašice v dveh srečanjih, najprej v Velenju in soboto še na Ptuju, prišle do dveh pričakovanih zmag. Srečanje proti ekipi iz Zagorja pa je bilo uvod v zelo naporni teden, ki
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 10. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje Istrabenz Gorenje 43:18 (16:8), Krim Mercator
-	Izola 64 :19 (36:8), Celjske mesnine
-	Brežice 37:27 (18:10), Kočevje Evro Casino - Olimpija PLK 24:33 (15:17), Burja Škofije - Velenje 29:28 (13:17), Celeia Žalec - Škofja Loka KSI 40: 29 (19:13).
1. KRIM MERCATOR	9	9	0	0	18
2. MERC. TENZOR PTUJ	10	8	1	1	17
3. CELJSKE MESNINE	10	8	1	1	17
4. CELEIA ŽALEC	10	7	0	3	14
5. OLIMPIJA PLK	10	6	1	3	13
6. ŠKOFJA LOKA KSI	9	5	1	3	11
7. KOČEVJE EVRO CASIN010		4	0	6	8
8. BREŽICE	10	4	0	6	8
9.VELENJE	10	3	0	7	6
10. BURJA ŠKOFIJE	10	2	0	8	4
11. ZAGORJE I. G0RENJE10		1	0	9	2
12. IZOLA	10	0	0	10	0
Mladi ptujski teniški igralec Blaž Rola je konec decembra odpotoval v Avstralijo; glavni cilj je bilo sodelovanje na prvem letošnjem grand slam turnirju v Melbournu, seveda v mladinski konkurenci. Po treh tednih privajanja na visoke temperature in betonska igrišča in po dveh manj uspešnih nastopih na ITF turnirjih, je vendarle napočil dolgo pričakovani začetek kva-
je pred rokometašicami Merca-tor Tenzor Ptuja. V sredo bodo namreč v Žalcu igrale tekmo za uvrstitev na zaključni turnir v pokalnem tekmovanju, v soboto pa še v Ljubljani prvenstveno tekmo proti »prebujeni« ljubljanski Olimpiji, ki jo vodi selektor slovenske ženske rokometne reprezentance Robert Beguš. Z morebitno zmago v Ljubljani bi varovanke trenerja Nikole Bistroviča ostale na drugem mestu prvenstvene razpredelnice 1. slovenske ženske rokometne lige.
Srečanje s predzadnjimi Zagorjankami je na koncu za
lifikacij Australian opna.
Za Blaža je bil prva ovira na poti na glavni turnir domačin Adil Hakeem, ki se mu ni mogel resneje upirati: rezultat je bil 6:2, 6:2. Prava preizkušnja pa je bil drugi, odločilni krog kvalifikacij: tam je Blaža čakal obračun s 1. nosilcem, Nemcem Ralphom Regusom, 67. na mladinski lestvici ITF (Blaž je trenutno na 125. mestu). Opo-
Ptujčanke izpadlo kot gola formalnost, saj so bile premočne v vseh elementih rokometne igre. V prvem polčasu je igrala udarna sedmerica, ki si je priigrala osem zadetkov prednosti, kar je bil dober kapital za nadaljevanja srečanja. Ker je potrebno osmerico igralk tudi malo spočiti, so v zadnjih dvajsetih minutah priložnost dobile tudi tri kadetinje in sicer Ana Cvetko, Lučka Havlas in Patricija Korotaj, ki so imele pomoč še v Sabini Majcen, Nastji Prapotnik, Kristini Mihič in Martini Strmšek. Vsekakor je bilo to svojevrstno doživetje
gumljen z zmago v uvodnem krogu, se je odločno podal v dvoboj: prvi set je Nemec kljub temu dobil s 6:4. »Vedel sem, da moram napeti vse moči in zaigrati še bolje. To mi je v 2. setu odlično uspelo, tako da sem rezultat izenačil na 1:1. Pravi boj pa se je razvnel tudi v 3., odločilnem setu, kjer si zaporednih napak ni smel privoščiti noben. Na srečo se mi
za mlade rokometašice, ki tako počasi, nabirajo prepotrebne izkušnje. Ko ekipa zmaga s 25 zadetki prednosti, jim je treba čestitati za nastop, za delo, ki so ga rutinirano opravile.
Danilo Klajnšek
Boštjan Kozel - pomočnik trenerja Mercator Tenzor Ptuj:
»Zadovoljni smo z doseženo zmago, ki je v bistvu bila pričakovana. Prav tako me veseli, da so dobro izkoristile svojo priložnost za nastop tri kadetinje iz našega pogona. Sedaj bodo sledile priprave na sredino pokalno tekmo v Žalcu.«
je izšlo in sem zmagal 6:4. Zdaj bo lažje naprej, saj se mi je izpolnila velika želja: uvrstitev na glavni turnir,« je o kvalifikacijah povedal Blaž.
V 1. krogu z Japoncem Eharo
Težko je bilo nato čakanje na ime tekmeca v 1. krogu: to bi lahko bil tudi kakšen iz vrha svetovne mladinske lestvice. Na srečo je imel Blaž pri žrebu nekaj sreče, saj se je srečal z Japoncem Eharom (173. na lestvici ITF), ki se je na glavni turnir prav tako prebil preko kvalifikacij. Japonec se je izkazal za zelo žilavega nasprotnika, saj je prvi set dobil v podaljšani igri. V drugem setu je bil rezultat izenačen do 5:5, nato pa je Blaž dobil dve zaporedni igri in zmagal v tem setu. To mu je dalo dodatni zagon pred odločilnim setom, ki ga je na koncu dobil s 6:4!
V 2. krogu se bo pomeril s 5. nosilcem, Avstralcem Bernardom Tomičem, ki je na lestvici ITF trenutno na 12. mestu. Je možno še eno presenečenje?
JM
z zmago
Večina najboljših slovenskih atletov je minuli konec tedna začela dvoransko sezono. Enega najboljših rezultatov na sobotnem dvoranskem mitingu v Ljubljani je dosegla Nina Ko-larič. Članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj je s 637 centimetri zmagala v skoku v daljino, kar je tudi njen najboljši dosežek v dvoranah, kjer v zadnjih štirih sezonah sploh ni tekmovala. Za orientacijo naj povemo, da znaša slovenski državni rekord v dvorani 659 centimetrov (drži ga Marija Šestak), norma za nastop na svetovnem dvoranskem prvenstvu, ki bo marca v španski Valenciji je 665 centimetrov, B
nov zalet, pri njenem najdaljšem skoku 637 centimetrov pa je bilo še veliko rezerve. To in nekatere manjše tehnične težave pri izvedbi skoka bova poskusila odpraviti na naslednjih dveh, največ treh tekmovanjih, ki so še načrtovana v zimski sezoni,« je za Štajerski tednik povedal trener Gorazd Rajher, ki je nedavno pri Atletski zvezi Slovenije prevzel funkcijo nacionalnega trenerja za skoke in mnogoboj. Kolaričeva pa je dodala: »Takšen rezultat sem pričakovala na osnovi dobrega treninga, saj sem napredovala v hitrosti in moči. Tehnična izvedba skokov pa se bo izboljševala z večjim številom skokov.«
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčan Blaž Rola zaenkrat odlično nastopa na mladinskem Australian opnu.
Australian open, mladinci:
Kvalifikacije: 1. krog: Blaž Rola (Slovenija, 10) - Adil Hakeem (Avstralija) 6:2, 6:2.
2. krog: Blaž Rola - Ralph Re-gus (Nemčija) 4:6, 6:2, 6:4.
Glavni turnir, 1. krog: Blaž Rola - Hirujasu Ehara (Japonska) 6:7(4), 7:5, 6:4.
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič je v Ljubljani odlično »odprla« dvoransko sezono.
norma za nastop na Olimpijskih igrah v Pekingu ostaja 660 centimetrov, A norma pa 672 centimetrov.
V prvotnih pripravljalnih načrtih za letošnjo olimpijsko sezono tekmovalni ciklus v zimskem delu ni bil predviden. Do spremebe pa je prišlo po uspešnih dvoranskih pripravah v Budimpešti, ko se je Kolariče-va odločila, da poskusi normo za olimpijke igre doseči že v zimskem delu sezone. To bi ji v nadaljevanju omogočilo mirnejše priprave na najpomembnejši športni dogodek. Vse je torej podrejeno glavnemu cilju sezone, morebitni nastop v Va-lenciji pa je drugotnega pomena. »Na prvem letošnjem tekmovanju je Nina pokazala visoko raven pripravljenosti, kar je rezultat kvalitetnega dela od začetka pripravljalnega obdobja, ki se je začelo septembra. V Ljubljani je prvič preizkusila
V najbolj množično in kvalitetno zastopani disciplini mitinga, v teku na 60 metrov, kjer je nastopilo 59 tekmovalcev, vključno z Osovnikarjem in Žumrom, se je z enajstim mestom izkazal mladinec Mitja Horvat, ki je trenutno najhitrejši Ptujčan. S časom 7,10 sekunde se je uvrstil v B finale, kjer pa kasneje zaradi utrujenosti ni nastopil. Vzrok za utrujenost pa je bilo tekmovanje dan pred tem v Celju, kjer je Horvat zmagal z svojim osebnim rekordom 7,09 sekunde. S tremi osebnimi rekordi je nase opozorila tudi mnogobojka Živa Sabo. V skoku v daljino je bila šesta s 538 centimetri, na 60 metrov je tekla 8,25 sekunde, na 60 metrov z ovirami pa 9,45 sekunde. Njen cilj v letošnji sezoni je izboljšanje državnega rekorda za mlajše mladinke v mnogoboju.
UE
Planinski kotiček
IZLET PO MIKLOŠIČEVI POTI
Slovenski kulturni praznik bomo počastili tudi planinci. Vabimo vas na pohod po Miklošičevi poti iz Ljutomera na Jeruzalem. S prijetno hojo in spoznavanjem krajev, od koder izvirajo veliki slovenski kulturniki, bomo okrepili zdravje in v prijetni družbi preživeli kulturni praznik.
Udeleženci izleta se zberemo v petek, 8. februarja 2008, ob 7.45 uri na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka ob 7.57 uri). Z vlakom se bomo peljali do Ljutomera in pred spomenikom Frana Miklošiča pričeli pohod. Pot nas bo vodila skozi Radomerščak do zidanice Malek, kjer bo pokušina prleških dobrot. Čez Jeruzalem se bomo podali nazaj v Ljutomer. V hotelu Jeruzalem bo zaključek pohoda s planinsko zabavo.
Opremite se planinsko za lažje poti in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika, na stojnicah ob poti in v hotelu ob zaključku pohoda. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC vlak in organizacijo ter znaša 6,30 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 5. februarja 2008, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27.
Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Tenis • Blaž Rola na Australian opnu
Preskočil že tri ovire!
Pred sejo sveta MO Ptuj
Bo Sitar v sredo že razrešen?
Pred sredino sejo občinskega sveta MO Ptuj sta kar precej prahu dvignili dve točki dnevnega reda, ki sta povezani z imenovanjem oz. razrešitvijo direktorjev ptujskih javnih zavodov. Ena je povezana s CID-om, druga pa z razrešitvijo direktorja Zavoda za šport Ptuj Vladimirja Sitarja.
Mag. Stanko Glažar, predsednik Sveta zavoda, ki je predlagatelj razrešitve Vladimirja Sitarja je pojasnil: »Svet zavoda je na svoji 5. redni seji sprejel sklep, v katerem predlaga občinskemu svetu MO Ptuj, da razreši direktorja Zavoda za šport Ptuj Vladimirja Sitarja. Pri pregledu poslovanja s strani ustanovitelja in poročil zunanjega računovodskega servisa smo namreč ugotovili bistvene kršitve zakonodaje in splošnih aktov javnega zavoda ter nepravilnosti in pomanjkljivosti pri delu in poslovanju zavoda. Med glavnimi kršitvami omenimo nesprejetje letnega delovnega in finančnega načrta, izgubo v višini več kot 30 tisoč evrov ter še veliko število nepravilnosti pri razpisih, sofinanciranju izobraževanja, nabavi blaga in storitev ... Predlagali smo tudi, da se do seje sveta pridobili še mnenje NO MO Ptuj, ki pa ni zavezujoče pri odločanju.«
Svet zavoda ima v svoji sestavi 9 članov, to so Emil Mesarič, Miran Meško, Miroslav Letonja, Marjan Kolarič, Matej Janžeko-vič (predstavniki ustanovitelja), Stanko Glažar, Boris Perger, Mojca Gramc (predstavniki Športne zveze MO Ptuj) in
Marjan Lenartič (predstavnik zaposlenih, ki pa na tej seji ni prisostvoval). Vladimir Sitar je bil po objavi dnevnega reda občinske seje precej presenečen. »To me zelo čudi. Vemo, da je najprej poslovanje Zavoda za šport pregledovala posebna interna komisija, ki pa je podatke in dokumente pridobivala od nepooblaščenih oseb, saj sem bil v tistem času na napovedanem dopustu. Nato je svoje delo opravil nadzorni odbor MO Ptuj, ki je podal sklep, da v poslovanju ni našel večjih kršitev. S strani Sveta Zavoda mi je bilo očitano, da nimamo sprejetega letnega delovnega načrta, NO MO Ptuj pa je ugotovil, da je krivda za takšno stanje izključno na strani Sveta Zavoda, saj sem jim ga podal v obravnavo, a ga niso sprejeli. Druga bistvena ugotovitev NO je bila ta, da Zavod za šport ni profitna organizacija in da ima malo možnosti za pridobivanje sponzorskih sredstev. Na sklep NO MO Ptuj smo imele vse vpletene strani, MO Ptuj, Svet Zavoda in Zavod za šport Ptuj, osemdnevni pritožbeni rok, ki je potekel v petek, 18. 1. Sam sem se na ta sklep pritožil, tako da postopek še teče. Prav zaradi tega me čudi uvrstitev točke z mojo razrešitvijo na sejo sveta MO Ptuj,« je zaključil direktor Zavoda za šport Ptuj Vladimir Sitar.
Odgovor na vprašanje iz naslova bomo dobili po sredini seji občinskega sveta, kjer bodo o tem odločali mestni svetniki in svetnice.
JM
Odbojka • 1. DOL (ž)
V tretje gre rado«
»
Luka Loper -ŽOK Ptuj 2:3 (-17, 23, -20, 16, -8)
ŽOK Ptuj: Lorber 6, McNatt 20, Ljubec, Mihelač, Zupanič, Andjelkovič, Pintarič 7, Draškovič 7, Kutsay 14
Ptujčanke so v prvem srečanju tretjega dela prvenstva gostovale v Kopru, kjer so dosegle »zgodovinsko« zmago. Dve uri garanja na vročem koprskem parketu in odigranih petih nizov se je tokrat le izplačalo, ob koncu so Ptujčan-ke povsem izmučene, a dvignjenih glav zapuščale dvorano. Uvodna tekma leta bo šla v anale predvsem po dejstvu, da jim je uspelo premagati moštvo iz zgornjega dela lestvice.
Po štiritedenskem tekmovalnem premoru se s tekmo 15. kroga nadaljuje prvenstvo v prvi državni ligi. Izenačeno srečanje, kar je bila sicer značilnost tudi prejšnjih štajer-sko-primorskih obračunov, so napovedovale že uvodne minute. Ptujčanke so tudi brez poškodovane kapetanke Anje Cvirn držale korak z nasprotnicami. Dostojno jo je zamenjala 19-letna Katja Pintarič, ki je šele decembra prišla v ekipo in je tokrat zaigrala prvo uradno tekmo v ptujskem dresu. Če je bil pričetek prvega niza izenačen, je konec pripadel gostjam, ki so slavile z osmimi točkami prednosti. V nadaljevanju so pobudo prevzele domačinke. Z dobrim začetnim udarcem so razorožile nasprotnice in povedle kar s sedmimi točkami prednosti. A se Ptujčanke niso predale, uspelo se jim je vrniti v srečanje (rezultat 23:23), vendar je zaključek ponovno
Rokomet • RŠ Ptuj na turnirju v Celju
Nastopili s petimi ekipami
Na vsakoletnem januarskem turnirju v Celju v mini rokometu je tudi letos sodelovala ptujska rokometna šola. Le-ta je letos nastopila s kar petimi ekipami; toliko ekip sta prijavili le še Celje Pivovarna Laško in Prevent. Zardi tega je potrebno čestitati upravi RŠ Ptuj, ki je tolikšnemu številu svojih naraš-čajnikov omogočila igranje na takšnem močnem turnirju.
Ptujčani so sodelovali s klubsko ekipo letnikov 1996 in štirimi šolskimi ekipami: Ljudski vrt (letniki 1997), Olga Meglič (letniki 1997), Mladika (letniki 1998) in Breg (letniki 1998). Ekipa RŠ Ptuj (letniki 1996) je dvakrat zmagala in dvakrat
izgubila, kar je zadostovalo za tretje mesto na lestvici. Zaradi napake organizatorjev (tudi sicer jih je bilo kar nekaj), sta se ekipi letnikov 1997 znašli v isti skupini in se tako pomerili celo med seboj. Na koncu sta bili uvrščeni na tretje in četrto mesto. Najprijetneje je presenetila ekipa Brega, ki je opravila le nekaj treningov, nato pa na turnirju v svoji skupini dvakrat zmagala in dvakrat izgubila, kar je bilo dovolj za četrto mesto v skupini sedmih ekip. Ekipa OŠ Mladike je v svoji skupini osvojila zadnje mesto.
Rezultati tokrat zares niso bili v ospredju, pomembneje je, da se je turnirja udeležilo veliko
število zainteresiranih otrok s ptujskega. Tudi letos je bilo pri organizaciji turnirja storjenih kar nekaj napak, kar je nekoliko skazilo podobo tega množičnega tekmovanja. Tudi član upravnega odbora RŠ Ptuj Zdravko Peklar je opozoril na pomanjkljivo organizacijo: »Res je, da je tako velik turnir za organizatorje resen zalogaj, vendar je bilo napak enostavno preveč; nekaj smo jih na svoji koži nenazadnje občutili tudi sami. Najverjetneje je to naša zadnja udeležba v takšni obliki.«
tp
Ekipa Mladike z Zdravkom Peklarjem
Starejši dečki dvakrat zmagali
S prvenstvom so nadaljevali tudi starejši dečki, ki so zmagali na gostovanju. Obe ekipi sta izid v svojo korist obrnili šele v drugem polčasu.
Polfinalna skupina B (starejši dečki A): Klima Petek - RŠ Ptuj A 26:30 (16:15).
Polfinalna skupina B (starejši dečki B): RK Prevent - RŠ Ptuj B 21:23 (12:10).
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice so v Kopru dosegle odmevno zmago.
pripadel domačinkam, ki so izenačile rezultat v nizih. V nadaljevanju se je zmagovalna igra ponovno preselila preko mreže. Ptujčanke so s čvrsto igro v bloku in požrtvovalno obrambo držale majhno prednost ter jo unovčile z osvojitvijo tretjega niza. Domače moštvo pa je še enkrat dokazalo, da sodi na mesto, ki ga v prvenstvu zaseda. Z nepopustljivostjo so se že marsikdaj rešile iz izgubljenega položaja, četrti niz so zmagale več kot prepričljivo ter tekmo privedle do odločilnega tie-breaka. Ob previdnosti na obeh straneh mreže je bil tudi rezultat temu primeren. Po iz-
enačenem rezultatu (4:4) so si gostje prvič uspele priigrati občutno razliko (4:7). Koprčanke so še uspele uloviti priključek (7:8), vendar je bilo to največ, kar so še zmogle. Zaključek je bil povsem v znamenju Ptuj-čank, ki so iz rok izpustile le
1. DOL ŽENSKE
REZULTATI 15. KROGA: Luka Koper - ŽOK Ptuj 2:3, Benedikt -MZG Grosuplje 3:0, Epic Sloving Vital - LIP Bled 3:1, Nova KBM Branik - Prevalje 3:0. Vnaprej odigrani tekmi 16. kroga: Nova KBM Branik - LIP Bled 3:0, Epic Sloving Vital - Nova KBM Branik 2:3.
1.	NOVA KBM BRANIK	17	16	1	46
2.	BENEDIKT	15	12	3	36
3.	EPIC SLOVING VITAL 16	11	5	34
4.	LUKA KOPER	15	9	6	24
5.	ŽOK PTUJ	15	5	10	16
6.	LIP BLED	16	4	12	13
7.	MZG GROSUPLJE	15	3	12	13
8.	PREVALJE	15	2	13	4
točko, ne pa tudi zmage. Ta je tokrat zasluženo romala ne le preko Črnega Kala, ampak tudi daleč preko Trojan.
S presenetljivo zmago so se Ptujčanke zasidrale na petem mestu v prvenstvu in povečale prednost pred zasledovalnima moštvoma na tri točke.. Le mesto pred njimi so Koprčanke, ki pa imajo neulovljivih osem točk prednosti. V preostalih srečanjih ni bilo presenečenj: Benedičanke so brez izgubljenega niza premagale Grosupelj-čanke, Ljubljančanke so enega oddale Blejkam. Mariborčanke, ki igranje v evropskem pokalu pogojujejo z vnaprej odigranimi tekmami, so že prejšnji teden gladko premagale Preva-lje, sredino tekmo 17. kroga pa kronale s pričakovano zmago nad Bledom. S tem so le še utrdile vodilni položaj.
UG
Sergeja Lorber, trenerka in igralka Ptuja: »Tokrat lahko le rečem, da gre v tretje rado. Normalno, da sem zadovoljna, igrale smo sproščeno, iztržile veliko. Zagotovo je otvoritev pozitivna in spodbudna, z zmago lažje prenašamo bolečine, ki jih je po naporni tekmi čutiti v vseh mišicah in sklepih. Koper je vrhunsko moštvo, ki igra zame najlepšo obrambo v ligi. Zmaga brez ene od ključnih igralk je velik uspeh, po drugi strani pa sem vesela, da se je Pintaričeva v tem kratkem času tako dobro vklopila v moštvo. Gre za mlado in zelo perspektivno igralko, ki jo poznam že od malih nog. Kljub uspehu nas čaka še ogromno dela.«
Nogomet • Mednarodni turnir U-10 in U-12
Zmagi za Aluminij in Fotex
V nedeljo, 20. 1. 2008, se je v organizaciji NŠ Poli Drava na Ptuju odvijal 4. mednarodni zimski turnir. Na njem so nastopali otroci iz selekcij U-10 in U-12. Poleg sedmih domačih ekip so nastopile še selekcije naslednjih nogometnih klubov iz Slovenije in Hrvaške: NK Interblock, NK Alumiinij, NK Simer Šampion, NK Nafta, ND Triglav, NŠ Maribor (vsi iz Slovenije), NK Varteks, MNK Fotex in NK Medimurje (vsi iz Hrvaške).
Zmagovalni ekipi sta postali Aluminij in Foteks, oboji so v finalu slavili s Celjani.
REZULTATI, U-10: Polfinale: Drava 1 - Aluminij 0:3, Simer Šampion - Varteks 4:3.
Tekma za 3. mesto: Drava 1 -Varteks 2:1.
Tekma za 1. mesto: NK Aluminij - Simer Šampion 1:0. KONČNA UVRSTITEV:
1.	NK Aluminij
2.	NK Simer Šampion
3.	NŠ Poli Drava 1
4.	NK Varteks, 5. NK Medimurje, 6. ND Triglav, 7. MNK Fotex, 8. NŠ Poli Drava 2, 9. NŠ Maribor, 10. NK Nafta, 11. NK Interblock, 12. NŠ Poli Drava 3.
REZULTATI, U-10:
Polfinale: Drava 1 - Fotex 0:1, Simer šampion - Maribor 3:2.
Tekma za 3. mesto: Drava 1 -Maribor 0:2.
Tekma za 1. mesto: Fotex - Simer šampion 0:0 (3:2).
KONČNA UVRSTITEV:
1.	MNK Fotex
2.	Simer Šampion
3.	NŠ Maribor
4.	NŠ Poli Drava 1, 5. NK Interblock, 6. NŠ Poli Drava 3, 7. NK Medimurje, 8. NŠ Poli Drava 2, 9. NK Nafta, 10. NK Aluminij, 11. ND Triglav, 12. NŠ Poli Drava 4.
Foto: Črtomir Goznik
V tekmi za 3. mesto turnirja U-12 so igralci Maribora premagali ekipo NŠ Poli Drava 1 (beli dresi).
Strelstvo • 4. krog ligaškega tekmovanja v Ormožu
Nov ekipni ligaški rekord Kidričanov
Foto: Črtomir Goznik
Simon Simonič (SD Kidričevo-Tenzor) je z odličnim rezultatom svoji ekipi pomagal do novega ligaškega rekorda.
Nogomet • Prijateljska tekma
V soboto se je v športni dvorani na Hardeku v Ormožu s 4. turnirjem ligaškega tekmovanja nadaljevalo streljanje najboljših slovenskih klubov v 1. in 2. ligi s puško in pištolo. V 1. državni strelski ligi s pištolo je zmago slavil kidričevski strelec Simon Simonič, ki je s 579 krogi (serije 97, 96, 98, 97, 98, 93) dosegel letošnji 2. najboljši posamični rezultat. Zelo dobro streljanje nam je pokazal tudi juršinski Simon Simonič ml., ki je s 575 krogi zasedel 2. mesto in prevzel vodstvo v skupnem seštevku posameznikov, kamor se je prebil iz 5. mesta. Tretje mesto je tokrat s 572 krogi pripadlo domačinu Aleksandru Ciglariču, ki strelja za ŠSK Coal Petišovci, še četrti strelec, ki je dosegel več kot 570 krogov, pa je bil Boštjan Simonič na 4. mestu (571). Med ptujskimi strelci se je tokrat najbolje odrezal Matija Potočnik, ki je s 566 krogi osvojil 8. mesto. V ekipnem tekmovanju je velik uspeh dosegla ekipa Kidričevo-Ten-zor, ki je z neverjetnimi 1718 krogi postavila nov ekipni liga-ški rekord!
1. liga - pištola
Ekipni rezultati:
1. SD KIDRIČEVO-TENZOR	1718	57
2. SD DUŠ.POŽ. REČICA	1689	40
3. SD KOPAČEVINA	1679	34
4. ŠSK COAL PETIŠOVCI	1669	32
5. SK PTUJ-RGS	1668	37
6. SD JURŠINCI	1667	43
7. SK BREŽICE	1661	22
8. SD OLIMPIJA	1659	13
9. SD MAROK SEVNICA	1643	16
10. SD ŠTEFAN KOVAČ	1639	7
11. SD GROSUPLJE	1633	17
12. SD MROŽ VELENJE	1618	10
Pomen kolon: Št. krogov v 4. krogu, skupno število točk
Posamični rezultati strelcev:
1.	Simon Simonič, SD Kidričevo-Tenzor, 579
2.	Simon Simonič ml., SD Juršin-ci, 575 krogov
3.	Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci, 572 krogov
4.	Boštjan Simonič, SD Kidriče-vo-Tenzor, 571 krogov
6. Cvetko Ljubič, SD Kidričevo-Tenzor, 568 krogov
8. Matija Potočnik, SK Ptuj-RGS, 566 krogov
13. Majda Raušl, SK Ptuj-RGS, 563 krogov
24. Mirko Moleh, SD Juršinci, 552 krogov 30. Ludvik Pšajd ml., SD Juršinci,
2. LIGA MNZ PTUJ
V	zadnjem krogu 2. lige se na lestvici ni veliko spremenilo. Že pred zadnjim krogom je bilo bolj ali manj jasno, katera trojica se bo uvrstila v končnico. Žal pa so nekateri »pozabili«, da je treba odigrati še tekme zadnjega kroga in niso prišli v dvorano Center (Klub ptujskih študentov in ŠD Apače Capri). Seveda pa to ni skalilo veselja nogometašev Bar Gloria Bukovci, NK Mark 69 starejši dečki in Mogg, ki so osvojili mesta za udeležbo v končnici tekmovanja.
V	končnici 1. lige bodo tako nastopile ekipe Mark 69 Aba (3 točke iz rednega dela), KMN Majolka (1) in ŠD Rim (brez točk). V 2. ligi v končnico tri točke prinaša ekipa Bar Gloria Bukovci, NK Mark 69 Starejši dečki eno, Mog pa nobene.
REZULTATI 11. KROGA: Klub ptujskih študentov - ŠD Polenšak 0:3, Bar Gloria Bukovci - Casino
540 krogov
32. Robert Šimenko, SK Ptuj-RGS, 539 krogov
2. liga - pištola
Ekipni rezultati:
1. SD IK KRANJ	1645	52
2. SD ŽELEZNIKI	1628	39
3. SD D. POŽENEL II	1613	44
4. SD CELJE	1612	30
5. SK PTUJ PETLJA	1609	41
6. SD GORENJA VAS	1608	24
7. SD TRZIN	1605	26
8. ŠSK COAL PETIŠOVCI II	1578	15
9. SD JUTEKS ŽALEC	1575	15
10. SD ŠKOFJA LOKA	1561	9
11. SD KOPAČEVINA II	1559	22
12. SD KAMNIK	1556	11
Pomen kolon: Št. krogov v 4. krogu, skupno število točk
Posamični rezultati strelcev:
1.	Klemen Tomaševič, SD Železniki, 566 krogov
2.	Jure Frelih, SD Kranj, 562 krogov
3.	Simon Veternik, SD Dušan Po-ženel II,556 krogov
6. Miran Kolednik, SK Ptuj Petlja,
Joker MSM International 7:2, ŠD Ptujska gora - Draženci 4:3, KMN Blisk - Mogg 1:6, ŠD Apače - Club 13 0:3, NK Mark starejši dečki - Mit-mau 7:2.
1. GLOR. BUKOVCI	11	9	1	1	61:25	28
2. MARK 69 ST. D. 11		9	1	1	34:12	28
3. MOGG	11	7	1	3	45:23	22
4. ŠD POLENŠAK	11	6	3	2	27:16	21
5. MITMAU	11	6	1	4	41:32	19
6. CLUB 13	11	6	0	5	37:26	18
7. ŠD APAČE CAPRI 11		5	1	5	32:35	16
8. CASINO JOKER	11	4	0	7	30:45	12
9. KPŠ	11	3	1	7	25:36	10
10. PTUJ. GORA	11	3	0	8	21:45	9
11. DRAŽENCI	11	2	0	9	20:49	6
12. KMN BLISK	11	1	1	9	17:44	4
RAZPORED KONČNICE
1. LIGA MNZ PTUJ
SOBOTA, 26. 1.: 16.45: ŠD Rim
-	MARK 69 Aba; 18.15: KMN Majolka - ŠD Rim; 19.45: MARK 69 Aba
-	KMN Majolka.
554 krogov
9. Horst Krasser, ŠSK Coal Pet-išovci II, 551 krogov 14. Simeon Gonc, SK Ptuj Petlja,
2. LIGA MNZ PTUJ
SOBOTA, 26. 1. 16.00: Mogg
-	Bar Gloria Bukovci; 17.30: NK Mark starejši dečki - Mogg, 19.00: Bar Gloria Bukovci - NK Mark 69 starejši dečki.
Danilo Klajnšek
KONČNICA LIGE OBČINE VIDEM
Rezultati za uvrstitev od 5. do 15. mesta:
Leskovec - ŠD Pobrežje mladi 0:3
-	b. b.
ŠD Majski vrh - Belavšek 7:2 ŠD Videm - AS 2 5:4 Lancova vas veterani - NK Tržec veterani 5:3
Lancova vas - ŠD Pobrežje člani 0:12
Rezultati za uvrstitev od 1. do 4. mesta:
Polfinale: Bar Osmica - KMN Ma-
540 krogov
21. Nikola Cofek, ŠSK Coal Petišovci II, 533 krogov
29. Uroš Pešakovič, SK Ptuj Petlja, 515 krogov
35. Štefan Orban, ŠSK Coal Petišovci II, 494 krogov
2. liga - puška sever
Ekipni rezultati:		
1. SD DUŠAN POŽENEL	1743	47
2. SD ČRENŠOVCI	1737	30
3. SD ALOJZ HOHKRAUT	1733	47
4. SD TS ORMOŽ	1724	51
5. SD KOVINAR ORMOŽ	1702	20
6. SD RADGONA	1699	22
7. SD ŠTEFAN KOVAČ II	1694	22
8. SD LIBOJE	1692	20
9. SD JUTEKS ŽALEC	1687	16
10. SD FLV	1680	15
11. SD SLOVENSKE KONJICE	1158	22
12. SD KOLOMAN FLISAR	1123	15
Pomen kolon: Št. krogov v 4. krogu, skupno število točk
Posamični rezultati strelcev:
1.	Tomi Sobočan, SD Črenšovci, 585 krogov
2.	Polona Bitenc, SD Juteks Žalec, 583 krogov
3.	Viljem Ravnikar, SD Dušan Po-ženel-Rečica, 583 krogov
6. Tadej Horvat, SD TS Ormož, 582 krogov
11. Marko Peras, SD Kovinar Ormož, 577 krogov
18.	Anton Novak, SD TS Ormož, 572 krogov
19.	Boris Hergula, SD TS Ormož, 570 krogov
24. Rok Šumak, SD Kovinar Ormož, 565 krogov
26. Andrej Stanič, SD Kovinar Ormož, 560 krogov
Simeon Gonc
jolka 4:3 (2:2), ŠD Zg. Pristava - AS 1 3:4.
Tekma za 3. mesto: KMN Majolka
-	ŠD Zg. Pristava 6:3.
Tekma za 1. mesto: Bar Osmica
-	AS 1 7:3.
KONČNI VRSTNI RED:
1.	Bar Osmica
2.	AS - 1
3.	KMN Majolka
4.	ŠD Zg. Pristava
5.	ŠD Pobrežje - člani
6.	Lancova vas
7.	Lancova vas - veterani
8.	NK Tržec - veterani
9.	ŠD Videm
10.	AS - 2
11.	ŠD Majski vrh
12.	Belavšek
13.	ŠD Pobrežje - mladi
14.	Leskovec
15.	Varnica
Darko LAH
Zavrč - Maribor 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Murko (23. avto-gol), 0:2 Zajc (68)
ZAVRČ: Sraga, Čeh, S. Golob, Ri-stič, Fregurič, Kokot, Murat, Murko, Bajlec, Gabrovec, Buzeti. Igrali so še: D. Golob, M. Golob, Lenart, Satler. Trener: Miran Emeršič.
MARIBOR: Pridigar, Tomažič-Šeruga, Samardžič, Kubica, Celcer, Bačinovič, Pavlovič, Nilton, Mihelič, Volaš, Jelič. Igrali so še: Ranilovič, Dinič, Mezga, Sprečo, Zajc, Majer. Trener: Branko Horjak.
Uvod v nogometno sezono na našem področju sta v soboto v Kidričevem naredili ekipi Zavrča in Maribora. V bistvu so Zavrčani naredili uslugo gostom iz Maribora, saj so z njimi odigrali srečanje po samo šestih treningih. V prestopnem roku se je veliko govorilo o novih okrepitvah Mariborčanov in sicer o Pavloviču, Volašu in Niltonu. To je bil tudi dovolj velik razlog, da si je srečanje ogledalo precejšnje število gle-
Drugi del prvenstva so keg-ljači ptujske Drave pričeli šam-pionsko, saj so brez večjih težav odpravili sosede iz Slovenske Bistrice. Gostje so v šestih dvobojih dobili samo eno točko, na koncu so v skupnem seštevku podrtih kegljev zaostali za domačini za 120 podrtih kegljev. Zmaga je še toliko slajša, ker so kegljači Drave ugnali tradicionalno neugodnega nasprotnika in to pravi čas, saj bi se jim v primeru zmage Bistri-čani približali na samo točko zaostanka.
Dravaši imajo sedaj skupaj z mariborskim Konstruktorjem enako število točk, predvsem
Foto: Črtomir Goznik
Janez Podgoršek (KK Drava)
dalcev. Novi okrepitvi, Gorana Rističa in Krešimira Greguriča, je predstavil tudi Zavrč.
Po pričakovanjih so bili pod-jetnejši gostje iz Maribora, ki so že dalj časa v trenažnem procesu. Žogo so imeli več v svoji posesti, več so poizkušali s streli proti nasprotnikovim vratom, dosegli pa v tem delu samo zadetek, oziroma je za to poskrbel branilec Zavrča Peter Murko. Le-ta je po močnem predložku iz desne strani, ki ga je sprožil Pavlovič, nesrečno zadel žogo, ki je končala za hrbtom vratarja Srage.
V drugem polčasu je po številnih menjavah tempo igre nekoliko padel, igra je bila manj povezana. Ob vsem tem je vijoličastim uspelo doseči še en zadetek: to je storil Zajc, ki je izkoristil napako v obrambi Zavrča. Tudi nogometaši Zavr-ča niso igrali slabo, dobro se se borili, na koncu pa jim je precej zmanjkovalo moči, saj so šele na začetku priprav.
Danilo Klajnšek
Janez Podgoršek: »Vedeli smo, da je to za nas zelo pomemben dvoboj in temu primerno smo se tudi pripravljali. Rekel bi, da smo dobro nastavili igralce za to tekmo in na koncu tudi zasluženo zmagali.«
pa dober izhodiščni položaj pred nadaljevanjem prvenstva. Očitno je, da je v letošnji sezoni konkurenca zelo izenačena in je potrebno vsako tekmo odigrati maksimalno zbrano. REZULTATI 10. KROGA: Drava
-	Impol 7:1, Konjice II. - Šoštanj 6:2, Pivovarna Laško - Rudar 5:3, Litija
-	Lent 7:1, Konstruktor - Miklavž 5,5: 2,5.
1. KONSTRUKTOR II.	10	7	1	2	15
2. DRAVA	10	7	1	2	15
3. ŠOŠTANJ	10	6	1	3	13
4. MIKLAVŽ	10	5	2	3	12
5. LITIJA	10	5	2	3	12
6. IMPOL	10	5	0	5	10
7. LENT	10	4	0	6	8
8. KONJICE II.	10	3	1	6	7
9. PIVOVARNA LAŠKO	10	3	0	7	6
10. RUDAR II. -2	10	1	0	9	0
Drava - Impol 7:1 (3219:3099)
DRAVA: Janez Podgoršek 533, Darko Dremelj 517, Drago Arnuš 533, Milan Podgoršek 529, Matej Zorman 547, Milan Čeh 560.
Danilo Klajnšek
Skupni seštevek posameznikov po 4. turnirju:
1. liga pištola:
1.	Simon Simonič ml., Juršinci, 2279
2.	Aleksan. Ciglarič, ŠSK Coal I, 2277
3.	Boštjan Simonič, Kidričevo, 2276
4.	Cvetko Ljubič, Kidričevo, 2273
5.	Majda Raušl, Ptuj, 2268
6.	Peter Tkalec, DP Rečica, 2260
7.	Matija Potočnik, Ptuj, 2253
8.	Andrej Brunšek, DP Rečica, 2253
9.	Peter Jenko, Kopačevina, 2251
10.	Simon Bučan, Kopačevina, 2240 krogov
2. liga pištola:
1.	KlemenTomaševič, Železniki, 2239
2.	Jure Frelih, Kranj, 2237
3.	Stellan Johansson, Kamnik, 2223
4.	Uroš Poljanec, Gorenja vas, 2199
5.	Miloš Djuran, Kopačevina, 2196
6.	Simeon Gonc, Ptuj, 2189
7.	Peter Karlovšek, Trzin, 2188
8.	Gašper Božič, Gorenja vas, 2179
9.	Andrej Kne, Celje, 2173
10.	Miran Kolednik, Ptuj, 2172 krogov
2. liga puška-sever:
1.	Tadej Horvat, TS Ormož, 2338
2.	Katja Dadič, Slov. Konjice, 2327
3.	Polona Bitenc, Žalec, 2326
4.	Viljem Ravnikar, DP Rečica, 2317
5.	Vesna Porš, Trbovlje, 2306
6.	Samo Ftičar, Črenšovci, 2305
7.	Maja Vengust, DP Rečica, 2305
8.	Anton Novak, TS Ormož, 2288
9.	Rok Polajžer, DP Rečica, 2284
10.	Andreja Golob, Hotinja vas, 2279
11.	Boris Hergula, TS Ormož, 2277 krogov
Mali nogomet • MNZ Ptuj, ONL Videm
Športni napovednik
ROKOMET
Ženski rokometni pokal
V	sredo, 23. januarja, bodo odigrana četrtfinalna srečanja za pokal Rokometne zveze Slovenije. Pari so naslednji: Celeia Žalec - Mercator Tenzor Ptuj, Celjske Mesnine - Kočevje Evro Casino, Zagorje Istrabenz Gorenje - Olimpija PLK, Krka - Krim Mercator.
Ptuj: izbor športnika 2007
V	kulturni dvorani Gimnazije Ptuj bo v četrtek, 24. januarja, ob 18. ure dalje potekala tradicionalna prireditev Izbira športnika leta 2007 v Mestni občini Ptuj.
Ljutomer: izbor športnika 2007
Športna zveza Ljutomer bo pripravila 38. izbor športnika za minulo leto, v katerem sodelujejo tekmovalci iz občin Ljutomer in Veržej. Prireditev bo v prostorih ljutomerskega hotela Jeruzalem ta četrtek ob 18. uri.
Danilo Klajnšek, JM, NŠ
Kegljanje • 2. SKL - vzhod
Ptujčani šampionsko
Kolesarstvo • Rado Rogina, KK Perutnina Ptuj
»Sele po dirki po Sloveniji bom mislil na Peking«
Rado Rogina, KK Perutnina Ptuj: »Da sem lani postal očka, je zame le še dodatna spodbuda.«
Za ptujskim kolesarjem Radoslavom Rogino je najboljša sezona doslej. 28-letni Varaždinec je zmagal na VN Schwarzwalda v Nemčiji ter na dirki po Hrvaški, na svetovnem prvenstvu je osvojil odlično 20. mesto, končno 12. mesto v točkovanju Europe tour pa je le posledica vseh teh rezultatov, če naštejemo zgolj najbolj odmevne. Po odhodu Božiča in Golčerja je bil lani on tisti, ki je pobral smetano dela celotne ekipe, čeprav so tudi nekateri drugi dosegali vrhunske uvrstitve.
»Lani sem imel plan doseči čim več točk, saj sem se le na tak način lahko kvalificiral na letošnje olimpijske igre. Sezono sem začel rezervirano, pa tudi noge se kar nekaj časa niso vrtele, kot bi si želel. Z dirko v Schwarzwaldu v začetku junija se mi je odprlo, nato sem izkoristil vse, kar se je dalo. Brez pomoči ekipe se teh rezultatov ne bi dalo doseči, le v Schwarz-waldu, ki velja za eno najtežjih enodnevnih dirk sploh, brez vrhunske pripravljenosti ne moreš zmagati. Na svetovno prvenstvo sem šel brez pričakovanj. Čeprav sem imel za sabo natrpan urnik tekmovanj, sem bil še kar spočit. To kar mi je uspelo, je res vrhunsko in en velik motiv za naprej,« je povedal Rogina.
Za slovenske kolesarje je velikega pomena dirka po Sloveniji, za vas zagotovo dirka po Hrvaški, ki je bila letos na sporedu po zelo
Tik pred prireditvijo Izbira športnika leta MO Ptuj, ki bo v četrtek, 24. 1., ob 18. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, smo k pogovoru povabili Vladimirja Sitarja, direktorja Zavoda za šport Ptuj, ki prireditev organizira.
Kakšen je osnovni namen prireditve Izbira športnika leta v MO Ptuj?
V. Sitar: »Vsekakor je to pri-
dolgem času. Kaj vam pomeni ta zmaga?
R. Rogina: »To je zame velika osebna potrditev: po tolikih letih ponovno obujena dirka, domač teren, domača publika, tudi mediji so jo nadpovprečno dobro pokrili ... Ljudje si takšne zmage tudi boljše zapomnijo, saj se uspehi sicer radi kar hitro pozabijo. Moštvo je delovalo perfektno, kot na vseh teh »balkanskih dirkah«. Vesel sem, da smo lani osvojili vse tri. Meni je zdaj lažje, lahko grem do sponzorja, tudi z olimpijsko vozovnico so mi odprta marsikatera vrata. To moram zdaj izkoristiti, čez dve leti bo prepozno.«
»Kuha Kvasina, ne gre nam slabo«
Trenutno so v polnem teku priprave za novo sezono, ki jih standardno opravljate v hrvaški Istri. A tudi pri nas bi se trenutno dalo trenirati.
R. Rogina: »V Istri smo že od sredine decembra. Tam se temperature konstantno gibljejo okrog deset stopinj ali celo več. Velika je izbira cest in profilov, od ravnin do klancev. Proge nam odgovarjajo, nanje smo se navadili, te priprave so že del ustaljene prakse. V zadnjem času smo imeli napoved, da bo vsak dan deževalo, a za zdaj je vreme ugodno. Če je oblačno, je še boljše, saj je takrat ponavadi bolj toplo; ko se pokaže
reditev, ki jo smatram za najpomembnejšo športno prireditev v letu, čeprav se čez leto zvrsti veliko odmevnih športnih dogodkov. Ta prireditev da ptujskemu športu nekakšno dodatno vrednost in ovrednoti rezultate posameznih športnikov iz različnih kategorij. Tu se zbere smetana ptujskega športa, podelijo se priznanja, ki imajo sicer različne vrednosti, so pa za
sonce, ponavadi zapiha burja in ohladi ozračje.«
Ste do zdaj opravili vse stvari, ki ste jih načrtovali?
R. Rogina: »Če pogledam nazaj, smo letos mogoče malo pozno pričeli s treningi, vendar zaenkrat vse poteka normalno. Dirka na Kubi v začetku februarja res ni najpomembnejša dirka, a vseeno moraš priti tja dobro pripravljen. Testiranja, ki smo jih opravili prejšnji teden, so pokazala dobro formo
vsakega določeno priznanje za dosežke v celem letu.«
V nekaterih izborih imajo veliko težav pri primerjanju in vrednotenju rezultatov v ekipnih in posameznih kategorijah.
V. Sitar: »Pravilnik, po katerem vrednotimo rezultate športnikov in športnic na Ptuju je po mojem mnenju narejen dobro, tako da doslej večjih
v primerjavi z lansko, tako da smo lahko optimisti.«
Kako zgleda dan na pripravah?
R. Rogina: »Zjutraj se zbudimo okrog osmih, si pripravimo zajtrk, ponavadi gremo na kolo okrog desetih ali enajstih, trening pa traja približno pet do šest ur. Potem si na hitro skuhamo testenine, okrog osme ure pa že pripravimo večerjo. Dan poskušamo maksimalno izkoristiti in čim več časa preži-
težav nismo imeli. V pravilnik poskušamo vsako leto vnesti izboljšave, ki bi izbor naredile še bolj jasen. Ocenjevanje je sestavljeno iz dveh delov: po prvem so rezultati športnikov in športnic po pravilniku ovrednoteni s točkami, drugi del pa je ocena komisije. Komisijo sestavlja 11 članov: 3 iz strokovnega sveta, 3 iz sveta Zavoda za šport, 3 športni novinarji s tega področja, predsednik Športne zveze in direktor Zavoda za šport; to je po mojem mnenju optimalen izbor. Zaradi tega, ker nekateri vrhunski ptujski športniki zaradi okoliščine, da niso člani ptujskega kluba, niso mogli sodelovati v izboru, smo uvedli posebno kategorijo za vrhunske dosežke. Na ta način se jim oddolžimo za njihov prispevek pri večji prepoznavnosti MO Ptuj. Posebno kategorijo predstavljajo tudi šahisti.«
Za konec je direktor Zavoda za šport Ptuj dodal: »Prireditelji smo se spet potrudili, da bi športnikom, trenerjem in drugim delavcem v športu podarili kvalitetno prireditev, ker si to zares zaslužijo. Vesel bi bil, da bi športniki odšli po prireditvi domov s prijetnimi občutki in da bi jim dala dodatni zagon za nadaljnje delo.«
JM
veti na kolesu. V prostem času ponavadi čepimo za računalniki, včasih gremo tudi na kavo. Živimo v apartmajih, kjer sami gospodinjimo, zato si naredimo razpored: en kuha, drugi pere, tretji čisti sobe. V našem apartmaju je Kvasina zadolžen za kuhanje, on je izšolan kuhar. Moram priznati, da nam ne gre slabo. Hrana je sicer bolj osnovna, nič kaj dosti ne eksperimentiramo, ker pač vsega ne smemo jesti. Na jedilniku je precej testenin, riža, zelenjave, polente in mesa, brez njega ne gre, predvsem perutnine. Z ribami je preveč dela.«
Za kolesarje je značilno, da trenirate po individualnih programih. Kako to združujete?
R. Rogina: »V začetku sezone se prilagajamo drug drugemu, ker je bolj enostavno. Najdemo sredino in gremo vsi skupaj. Potrebujemo osnovo, določeno število prevoženih kilometrov. Kasneje, ko bodo treningi bolj specifični, bomo že vsi doma in trenirali vsak po svoje.«
Koliko treninga vam še manjka do Kube?
R. Rogina: »Trenirali bomo do zadnjega dneva pred odhodom. Tam nam ne bo lahko, pri njih je zdaj višek sezone.«
»Sem tudi Ptujčan«
Letos vas čaka ena pomembnejših sezon. Z Matijo Kvasino sta sigurna potnika za Peking, kako vama je to uspelo?
R. Rogina: »Vse skupaj je potekalo tako, da se je država po
V šestem krogu 1. zimske teniške lige so igralci vodeče Skorbe brez večjih težav prišli do maksimalne zmage in samo utrdili vodstvo na prvenstveni razpredelnici. V derbiju ekip iz sredine lestvice so po dramatični borbi v igri dvojic, ki je odločala o končnem zmagovalcu, slavili Ne-ptunovci, ki so tako minimalno premagali ekipo TC Luka. Malečnik
1. LIGA
REZULTATI 6. KROGA: TK SKOR-BA - TRGOVINE JAGER 3:0 (Glodež
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Zavoda za šport Ptuj, bomo 24. januarja 2008 razglasili tudi najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in športnega portala www.sportne-novice.com.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj, izbrali najpopularnejšega
UCI točkah morala uvrstiti na določeno mesto, na podlagi tega pa se je določila kvota tekmovalcev. Mi imamo dovolj točk kar za tri tekmovalce. Ker sva jih midva z Matijo prispevala največ, se bova udeležila Olimpijade, zraven potuje tudi Vladimir Miholjevič, ki je imel v zadnjih dveh letih precej smole s poškodbami, a je zagotovo naš najboljši kolesar zadnjih let. Nastopili bomo na cestni dirki, Kvasina tudi v kronometru.«
Kariero ste pričeli v Va-raždinu, ste se pa že pri petnajstih letih preselili k ptujski Perutnini. Se počutite tudi kaj Ptujčana?
R. Rogina: »Ptuj je za mene isto kot dom, kot Varaždin, še mesto je podobno veliko. Ja, zagotovo sem tudi Ptujčan. Še prebivališče imam na Ptuju, a zdaj živim na Hrvaškem.«
Lani ste postali tudi očka. Kakšen vpliv ima to na nadaljnjo športno pot?
R. Rogina: »Zame je to le še dodatna spodbuda.«
Kakšne cilje ste si postavili za letošnjo sezono?
R. Rogina: »Meni osebno je zagotovo najvišji cilj Olimpijske igre. Poskušal se bom maksimalno pripraviti, a na dober rezultat vpliva tudi precej drugih dejavnikov: razlika v klimi je velika, ne vem kako se mi bo uspelo prilagoditi ... Tudi klubske interese ne smem pozabiti, tako da bom zagotovo do dirke po Sloveniji mislil le na Perutnino Ptuj. Kasneje bom svoje misli usmeril v Peking, jesenski del sezone pa spet pripada klubu.«
Uroš Gramc
-	Zavernik 9:0, Grabar - Čeh 9:6, Hazimali/Žitnik - Čeh/Zavernik 9:6); TK ŠUMARI - MALEČNIK TEAM 1:2
(Premužič - Šebeder 6:9, Sternad
-	Cilinger 9:6, Premužič/Sternad -Šebeder/Škrinjar 2:9), TK NEPTUN
-	TC LUKA 2:1 (Drobnič - Kocijan 9:1, Horvat - Pušnik 2:9, Drobnič/ Mazera - Merc/Kolarič 9:8).
VRSTNI RED: TK Skorba 14, TK Neptun in Malečnik Team 11, TC Luka 10, Trgovine Jager 5, TK Šuma-ri 3 točke.
Danilo Klajnšek
športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika in športnico iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konkurencah.
	
Štajerski TI	VINIK UVRADIOPTUJ ■If Hill 89,8 98,i 104,3
	
ŠPORTNIK LETA -	SPODNJEGA PODRAVJA - 2007
ŠPORTNICA LETA:_
ŠPORTNIK LETA: _
Ime in priimek: _
Naslov:______
Poštna številka, kraj: _
Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj RADIO-TEDNIK PTUJ V SODELOVANJU S PORTALOM WWW.SPORTNE-NOVICE.COM
Pred prireditvijo Izbira športnika leta 2007 v MO Ptuj
V četrtek bodo razglašeni najboljši
Tenis • Zimska liga 2007-08
Superiorna Skorba
Športnik leta 2007
Vaš izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja
Upravna enota Ormož
KOMERCIALNI TEHNIK Ekonomist za komercialno dejavnost, poslovodja MP - M/Ž, prevzem in prodaja blaga, vodenje evidenc v zvezi s prodajo, svetovanje in prodaja blaga strankam, reševanje reklamacij, vodenje obračuna poslovanja, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. KARIERA, JELKA ZABAVNIK, S. P., OPEKARNIŠKA C. 4 2270 ORMOŽ.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
Pomožni delavec - M/Ž, brušenje, čiščenje, barvanje, določen čas, poskusna doba 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, 2-letna poklicna izobrazba, 600 EUR bruto / mesečno. ŽVE-GLA MARIJAN, S. P. - MONTAŽA KOVINSKE OPREME, PODGORCI 2 B, 2273 PODGORCI. KLJUČAVNIČAR Varilec - M/Ž, varjenje, rezanje, brušenje, sestava, določen čas, poskusna doba12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, 800 EUR bruto / mesečno. ŽVEGLA MARIJAN, S. P. - MONTAŽA KOVINSKE OPREME, PODGORCI 2 B, 2273 PODGORCI. PRODAJALEC
Natakar, - prodajalec/ka - M/
Ž, strežba pijač, prodaja pekovskih in slaščičarskih izdelkov, določen čas, polni delovni čas. FIGARRO, D. O. O.; FIGARRO ORMOŽ, KERENČIČEV TRG 9, 2270 ORMOŽ. ORODJAR
Strojni tehnik, orodjar - M/
Ž, izdelovanje, vzdrževanje in popravljanje orodij, priprava za proizvodnjo ter ostalih merilnih naprav, opravljanje zahtevnejših orodjarskih del, orodjar/orodjarka, določen čas, poskusna doba3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali več-izmensko delo, organizacijske sposobnosti, komunikativnost; samostojna montaža brizgal-nih orodij za plastiko, zelo dobro branje teh. dokumentacije, poliranje in tuširanje orodij, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno. CARRERA OPTYL, PROIZVODNJA OČAL, D. O. O., ORMOŽ, LJUTOMERSKA CESTA 38 A, 2270 ORMOŽ. Zidar - M/Ž, gradbena pomožna dela, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ŠKORJA-NEC FRANC, S. P. - VODOVODNE INŠTALACIJE IN SPLOŠNA ZIDARSKA DELA, ŽVAB 16 A, 2259 IVANJKOVCI. Ekonomska ali komercialna smer, OEC., urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - zahtevno, poznavanje operacij skih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno, angleški jezik - razumevanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje dobro. INVEST TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D. O. O., HAR-DEK 44 B, 2270 ORMOŽ. DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE Doktor medicine specialist psihiater - M/Ž , diagnostici-ranje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na hospitalni in specialistični ravni, nedoločen čas, polni delovni čas, strokovni izpit, spec. izpit iz psihiatrije, zdrav. licenca s področja psihiatrije; slovenski
jezik na razpolago stanovanje. PSIHIATRICN BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ.
Upravna enota Ptuj
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
Priučeni zidarji - M/Ž, pomoč pri zidanju in ometava-nju, določen čas, poskusni čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, fizična moč, komunikativnost, 850 EUR bruto / mesečno. GRADBENO PODJETJE JAZBEC GRADBENIŠTVO, POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA, D. O. O., ŽETALE 14 A, 2287 ŽETALE. Rok prijave: 14. 2. 2008. DELAVEC BREZ POKLICA Natakar - M/Ž; strežba pijač, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo. TEMENT IRENA, S. P.
-	LINA - TRGOVINA, TURNI-ŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ, Rok prijave: 7. 2. 2008. Slikopleskar - M/Ž; slikople-skarska in fasaderska dela, nedoločen čas, polni delovni čas. KALIK DALIBOR, S. P. - PLESKARSTVO, ZGORNJA HAJDI-NA 88, 2288 HAJDINA, Slikopleskar, slikopleskarska dela, fasaderska dela - M/Ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusni čas 2 meseca, 800 EUR bruto / mesečno. VOGLAR JOŽE, S. P. - SLIKOPLESKARSTVO, ZA-BOVCI 98, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU.
Rok prijave: 23. 1. 2008.Po-možni gradbeni delavec
-	M/Ž; pomoč gradbenim delavcem, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoiz-mensko delo. BP-TIM STORITVE IN TRGOVINA, D. O. O., SPODNJA HAJDINA 66, 2288 HAJDINA.
Rok prijave: 26. 1. 2008 Ključavničar, monter-
opravljanje monterskih, strojnih in mehanskih del - M/Ž, določen čas, poskusna doba 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. LEHMER, IZDELAVA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, MONTAŽA, INŽENIRING, D. O. O., INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO. Rok prijave: 26. 1. 2008. GIMNAZIJSKI MATURANT Ekonomsko komercialni tehnik, pripravnik - zavarovalni zastopnik za območje Ptuja - M/Ž, trženje zavarovalnih storitev, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, pripravnik ali druga ustrezna izobr.V. st., slovenski jezik - razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PRIMA ZASTOPSTVO, ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA, D. O. O., PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA.
Rok prijave: 10. 2. 2008 GRAFIČNI TEHNIK Grafični oblikovalec - M/Ž, določen čas, poskusni čas 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, Adobe, Corel Draw, računalniško oblikovanje - zahtevno. EKART DESIGN, TISKARSTVO, GRAFIČNO OBLIKOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO, D. O. O., SPODNJE JABLANE 19, 2326 CIRKOVCE. Rok prijave: 10. 2. 2008 VARILEC
Ključavničar, varilec - M/Ž,
varjenje z mig-mag postopkom, določen čas, poskusni čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko
delo, vozniški izpit B-katego-rije. SPLOŠNA MEHANIČNA DELA, VLADIMIR KREŠ, S. P., CIRKULANE 60 A, 2282 CIR-KULANE.
Rok prijave: 10. 2. 2008 KUHAR
Natakar, strežba pijač oz. pomoč v kuhinji - M/Ž, določen čas, poskusna doba 12 mesecev, polni delovni čas, komunikativnost, lahko tudi nekdo, ki nima prakse. CAFUTA JOŽICA, OKREPČEVALNICA VRČEK, SOVIČE 5A, 2284 VIDEM PRI PTUJU. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Natakar - M/Ž, strežba pijač in čiščenje, določen čas, poskusna doba 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo. EMERŠIČ ANA, s. p., NAJ BAR, MARKOVCI 33, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU. Rok prijave: 30. 1. 2008 ZIDAR
Zidar - M/Ž, montaža, vgradnja PVC stavbnega pohištva, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusni čas 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. ARNUŠ IVAN, S. P. - ROLETARSTVO, PROIZVODNJA IN STORITVE, MARIBORSKA CESTA 27 B, 2250 PTUJ.
Rok prijave:23. 1. 2008 Diplomirani ekonomist
(VS), komunikativnost, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. RUDOLF ŠTEFANIJA, S. P.-BO CAFE-BAR, SLOVENSKI TRG 7, 2250 PTUJ.
TISKAR za tisk s ploskve - M/ Ž, določen čas, poskusni čas 12 mesecev, polni delovni čas, oster vid, fizična moč, poznavanje barv, materiala v grafični stroki, možnost zaposlitve za nedoločen čas. PTUJSKA TISKARNA TISKARSTVO, D. O. O., ZAGREBŠKA CESTA 46 A, 2250 PTUJ.
Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo ekonomski tehnik, finančni knjigovodja - M/Ž ; izvajanje finančnega knjigovodstva materialnih knjig, saldakontov, obračun plač, blagajniška dela, potni nalogi, izdelava kalkulacij, urejanje zavarovanj, določen čas, 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, 2 leti, vozniški izpit B-kategorije, oster vid, organizacijske sposobnosti, komunikativnost, sistematičnost, zanesljivost, odgovornost, zaželeno je znanje pantheon-a (datalaba), možno podaljšanja zaposlitve, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, angleški jezik - razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, hrvaški jezik - razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PROTRADE INTERNATIONAL POSREDOVANJE, ZASTOPANJE IN TRGOVINA, D. O. O., MARIBORSKA CESTA 13, 2250 PTUJ. Rok prijave: 29. 1. 2008 OBDELOVALEC KOVIN Montažer, montažer strojnih inštalacij - M/Ž, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, ročne spretnosti, fizična moč. EKOINŽENIRING PODJETJE ZA EKOLOŠKI INŽENIRING, D. O. O., NOVA VAS PRI MARKOVCIH 99, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU.
Rok prijave: 23. 1. 2008. RAČUNALNIŠKI TEHNIK Elektrotehnik - M/Ž; elektro-monter, določen čas, poskusna doba 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik - razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. ELEKTRONIKA BORAK, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D. O. O., GORIČAK 5, 2283 ZAVRČ.
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
Elektrotehnik, električar, elektronik - M/Ž, serviser molzne in hladilne tehnike, določen čas, poskusna doba 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, lahko tudi nižja izobrazba - 3-letno šolanje, možnost podaljšanja pogodbe, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. ZUPANIČ DRAGO, S. P. - AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 14. 2. 2008. KRIVILEC ARMATUR Železokrivec, - M/Ž; krivljenje in polaganje vseh vrst gradbenih armatur, pomoč pri drugih gradbenih delih, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, zdravstvena sposobnost za delo na višini, preizkus znanja iz varstva pri delu, 650 EUR bruto / mesečno, slovenski jezik - razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. GRADIS GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ, D. D., DORNAVSKA CESTA 6 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 23. 1. 2008 TESAR OPAŽEV Tesar - m/ž ; izdelava in popravilo ostrešij, izdelava gradbenih opažev, izdelava drugih konstrukcij, ograj; pomoč pri drugih gradbenih delih, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, zdravstvena sposobnost za delo na višini, preizkus znanja iz varstva pri delu, 650 EUR bruto / mesečno, slovenski jezik - razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, GRADIS GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ, D. D., DORNAVSKA CESTA 6 A, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 23. 1. 2008 ZIDAR ZA ZIDANJE IN OME-TAVANJE
Zidar - m/ž; zidanje, ometa-vanje, betoniranje, izdelava estrihov in izolacij, vgrajevanje stavbnega pohištva, pomoč pri opravljanju drugih gradbenih del, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, zdravstvena sposobnost za delo na višini, preizkus znanja iz varstva pri delu, 650 EUR bruto / mesečno, slovenski jezik - razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, GRADIS GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ, D. D., DORNAVSKA CESTA 6 A, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 23. 1. 2008 DELAVEC BREZ POKLICA Prevoz pic - M/Ž; določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, komunikativnost. MEMORIA, DRUŽBA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, D. O. O., VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ. Rok prijave: 28. 1. 2008 Čistilka - čiščenje prostorov v hotelu - M/Ž; določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. MEMORIA DRUŽBA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, D. O.O ., VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 28. 1. 2008 ELEKTROTEHNIK Elektrikar elektronik, elek-tro-monter - m/ž ; elektro montersko delo na terenu in v tujini, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, izkušnje z delom na terenu, nemški jezik - razumevanje osnovno. MZK ELEKTRO MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE, D. O. O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. Rok prijave: 26. 1. 2008 STROJNI TEHNIK Oblikovalec kovin, monter
-	oblikovalec kovin - m/ž ; mehanska in monterska dela na terenu in v tujini, določen čas, 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, izkušnje z delom na terenu, nemški jezik
-	razumevanje osnovno. MZK ELEKTRO MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE, D. O. O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 26. 1. 2008 Keramik - M/Ž; keramičarska dela, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo. BP-TIM STORITVE IN TRGOVINA, D. O. O., SPODNJA HAJDINA 66, 2288 HAJDINA.
Rok prijave: 26. 1. 2008 Zidar - M/Ž; določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. BP-TIM STORITVE IN TRGOVINA, D. O. O., SPODNJA HAJDINA 66, 2288 HAJDINA. Rok prijave: 26. 1. 2008 VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
Voznik tovornjaka - M/Ž; prevoz betona, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv - nestalen urnik, vozniški izpit C-kategorije. KREPEK PREVOZ IN VGRADNJA BETONA, D. O. O., KRČEVINA PRI VURBERGU 12, 2250 PTUJ. Rok prijave: 17. 2. 2008 Voznik v domačem in mednarodnem prometu - M/Ž; voznik v domačem in mednarodnem prometu, nedoločen čas, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, vozniški izpit B, C, E-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. MLAKAR JANEZ, S. P. - AVTO-PREVOZNIŠTVO, STANOŠINA 8 B, 2286 PODLEHNIK. Rok prijave: 23. 1. 2008 EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO FINANCE, RAČUNOVODSTVO
Ekonomski tehnik, knjigovodja - M/Ž; dvostavno knjiženje v glavne in pomožne poslovne knjige, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, organizacijske sposobnosti, komunikativnost, izkušnje iz knjigovodstva, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - zahtevno, 700 EUR bruto / mesečno, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, SVRŽNJAK MIHAEL, S. P.-RAČUNOVODSKE STORITVE, PACINJE 39, 2250 PTUJ. Rok prijave: 26. 1. 2008 Voznik tovornega vozila, določen čas, 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, vozniški izpit, B, C, E-ka-tegorije. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 17. 2. 2008 Strugar ali priučeni strugar
-	M/Ž; izdelava manj zahtevnega inox okovja in podobnih inox izdelkov na stiskalnicah in stružnicah, elektro obločno varjenje in tig varjenje, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-
izmensko delo, 650 EUR bruto / mesečno. RAMAINOKS TRGOVINA, PROIZVODNJA, ŠPEDICIJA, D. O. O., KOPALIŠKA ULICA 3, 2325 KIDRIČEVO. Rok prijave: 26. 1. 2008 Voznik taxija - M/Ž; nedoločen čas, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, 500 EUR neto / mesečno, angleški jezik - razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. PTUJSKI TAXI, AVTO-Z ZOREC DUŠAN, S. P., POSREDNIŠTVO
-	AVTOMEHANSKE STORITVE
-	AVTOPREVOZNIŠTVO, POD-VINCI 119 A, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 26. 1. 2008 ELEKTROINSTALATER Elektroinstalater, delo po gradbiščih v Sloveniji - M/Ž; določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, v poštev pridejo tudi kandidati, prijavljeni na ZRSZ v Ljubljani!, volja do dela!, slovenski jezik - razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINARSTVO, STORITVE, D. O. O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 10. 2. 2008 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Ključavničar - M/Ž; določen čas 3 mesece, polni delovni čas, nemški jezik - razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. METALMONT KD PROIZVODNJA, TRGOVINA, STROJNE IN DRUGE STORITVE, D. O. O., GUBČEVA ULICA 33, 2250 PTUJ EKONOMSKI TEHNIK Prodajalec - M/Ž; prodajanje tekstilnih izdelkov, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, deljen delovni čas. TE-MENT IRENA, S. P. - LINA - TRGOVINA, TURNIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ. Rok prijave: 23. 1. 2008 KLJUČAVNIČAR Monterska dela na terenu
-	M/Ž; določen čas 2 meseca, polni delovni čas, giblji-ne-stalen urnik, želijo kandidate iz cele Slovenije, nemški jezik
-	razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE, D. O. O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 10. 2. 2008 MAGISTER FARMACIJE Diplomiran farmacevt izdaja zdravil - M/Ž, priprava in izdaja zdravil na recept in brez recepta, svetovanje, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusni čas 4 mesece, opravljen strokovni izpit. LEKARNE PTUJ, TRSTENJAKOVA ULICA 9, 2250 PTUJ. Rok prijave. 26. 1. 2008 DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE
Dodiplomski, samostojni strokovni delavec na enoti Ptuj - M/Ž, samostojni strokovni delavec na enoti Ptuj, določen čas, 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, opravljen strokovni izpit in pridobljena licenca, zaželene delovne izkušnje v laboratoriju, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov -osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, UL VF; UL VETERINARSKA FAKULTETA NVI, ENOTA PTUJ, ORMOŠKA CESTA 28, 2250 PTUJ. Rok prijave: 23. 1. 2008
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (41)
Skrivnostna Mata Hari
Mata Hari, s pravim imenom Margarethe Geertruda Zelle, je bila erotična plesalka, zapeljivka in kurtizana, ki jo je poznala vsa Evropa. Proti koncu prve svetovne vojne so jo aretirali Francozi in ji sodili kot dvojni vohunki. Spoznali so jo za krivo in ustrelili. Tako se je Mata Hari zapisala v zgodovino kot najbolj razvpita vohun-ka vseh časov. Toda nepojasnjeno ostaja vprašanje, ali je bila Margarethe res vohunka (in za katero stran je vohunila) ali pa je bila zgolj žrtev političnih igric zaradi množičnih vojaških izgub na obeh straneh?
Kdo je bila Margarethe Zelle?
Rodila se je 7. avgusta 1876 na Nizozemskem trgovcu Adamu Zellu. Ko je dopolnila 14 let sta jo starša poslala v nunsko šolo, kjer naj bi osvojila ženske veščine, kot so kuhanje, pranje, likanje in vzgojo za možitev. Margarethe se je v šoli dolgočasila. Takšno pusto življenje ji ni odgovarjalo. Zato se je pri 18 letih poročila z nizozemskim častnikom Camp-bellom MacLeodom. Le-ta je bil 21 let starejši od nje, toda Margarethe je bila pripravljena na vse, samo da bi ubežala nunski šoli. Z možem sta odpotovala na Javo, kjer so imeli Nizozemci svoje kolonije. Tam je MacLeod poveljeval bataljonu. Rodila sta se jima sin in hčerka. Toda idila ni dolgo trajala, saj je MacLeod kmalu pokazala svoj pravi obraz. Rad je pil, se vlačil z drugimi ženskami in pretepal Margarethe. Ko jima je v nepojasnjenih okoliščinah umrl sin in ji je mož celo grozil s pištolo, je imela mlada žena vsega dovolj. Leta 1902 se je s hčerko vrnila na Nizozemsko in se raz-vezala od MacLeoda. Hčerko je nato pustila pri sorodnikih in se napotila v Francijo.
Oko zore
V Parizu se je Margarethe prelevila v eksotično plesalko z Daljnega vzhoda in si izbrala ime Mata Hari, kar pomeni »oko zore«. Trdila je, da je hči indonezijske plesalke in da je predana hindujskemu bogu Sivi, ki ga časti s posebnimi erotičnimi obredi. Zaradi črnih las, temnih oči in nekoliko temnejše polti so jo takoj
sprejeli za indijsko plesalko. Pomanjkljivo oblečena čutna mlada ženska je kmalu požela slavo po vseh pariških salonih. Njen uspeh je bil tako velik, da je začela nastopati v gledališčih v Monte Carlu, Berlinu, Dunaju, Sofiji, Milanu in Madridu. Imela je na ducate oboževalcev in ljubimcev, ki so jo vzdrževali in razvajali. Ob začetku prve svetovne vojne ji je vsa Evropa klečala pred nogami.
Potovanja in zapleti
Ker je bila Mata Hari nizozemska državljanka, njena domovina pa je v vojni ostala nevtralna, se je lahko svobodno gibala po Evropi. Leta 1914 se je mudila v Berlinu, kjer se je družila z nemškim kronskim princem, zunanjim ministrom, policijskim načelnikom in vojvodo Bruns-wiškim. Ko se je l. 1915 vrnila v Pariz, da uredi osebne zadeve, so jo francoske oblasti aretirale. Francija je bila kot članica antantnih sil (Rusija, Velika Britanija, Italija, Srbija) nasprotnica Nemčije in centralnih sil (Avstro-Ogrska, Turčija in Bolgarija). Italijani so obvestili Francoze, da Mata Hari ni Indijka. Margarethe je priznala svojo pravo identiteto, zanikala da je nemška vohunka in se ponudila, da bi vohunila za Francoze. Slednji so ponudbo sprejeli in jo z nalogo poslali v Belgijo. Njena misija je spodletela, toda kljub temu so jo poslali na novo nalogo v Španijo. Na poti so jo prijeli Britanci, ki so bili prepričani, da je nemška vohunka Clara Bendix. Ko jim je razkrila, da dela za Francoze, so jo izpustili,
vendar so ji svetovali, naj se odpove vohunskim aktivnostim, ker jo lahko stanejo glave. Mata Hari je vseeno nadaljevala pot v Madrid, kjer je navezala stike z nemškim vojaškim atašejem in s pomorskim atašejem.
Aretacija in sojenje
Na začetku l. 1917 sta nemška atašeja iz Berlina dobila sporočilo, da naj se znebita »agentke H-21«, češ da ji plačujejo preveč za nepomembne rutinske podatke. Margarethe je dobila ček za 5000 frankov z naročilom, naj se vrne v Pariz. Francoska obveščevalna služba je prestregla berlinsko sporočilo in agentko H-21 identificirala kot Mato Hari. Drugi dan po prihodu v Francijo, so jo 13. februarja 1917 prijeli in obtožili, da je nemška dvojna vo-hunka. Odpeljali so jo v zapor Saint-Lazare v celico štev. 12. Med zaslišanjem je priznala, da je ček plačilo nemških atašejev v Madridu, vendar je trdila, da je denar dobila za spolne usluge in ne za vohunjenje.
24. julija 1917 se je začelo sojenje na vojaškem sodišču zoper Mato Hari. Zanikala je svojo vpletenost v vohunske dejavnosti. Priznala je, da je bila na vojaških manevrih v Nemčiji, Italiji in Franciji, toda le kot gostja in spremljevalka različnih oboževalcev, ki so plačevali za njene ljubezenske usluge. Obtožnica jo je med drugim bremenila, da je zaradi njenih informacij umrlo 50.000 ljudi, ko so Nemci v Sredozemskem morju potopili francoske transportne ladje. Vendar za to trditev ni bilo nobenih dokazov, pa tudi drugi dokazi so bili na zelo majavih
nogah. Vojaške razmere leta 1917 niso bile rožnate za zaveznike, zato so francoske oblasti nujno potrebovale grešnega kozla, s katerim bi omilile neuspehe na fronti. 41-letna Mata Hari je bila spoznana za krivo in obsojena na smrt z ustre-litvijo.
Izvršitev kazni
Mata Hari je več mesecev čakala na izvršitev smrtne obsodbe. Vsako noč se je bala, da bodo zjutraj prišli po njo. Mir je imela samo ob sobotah, ker v nedeljo niso izvrševali kazni. Pisala je francoskemu predsedniku in ga prosila za pomilostitev, vendar je ni uslišal. Zjutraj 15. oktobra 1917 so ji povedali, da jo bodo usmrtili. Oblekla si je srebrno obleko in se ogrnila s plaščem. Čakal jo je strelski vod, sestavljen iz 12 vojakov. Postavili so jo pred drevo, za katero so jo hoteli privezati. Rekla je, da bo sama stala in je odklonila tudi prevezo za oči. Kmalu zatem so jo pokosile krogle iz pušk. »Oko zore« je bilo mrtvo.
Na valovih časa
Torek, 22. januar
Ugibanja
Po smrti je Mata Hari še vedno burila duhove. O njeni usmrtitvi so začele krožiti številne zgodbe. Po eni naj bi njen občudovalec Pierre de Mor-risac podkupil strelski vod, da bi prave naboje zamenjali z lažnimi. Idejo za načrt naj bi dobil v takrat priljubljeni Puc-cinijevi operi Tosca. Mirno in dostojanstveno vedenje Mate Hari naj bi izviralo prav iz tega upanja z ukano. Toda načrt je spodletel in vojaki so streljali s pravimi naboji. Po drugi zgodbi naj bi Mata Hari, tik preden so jo ustrelili, razprla plašč in pokazala, da spodaj nima ničesar. To sta samo dva utrinka iz legende, v katero je ovita skrivnostna Mata Hari. Zgodbo o njej so prenesli tudi na filmski trak. Leta 1931 jo je igrala slavna Greta Garbo. Ugibanja o Mata Hari ne pojenjajo niti danes. Odprtih ostaja veliko vprašanj. Prevladuje pa mnenje, da je bila zapeljiva plesalka žrtev vojaških in političnih okoliščin prve svetovne vojne
Prihodnjič: Skrinja stare zaveze
Zakonski in družinski center Midva
Mama se nenehno vmešava
Imam eno leto staro hčerko, in ker me je partner zapustil, sedaj živim spet pri mami. Problem je, ker se ona nenehno vtikuje v mojo vzgojo, me kritizira in govori, da je otrok revež, ker sem slaba mama. Tako živim že kar nekaj časa in verjetno bo tako še do pomladi, ko bom začela z novo službo. Poskušala sem se pogovoriti z njo, pa mi ves čas ponavlja eno in isto, češ da komaj čaka, da se spravim delat, ker je ob nama nevzdržno. Kaj naj storim?
Midva - zakonski in družinski center
Najverjetneje vam ni lahko živeti ob mami, ki vas ne začuti v vašem materinstvu in z občutki zapuščenosti, ki so vam ostali po partnerjevem odhodu. Tudi punčka, ki je stara eno leto, zahteva od vas veliko pozornosti in energije. Zastavlja pa se mi vprašanje, kaj mamo toliko boli, da nenehno išče odgovor na svojo bolečino v vašem zanjo neprimernem materinstvu.
Kot pravite, ste se vrnili k
mami, saj vas je partner zapustil. Najverjetneje je bila to edina možna izbira v trenutku stiske, ki ste jo doživljali. Ob tem pa se odpira veliko ne-sprejetosti in nerazumljenosti tudi s strani mame. Od kod vsa ta zapuščenost, ki jo doživljate, ne da bi sami hoteli? Zelo globoko so nas zaznamovala otroška leta in zelo težko je, če ni ob otroku nikogar, ki bi ga razumel in objel. Ko odrasteš, greš v svet in iščeš ta objem,
najdeš pa ponovno zavrženost in bolečino.
Razmislite o svoji čustveni vpetosti z mamo. Zakaj je tako težko oditi od nje in ustvariti samostojno življenje? Bolečina, ki jo nosite v sebi, vas toliko zaseda, da v vašem čustvenem svetu ni prostora za vas, za vašo samostojnost in svobodo. Še veliko bo potrebno prečutiti ob tej mami, potem bo pa nastal prostor in pot, da boste življenje zaživeli drugače. Kot
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
pravite, spomladi začnete z novo službo. S tem se bo veliko spremenilo. Zelo pomembno je imeti svoj denar in biti samostojen. Saj ste vendar odrasla ženska in mama. Hčerka, kot pravite, bo šla v vrtec, vi pa boste počasi uredili življenje v smeri svoje samostojnosti.
Vse dobro vam želim v prihodnje.
Sabina Stanovnik,
spec. zakonske in družinske terapije
1561 se je rodil angleški filozof in politik Francis Bacon.
1599 so predstavnik kranjskih, koroških in štajerskih deželnih
stanov izročili nadvojvodi Ferdinandu spomenico, v kateri so ga
prosili, naj svoje ukaze proti luteranstvu prekliče.
1729 se je rodil nemški dramatik Gotthold Ephraim Lessing.
1788 se je rodil angleški pesnik lord George Gordon Noel Byron.
1818 je Ljubljanska mehanično-tehnična šola postala stalna
šola z imenom obrtna industrijska šola.
1849 se je rodil August Strindberg, eden največjih švedskih
dramatikov.
1990 je ZSMS-Liberalna stranka organizirala podpisovanje peticije o črtanju naziva "socialistična" z imena SR Slovenije. 1903 sta ZDA in Kolumbija sklenili pogodbo o gradnji panamskega prekopa.
1906 je začelo stavkati v Trbovjah, Hrastniku in Ojstrem okrog 3000 rudarjev.
1924 je dobila Velika Britanija prvič laburistično vlado. 1945 se je rodil v Spodnjih Gameljnah pod Šmarno goro ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Uran. 1972 je po umiku francoskega predsednika de Gaulla, ki je nasprotoval vstopu Britanije k Evropski gospodarski skupnosti, Francija na to pristala.
1980 so v Moskvi aretirali sovjetskega fizika Andreja Saharova in ga pozneje izgnali v Gorki. Sreda, 23. januar
načrt, k je predvideval unitaristično in centralistično ustavo Kraljevina SHS.
1924 so v francoskem Chamonixu prvič poredili zimske olimpijske igre.
1977 so v Odeillu v francoskih Pirenejih prikjučili na električno
omrežje prvo komercialno sončno elektrarno.
1991 so se začele v Sloveniji prve demokratične manjšinske
volitve, k so trajale do 27. januarja.
1993 je Državni zbor s tajnim glasovanjem izvolil novo slovensko
vlado dr. Janeza Drnovška.
1981 so na Kitajskem obsodili na smrt "tolpo četverce", med katero je bila tudi vdova bivšega voditelja Mao Zedoga. Sobota, 26. januar
1781 se je rodil nemški pesnik in dramatik Achim von Arnim. 1797 se je rodil v Ljubljani slovenski kritik in literarni zgodovinar
1295 so ustoličili pap 1598 se je rodil francoski arhitekt Jules-Harduin 1783 se je rodil francoski književnik Marie Henri
strastna zagovornica
1813 se je rodila norveška pravic žensk Camilla Collett. 1832 se je rodil veliki francoski slikar začetnikov impresionizma.
1896 je imel nemški fizik Wilhelm Konrad Röntgen p davaje o svojem odkritju neznanih žarkov, k so jih poimenovali po njem - rentgenski žarki. 1899 je družba Bayer prijavila patentnemu uradu
Četrtek, 24. januar
850 je nadškof Liupram posvetil cerkev Matere božje v Blaten
skem Kostelu, ki jo je zgradil knez Pribina.
1699 je bil v Sremskih Karlovcih sklenjen mir med Avstrijo it
1992 je postala Slovenija članica Konference o evropski varnosti
Petek, 25. januar
1250 naj bi se rodil Robin Hood, junak sherwoodskega gozda. 1348 je bil eden najmočnejših potresov v vsej potresni zgodovini Evrope, k je stresel Koroško in dobršen del Evrope. 1460 se je končala s požarnim mirom vojna za celjsko dediščino med habsburškem cesarjem Friderikom III. in grofom Ivanom
1627 se je rodil irski fizik in matematik Robert Boyle. 1721 je ruski car Peter I. v Sankt Peterburgu ustanovil sveti sinod in tako utemeljil pravoslavno državno cerkev. 1736 se je rodil italijanski Joseph-Luis de Lagrange.
1858 se je rodil japonski pridelovalec biserov Kokichi 1875 so ustanovili v Mariboru Splošno delavsko iz društvo, k je zastopalo zmerno smer v socialističnem gibanji 1913 se je rodil poljski skladatelj Witold Lutoslawski, eden večjih skladateljev dvajsetega stoletja. 1921 je vlada Nikole Pašiča
1863 se je rodil na Ločkem Vrhu po Lenartu šolnik, organizator
planinstva in publicist Fran Kocbek.
1868 je bil v Avstro-Ogrski sprejet zakon o vojsk s katerim je bila
uvedena splošna dvanajst vojaška obveznost.
1788 so z ladjami pripejali v angleško kolonijo Avstralijo prve
bele kaznjence.
1827 so razglasili neodvisnost Peruja. 1880 se je rodil ameriški general Douglas MacArthur. 1883 se je rodil v Selščku pri Cerknici slikar in
1890 je bil v
političnega
ni dvorani ustanovni občni zbor , kar je praktično pomenilo na-
1891 se je rodil ameriški gangsterski šef Frank Costello, znan po vplivu v političnih krogih.
1907 so Straussovo opero Saloma v New Yorku prep
Manet, eden od
1950 je izraelski parlament kljub protestom mednarodne skupnosti razglasil Jeruzalem za glavno mesto Izraela. 1821 se je rodil slovenski literarni zgodovinar Ivan Macun. 1872 se je rodil v Ljub lj ani slovenski arhitekt svetovnega slovesa Jože Plečnik.
1878	se je rodil v Vinici slovenski pesnik Oton Župančič.
1879	se je rodil srbski armadni general in predsednik jugoslovanske vlade Petar Živkovic.
1927 so bile v Sloveniji prve in edine volitve v oblastne skupščine v Kraljevini SHS.
1937 je odpotovala prva skupina Jugoslovanov v Španijo, da bi
se bojevala v španski državljanski vojni.
1943 je bila slovenska Akademija znanosti in umetnosti (SAZU)
sprejeta v italijanski Narodni svet akademij.
1991 sta se zaradi kriznih razmer sešli delegaciji Srbije in
1918 se je rodil romunski diktator Nicolae Ceausescu.
1928 se je rodil francoski filmski režiser Roger Vadim.
1945 je izvidnica sovjetske Prve ukrajinske fronte odprla železna
vrata zloglasnega taborišča Auschwitz.
1996 je ZLSD (Združena lista socialnih demokratov) izstopila iz
vlade dr. Janeza Drnovška.
Nedelja, 27. januar
Danes goduje Janez.
1755 se je rodil Fridrich Wilhelm von Schelling, eden n
1765 se je rodil na Orehku po Postojni prvi slovenski pesnik in skladatelj Pavel Knobl, tudi Knobell. 1705 se je rodil Farinelli s pravim imenom Carlo Broschi. 1712 se je rodil pruski kralj Friderik II. Veliki. 1732 se je rodil predhodnik francoske revolucije in dramatik Pierre Auguste baron de Beaumarchais. 1757 je umrl v Zagrebu vodilni ljubljanski baročni kipar Francesco Robba.
1776 se je rodil nemški pisatelj in glasbenik Ernst Theodor
1821 se je rodil v Hotunjah se je rodil slovenski geograf, kar tograf Blaž Kocen.
1851 je umrl italijanski skladatelj in dirigent Gaspare Spontini. 1863 je bila v Celovcu organizirana prva Beseda na I 1862 sta kneževini Moldavia in Vlaška razglasili v ustanovitev nove države Romunije. 1888 se je rodila avstrijska pisateljica Vicki Baum. 1884 se je rodil v Kontovelu pri Trstu politik, publicist in kulturni delavec Ivan Regent.
1896 se je rodil v Ljubjani slovenski slikar Anton Gojmir Kos. 1955 je delegacija tržaških Slovencev pri vladnem komisarju opozorila na znake diskriminacije, predvsem pri rabi slovenskega jezika.
1946 je sprejela Generalna skupščina OZN svojo prvo resolucijo, v kateri se zavzame za miroljubno uporabo atomske energije in odpravo jedrskega in drugega orožja za množično uničevanje. 1960 je pošlo v takrat še francoski Alžiriji do odkritega upora francoskih priseljencev.
1965 je umrl v starosti 90 let velik britanski državnik Winston
1756 se je rodil avstrijski skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart, eden največjih glasbenikov vseh časov. 1822 so grški uporniki proti Turkom na skupščini v Epidavru razglasili neodvisnost Grčije.
1832 se je rodil britanski matematik Charles Lutwidge Dodg-son.
1859 se je rodil nemški cesar in pruski kralj Viljem II. 1907 so v veliki dvorani Nemške hiše na Ptuju na kongresu nemškutarske stranke Štajerc-Partei stranki nadeli novo ime Napredna stranka.
1901 je umrl skladatej Giuseppe Verdi. 1918 je ukrajinski nacionalistični centralni svet podpisal pogodbo na osnovi katere je Nemčija dobila pravico zasesti Ukrajino v borbi proti sovjetski revoluciji.
1918 so začeli v Puli demonstrirati proti vojni mornarji v vojni mornarici Avstro-Ogrske.
1924 so podpisali v Rimu pogodbo o "prijateljstv sodelovanju" med Kraljevinama SHS in Italijo. 1930 se je rodil v vasici Gabrje pri Dobrovi v o kardinal dr. Lojze Ambrožič.
1933 so bili dr. Korošec in njegovi bližnji sodelavci dr. Fran Kuko-vec, dr. Marko Natlačen in dr. Anton Ogrizek internirani po raznih odročnih krajih po Jugoslaviji.
1926 je Anglež Logie Baird prvič prikazal svojo iznajdbo: televizijo.
1944 se je končalo dveletno obleganje Leningrada.
1948 se je rodil v Rigi rusk plesalec Mihail Nikolajevič Bariš-
nikov.
1967 so v vesoljski ladji Apollo, k se je pripravljala za polet na Mesec, tragično izgubili življenje trije ameriški vesoljci. 1973 so v Parizu podpisali vietnamsko mirovno pogodbo, na osnovi katere so prekinili boje in se sporazumeli o umiku vseh tujih čet iz Vietnama. 1990 so ra
Ponedeljek, 28. januar
1596 je umrl angleški admiral in raziskovalec Francis Drake. 1784 se je rodil v Jakulinih po Šmajah avtor prvega slovenskega strokovnega dela o vinogradništvu in vinarstvu Matija Vertovec. 1827 se je rodil francoski zdravnik Jean Antoihe Villemin, ki je dokazal, da je tuberkuloza nalezljiva bolezen, ki se prenaša s stiki med ljudmi in živalmi.
1850 je slovenski literat Leopold Kordeš v časniku I llyrisches Blatt pisal o svoji nameri, da ustanovi stalno slovensko gledališče.
1863 so se na seji kranjskega deželnega zbora ostro spopadli ob vprašanju ali naj bodo zapisnik v slovenskem in nemškem
1865 se je rodil finski politik Kaarlo Juho Stihlberg, ustave in prvi predsednik neodvisne Finske. 1873 se je rodila francoska pisateljica Sidonie-Gabrielle Collete.
1884 se je rodil švicarski fizik Auguste Piccard. 1887 se je rodil sloviti poljsko-ameriški pianist Arthur Rubinstein.
1891 so odprli so železniško progo Ljubljana-Kamnik. 1900 se je rodil v Šmarjah pri Šentjerneju slovenski general Jakob Levičnik.
1902 se je rodil v Izlakih slovenski politik Franc Sno.
1912 se je rodil ameriški slikar Jackson Polloc.
1932 so Japonci so napadli kitajs ki Šanghaj.
1943 so sovjetski vojak dokončno prebili nemški obroč okrog
Leningrada in tako prekinili obleganje Nemcev, ki je povzročilo
smrt 600.000 Leningrajčanov.
1949 so se na plenumu CK ZKJ odločili za kolektivizacijo v
1990 je prišlo v DR Nemčji (Vzhodni Nemčiji) do sporazuma o i vlade vseh strank, kar je bila naslednja stopnja na Nemčij.
AvtoD£OM
Kaj lahko kot uporabnik avtomobila storimo za čistejše okolje? (1. del)
Izpust ogljikovega dioksida iz avtomobila, ki velja za glavnega krivca klimatskih sprememb, je odvisen od vgrajenega motorja, in če želimo kot voznik dejansko nekaj storiti za čistejše ozračje, je čas, da se ozremo za hibridi oziroma avtomobili z alternativnimi pogonskimi rešitvami.
S standardom euro 5, ki bo stopil v veljavo 1. oktobra prihodnje leto, se bo pri gospodarskih vozilih dovoljena emisija okolju škodljivih snovi zmanjšala kar za petkrat. Razlika med standardoma euro 4 in euro 5 je še v izpustih dušikovega ogljika, ki bo z novim standardom znižan za pomembnih 43%.
Napovedi, kaj se bo dogajalo z našim okoljem v prihodnosti, je veliko, a manj je tistih optimističnih. Po nekaterih raziskavah se bo čez nekje dvajset let število avtomobilov podvojilo! Se bomo zaradi tega zadušili v smogu, nam bo že prej zmanjkalo goriva ali pa bomo razvili avtomobile z alternativnimi pogoni?
V Evropi še zmeraj narašča delež avtomobilov z dizelskim motorjem, ki zraven majhne porabe ponujajo veliko navora, po moči pa ne zaostajajo za bencinarji. Ostajajo pa teža-
ve, kot so večja vsebnost dušikovih oksidov in trdnih delcev v izpuhu. Prav trdni delci so trn v peti okoljevarstvenikom, ki zahtevajo strožje norme, saj sajavost še zdaleč ni neškodljiva. Žal je tako, da se vprašanja o alternativnih pogonih postavljajo predvsem takrat, ko je gorivo drago, čim cena upade, pa vse skupaj ni več aktualno.
Dizelski motorji so brez dvoma okolju škodljivi in posledično nevarni za zdravje, četudi so opremljeni s sodobno tehnologijo, ker v okolje izpuščajo delce (velikosti 10 mikrometrov), ki se zaradi svoje majhnosti ob vdihavanju ne uspejo ustaviti v nosu in zgornjem delu dihalnega sistema ter prodrejo v pljuča. Posledično lahko nastopijo težave srca in ožilja, veča pa se tudi tveganje za obolenje dihal. Doslej je bilo skoraj brezpredmetno in smešno postavljati neke okoljske standarde, ki so bili strogi za osebna vozila, za dostavna, ki imajo orjaške motorje, visoko porabo goriva ter posledično velike emisije, pa so veljali nižji standardi! Standard euro 5 bo predvidoma umiril dizelsko popularnost, ki se je v Evropi že skoraj približala polovici vseh prodanih vozil in spravil s cest tiste »cvetke«, za katerimi se tako veselo kadi in ob katerih se marsikdo vpraša, od kod jim prometno dovoljenje.
Hibridi
Nova pravila bodo torej stopila v veljavo oktobra 2009 in bodo prvič razširjena še na vozila s štirikolesnim pogonom ter na super športne avtomobile. Prihajajoči standard euro 5 bo najzahtevnejši do dizelskih motorjev, za katere se bo drastično (za 80%) zmanjšala še dovoljena emisija trdnih delcev. Zato je neizbežno postopno vpeljevanje hibridov, ki naj bi v prihodnje povsem zamenjali dizelske motorje in že danes veljajo za neprimerno bolj okolju prijazne. Pod oznako hibrid se skriva kombinacija bencinskega in elektromotorja, ki lahko pri nizkih hitrostih deluje samostojno in pomaga znižati količino škodljivih plinov v izpuhu.
Povprečni izpust ogljikovega dioksida iz hibridnih motorjev je najnižji med vsemi pogonskimi variantami z notranjim izgorevanjem. V primerjavi s klasičnimi pogoni je pri hibridih nekaj nižja poraba, manjše so tudi obremenitve okolja, saj lahko motor z notra-
njim zgorevanjem večinoma deluje le v območju najboljšega izkoristka, vendar bistvo hibridnih vozil ni v ugodni porabi goriva, temveč v nizkih izpustih ogljikovega dioksida! Motorna kombinatorika postaja zato vse bolj priznana smer razvoja »čistih« avtomobilov, ki svoje prednosti kažejo predvsem pri manjših modelih, v mestni in primestni vožnji. Motorja lahko delujeta skupaj ali samostojno in do neke mere odpravljata pomanjkljivosti elektromotorja in izkoriščata prednosti agregata z notranjim izgorevanjem. Hibridna vozila se dokazujejo še z dobro avtonomijo, ki ni tako omejena kot pri vozilih, ki jih poganja le elektrika. Njihova slabost so drage in težke baterije, dodaten elektromotor, manjši prtljažni prostor, tehnično zahtevna združitev obeh pogonskih motorjev ter seveda višje cene hibridnih avtomobilov.
Na evropskem trgu s svojima hibridoma dominirata Honda in Toyota (v zadnjem času tudi bolj prestižni lexus), res drugačnih alternativnih rešitev, ki bi jih bilo mogoče kupiti in voziti, pa ni prav veliko.
Pri Hondi že več kot 30 let razvijajo hibridni motor, pri čemer civic hybrid ni njihov prvi model, ki manj onesnažuje okolje, kot to počnejo avtomobili s klasičnim pogonom. Zraven bencinskega motorja ima še električnega, ki pomaga znižati količino škodljivih plinov v izpuhu. In še eno bistveno novost je pripeljal Hondin hibrid: zadnja generacija se lahko pri nizkih hitrostih vozi le na elektriko. Civic hybrid z 1,3-litrskim agregatom na 100 prevoženih kilometrov porabi v povprečju 4,6 litra bencinskega goriva in v zrak spusti 109 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Pri nizkih obremenitvah lahko vozilo poganja zgolj elektromotor - takrat se ventili v bencinskem motorju zaprejo in s tem zmanjšajo energetske izgube, sicer pa je poglavitna vloga elektromotorja pomoč bencinskemu stroju. Pri vožnji po klancu navzdol oziroma med zaviranjem elektromotor prevzame vlogo alternatorja in polni baterije, bencinski motor takrat ne deluje, prav tako se izklopi tudi med postanki in se ob pritisku na stopal-ko za plin znova zažene. Po besedah vodilnih mož pri Hondi bodo njihova hibridna vozila do leta 2010 dosegla 10% delež njihove prodaje.
Hibridnega avtomobila si verjetno ne boste kupili, če boste hoteli le varčevati z gorivom, saj so za tako početje sodobni dizli čisto dovolj. Hibrid ni revolucija, s katero boste vozili zelo hitro, ob tem pa pozabili tankati, ampak je v ospredju skrb za naše čistejše okolje.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Debelost
Debelost je bolezen. To
dejstvo je potrdila tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ko je debelost uvrstila med kronične presnovne bolezni z vsemi značilnostmi epidemij.
Poleg običajnih težav, ki jih imajo osebe s prekomerno telesno težo (bolečine v hrbtenici in sklepih, hitra utrujenost, zadihanost, povečano znojenje), debelost povečuje tudi tveganje za nastanek številnih bolezni. Te so srčna in možganska kap, povečan krvni tlak, sladkorna bolezen in še nekatere druge bolezni.
Najpogosteje je prevelik vnos energije s hrano najpomembnejši razlog za debelost. Zraven tega je običajno prisotna še zmanjšana telesna aktivnost, vpliv pa ima tudi dedna predispozicija.
Debelost vrednotimo z indeksom telesne teže (ITM oziroma angleško BMI - Body Mass Index). Izračunamo ga tako, da telesno težo v kg delimo s kvadratom telesne višine v metrih. Po priporočilih WHO znaša razpon idealnega ITM od 18,5 do 25, vrednosti od 25 do 30 predstavljajo prekomerno telesno težo, debelost pa pomenijo vrednosti nad
30.
Pomemben podatek pri debelosti je tudi izmerjen obseg trebuha, ki pomeni oceno zalog maščevja. Prav meritev obsega pasu je dober napovedni dejavnik za pojav bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni. Obseg pasu naj bi bil vedno manjši od obsega čez boke in naj ne bi presegal vrednosti 88 cm pri ženskah in 102 cm pri moških.
Večina ljudi, ki ima težave s telesno težo, želi shujšati v kratkem času s čudežnim zdravilom. Žal to ni mogoče. Ko se lotimo hujšanja, je pomembno, da si pripravimo načrt spremenjenega načina življenja. Napotke in informacije o tem dobimo pri svojem zdravniku, v lekarni ali v posebnih centrih, ki se ukvarjajo z zdravljenjem debelosti. Obvezno pa je potrebno uživanje čimbolj zdrave in uravnotežene prehrane, gibanje in rekreacija ter vzdrževanje zmanjšane telesne teže.
Pripravki, ki jih kupite v lekarni brez recepta, so vam lahko le pomoč pri hujšanju. Na tržišču je cela vrsta pripravkov. Nekatere je možno kupiti tudi v su-permarketih ali preko oglasov v revijah, na radiu in televiziji. Ne smemo pa pozabiti, da lahko tudi takšni
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Žirovnik, mag. farm.
pripravki, ob nepravilni uporabi ali v kombinaciji z zdravili na recept ali brez recepta, izzovejo neželene učinke. V lekarnah se lahko temu izognete, predvsem če farmacevta opozorite, katera zdravila na recept in brez recepta že jemljete. Pripravki, ki jih lahko kupite v lekarni, so registrirani kot prehranska dopolnila. Njihova kakovost in varnost je preverjena.
Izbirate lahko med tremi skupinami pripravkov:
1.	zaviralci apetita (izvleček iz storžkov bora - Pinno thin): pripravki zmanjšujejo apetit, upočasnijo praznjenje želodca in povečajo občutek sitosti. Vzamemo jih z veliko tekočine vsaj eno uro pred obrokom;
2.	konjugirana linolna kislina (CLA): deluje tako,
da pospeši razgradnjo maščob iz maščobnih zalog, zmanjšuje novo skladiščenje maščob in ohrani mišično maso. Idealno pri jemanju pripravka, ki vsebuje CLA, pa je, da v svoj načrt vključite tudi telesno aktivnost. Jemljemo ga s hrano;
3.	pripravki, ki vežejo maščobe (pripravki s hitozanom in pripravki s kaktusom neopuntio): delujejo tako, da se maščobe in holesterol vežejo na hitozan oz. na neopuntio, se zato ne prebavijo in se izločijo iz telesa po naravni poti. Priporoča se zaužitje pol do ene ure po obroku, ki vsebuje maščobe;
4.	pripravki z jabolčnim kisom: jabolčni kis pospešuje presnovo maščob in preprečuje njihovo nalaganje v maščobne celice. Kapsule zaužijemo zjutraj in zvečer pred obrokom.
Ko se lotimo hujšanja, imejmo vedno v mislih, da izguba že nekaj kilogramov (5 do 10% telesne teže) prinaša bistveno izboljšanje številnih dejavnikov, kot so maščobe v krvi, krvni tlak, sladkor v krvi. S tem se zmanjša tudi možnost nastanka kroničnih bolezni, ki poslabšajo kvaliteto življenja in skrajšujejo življenjsko dobo ljudi.
Alenka Žirovnik, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Ali je zime že konec?
Teden, ki je za nami, nam je prinesel prve zametke pomladanskega vzdušja in vremena. Zato mnoge že vleče na vrt. Vendar moramo vedeti, da lahko februar ponovno prinese zimo z zelo nizkimi temperaturami. Zato naj vas vreme, ki bo tudi v naslednjem tednu bolj pomladansko kakor zimsko, ne premami. Pustite škarje in grablje še počivati, enako pa naj vsaj še nekaj tednov počiva tudi zemlja. Zato pa je zdaj tisti čas, ko odpremo knjige, prelistamo stare revije, mnogi mogoče celo svoje zapiske, da naredimo načrte za sezono, ki že trka na vrata.
Tudi balkonska korita so lahko pisana, nekoliko drugačna, ni potrebno, da so vsa enaka. Okrasne gredice naj sledijo barvam, ki smo jih izbrali za naše balkone, vse skupaj pa bi se vsaj do neke mere moralo skladati z barvami fasade. Vse to lahko sedaj v miru premislimo, pregledamo in potem bomo vse poletje s svojimi zasaditvami veliko bolj zadovoljni. Enako velja seveda tudi za sajenje na zelenjavnem in zeliščnem vrtu.
-v ■ ' V^íséMAI.
HHGEčlM&P
Foto: Miša Pušenjak
Balkonsko cvetje
V zimovališčih imajo mnogi potaknjence, ki so seveda zdaj že mlade rastline. Na njih se je potrebno spomniti enkrat na teden.
Plan zasaditve naredimo tako, da najprej pogledamo, koliko rastlin imamo že doma in katere barve bodo. Upam, da ste si tisti, ki imate potaknjence različnih barv, le-te označili. Nato pogledamo, koliko korit imamo in katere posode še želimo zasaditi oziroma bolje, katere kotičke svojega vrta želimo popestriti z različnimi posodami in koriti. Povezavo med balkonskim cvetjem in okrasnimi gredicami lahko vzpostavimo tudi tako, da nekatere balkonske lepotice zasadimo tudi na okrasne gredice in obratno. Nekatere rastline, ki jih običajno sadimo na gredice, lahko zasadimo tudi v novejša korita, ki so veliko večja, širša in globlja, kakor so bila korita nekoč. V svojem planu najprej porabimo to, kar že imamo v zimovališčih. Ta del planiranja seveda pri nas, blokarjih, ki nimamo svojih potaknjencev, odpade.
Nato pa razmislimo, kako želimo popestriti te zasaditve še s tem, kar lahko v naših vrtnarijah kupimo. Ne pustite se omejevati s tem, kar ste videli v vrtnarijah v lanskem letu. Do vrtnarije se vedno pripeljemo z avtomobilom. Če nimajo želenih rastlin v vaši vrtnariji, je pot do naslednje zelo kratka, saj je cela Slovenija tako majhna, da jo lahko prepeljemo v enem dnevu. Samo v naših glavah je, da je že Maribor zelo daleč, kaj šele Slovenske Konjice ali Celje. Pa se za veselje in zadovoljstvo, ki nam ga celo poletje nudijo zanimive zasaditve, splača enkrat v letu potruditi in se zapeljati nekoliko dlje. Vse je samo v naših glavah. Pa ne, da tudi naši vrtnarji nimajo tega, kar si želimo, samo zmanjka jim včasih kakšne rastline.
Ko razmislimo o tem, kaj smo v preteklem letu videli, kaj smo videli tudi v revijah in knjigah, te rastline umestimo v naše zasaditve. Do pomladi vam bom nekaj rastlin spet poskušala predstaviti tudi sama. Pri planiranju zasaditve razmišljamo, da na balkonu posadimo nekaj rastlin, ki jih bomo občudovali tudi sami, ne samo tisti, ki bodo balkone gledali od daleč. To pomeni, da zasadimo tudi pokončne rastline, ne samo povešavih lepotic. Na gredicah pa rastline sadimo tako, da so višje ne bodo jemale svetlobe nižjim po eni strani. Pomembno je razmisliti, od kod bomo gredice najpogosteje opazovali tudi sami. Zato višje rastline umestimo tako, da ne bodo zastirale našega pogleda. Sosed naj si za svoje veselje zasadi gredice sam, pomembno je, da bodo v veselje in radost nam. Če želimo vse to uskladiti, je okviren plan zelo dobrodošel. Boste videli, da boste potem lažje sadili, pa ne nazadnje tudi nabavljali nove rastline.
Naj vas samo spomnim: okrasne trave so še vedno modni hit. Ne smejo manjkati v sodobnih zasaditvah. Pa še zelo skromne, nezahtevne rastline so. Med njimi najdemo take, ki prenašajo izredno visoke temperature, pa tudi take, ki jih lahko sadimo v senco. Do naslednjič torej razmislimo, kaj in kako želimo početi na svojem okrasnem vrtu v naslednjem letu.
_Miša Pušenjak
Ptuj
Zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta
Letošnja tema, ki jo obravnavajo otroški parlamenti po vsej Sloveniji - Zabava in prosti čas mladih - je prinesla nekatere zanimive in pomembne, pa tudi zaskrbljujoče ugotovitve.
Predstavniki vseh osnovnih šol v Upravni enoti Ptuj so se pred nekaj dnevi srečali v prostorih Centra interesnih dejavnosti na Ptuju, kjer je potekalo zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta. Zasedanje na medobčinski ravni pripravljata Društvo prijateljev mladine Slovenije in Center interesnih dejavnosti Ptuj, nosilec projekta pa je Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki bo tudi organizatorica nacionalnega zasedanja otroškega parlamenta 10. marca v Ljubljani.
Nevenka Gerl, koordinatorica ptujskega medobčinskega otroškega parlamenta, je uvodoma mlade parlamentarce seznanila z načrtovanim potekom dela na zasedanju. V imenu občine gostiteljice jih je nagovoril Ivan Vido-vič, vodja Oddelka za negospodarske javne službe in upravne postopke MO Ptuj, ki je poudaril, da je vesel, da se mladi na ta način učijo pomena demokracije in parlamentarnih metod. Zasedanja se je udeležila tudi lani predsedujoča nacionalnemu otroškemu parlamentu, letos že dijakinja Gimnazije Ptuj, Jasmina Kokol.
Letošnja tema z naslovom Zabava in prosti čas mladih, ki jo obravnavajo otroški parlamenti po vsej Sloveniji, se je izkazala kot zelo zanimiva, saj je razprava prinesla veliko zanimivih ugotovitev. Mladi parlamentarci so že takoj na začetku dobili možnost v nekaj stavkih izpostaviti najpomembnejše iztočnice, ki so se jim želeli posvetiti. Na podlagi predlogov so oblikovali štiri delovne skupine in v njih določene teme podrobno obravnavali. Skupine so obravnavale naslednje teme: Varnost in zabava mladih, Kaj lahko mladi sami naredijo za svojo zabavo, Prednosti in slabosti aktivnega kot tudi pasivnega preživljanja prostega časa in Možnost preživljanja kakovostnega prostega časa na vasi in v mestu.
(Ne)varna zabava!
Prva skupina, ki se je ukvarjala z varnostjo in zabavo mladih, je prišla do ugotovitve, da se mladi sicer lahko zabavajo doma z različnimi razvedrilnimi dejavnostmi, a da je zabava v pravem pomenu besede organizirana zabava - v lokalih ali pa organizirana domača zabava vrstnikov. Izpostavljeno je bilo mnenje, da so za mlade najbolj varne domače zabave, ki jih pripravijo sami ali
Za zastopnika na nacionalnem otroškem parlamentu sta bila izvoljena Ana in Klemen.
njihovi prijatelji. Strinjali so se, da so zabave v lokalih kljub prisotnosti varnostnikov lahko nevarne. »Za varnost na zabavi je za mlade zelo pomembno, da so v družbi znanih vrstnikov,« so poudarili mladi parlamentarci, ki so delili mnenje, da je na področju varnosti potrebno sodelovanje staršev, ki naj postavijo ustrezne meje glede časa, načina vračanja z zabave, uživanja alkohola in drugih drog. Po njihovem prepričanju je naloga staršev tudi, da jih seznanijo z morebitnimi nevarnostmi.
Kaj lahko mladi naredijo sami
Druga tema, ki so jo podrobneje obdelali, je bila, kaj lahko mladi sami naredijo za svojo zabavo. Pri tem so mladi izpostavili pomen samoiniciativnosti, strinjali pa so se, da pri organiziranju zabav potrebujejo pomoč odraslih - staršev, učiteljev, prostovoljcev, ravnateljev in podporo lokalne skupnosti. Sklep razprave je bil, da mladi imajo možnosti za samostojno organiziranje zabav, vendar potrebujejo nekaj znanja in veščin ter seveda pomoč odraslih, ki jim morajo pomagati pri zagotavljanju nekaterih pogojev za zabavo, kot je na primer prostor.
Starši nimajo dovolj časa
Ena skupin je na zasedanju razmišljala in oblikovala sklepe o prednostih in slabosti aktivnega in pasivnega preživljanja prostega časa Skupna ugotovitev je bila, da imata aktivni in pasivni način preživljanja prostega časa tako pozitivne kot negativne plati. Parlamentarci so se strinjali, da je pomembno vedeti, kako organizirati svoj čas in proste ure preživeti v skladu s svojimi resničnimi potrebami. Idealna je po njihovem mnenju kombinacija aktivnega in pasivnega preživljanja prostega časa.
Strinjali so se, da aktivne oblike preživljanja prostega časa, kot so športni treningi, glasbena in plesna šola, jezikovni tečaji itd., prinašajo nova znanja, izkušnje in uspehe. Ob tem pa so poudarili, da je potrebno biti pazljiv pri načrtovanju organiziranih aktivnosti, posebej o obsegu teh dejavnosti, da se ne zgodi, da pride do preobremenjenosti in do tega, da zmanjka časa za šolsko delo. Po mnenju skupine, ki se je ukvarjala s to temo, je slaba plat aktivnih dejavnosti, da je zanje potreben denar, izpostavili pa so tudi problem, da otroci s podeželja potrebujejo za obiskovanje dejavnosti
v mestu še dodatna sredstva za prevoz in sodelovanje, voljo in čas staršev.
Strinjali so se, da sta sprostitev in umiritev, v kolikor ne vodita v neaktivnost in lenarjenje, nujna in koristna. Pasivno preživljanje prostega časa po anketah, ki so jih opravili na nekaterih šolah, prevladuje nad aktivnim, saj sta najpogostejša načina gledanje televizije in računalniške igrice. Zanimiv je bil pogled mladih parlamentarcev na prosti čas v povezavi z družino. Strinjali so se, da je prosti čas tudi odlična priložnost za skupne dejavnosti celotne družine, ob tem so bili mnenja, da imajo odrasli večinoma malo prostega časa in je zato skupne dejavnosti težko uskladiti.
Možnosti na vasi in v mestu
Razlike med možnostmi kakovostnega preživljanja prostega časa v mestu in na vasi je bila tema, ki je že na samem začetku razprave obetala zanimiv razplet in nasprotujoča si mnenja udeležencev parlamenta. Mladi parlamentarci so se strinjali, da mesto ponuja več možnosti za preživljanje prostega časa. Izpostavili pa so tudi dejstvo, da je prednost vasi v možnosti večjega stika z naravo in s tem kakovostnega preživljanja prostega časa. »V mestih je veliko nakupovalnih središč, kjer številni ljudje vse pogosteje pasivno preživljajo prosti čas, medtem ko jih na vasi ni in so ljudje bolj aktivni,« je bil eden zanimivih sklepov. Mnoge dejavnosti so otrokom v mestih laže dostopne, saj lahko gredo do različnih ustanov peš, medtem ko se morajo tisti, ki živijo na vasi, v mesto peljati, če želijo na primer v glasbeno šolo, na treninge športnih klubov ipd.
Zanimiva je bila ugotovitev, da vidijo mladi prednosti predvsem v tistem okolju, kjer ne živijo - tisti iz mest vidijo prednost v podeželski naravi, prebivalci z vasi pa v ponudbi mesta.
Razprava se je dotaknila tudi razširjenosti drog na vasi in v mestu. Mladi udeleženci so sprva menili, da so droge med mladimi bolj razširjene v mestu, vendar so jim mentorji predstavili presenetljive podatke ankete, ki govorijo drugače: leta 2003 na Ptujskem opravljena anketa med mladimi je pokazala, da mladi z vasi mnogo pogosteje posegajo po drogah, tako po alkoholu kot po nedovoljenih substancah. Mladi na vasi torej niso varni pred ponudbo drog, kot morda kdo misli.
Ob koncu zasedanja medobčinskega otroškega parlamenta so mladi izbrali dva predstavnika ptujskih šol, ki jih bosta predstavljala na zasedanju nacionalnega otroškega parlamenta. Izvoljena sta bila Ana Reberc z OŠ Gorišni-ca in Klemen Lovenjak z OŠ Zg. Leskovec. Na zasedanju, ki bo10. marca v dvorani državnega zbora RS v Ljubljani, bosta predstavila ugotovitve, do katerih so prišli na medobčinskem zasedanju otroškega parlamenta.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Zanimivosti
V	Muzeju premogovništva Slovenije razstava Jurija Vege
Velenje, 18. januarja (STA) - Premogovnik Velenje in Muzej premogovništva Slovenije sta v sodelovanju s Tehničnim muzejem Slovenije pripravila razstavo lesenih modelov Jurija Vege, ki bo odprta tri mesece. Razstavljenih je 13 modelov, ki jih je po načrtih, najdenih v enem od več učbenikov, ki jih je Vega napisal za avstrijsko vojsko, izdelal Janko Samsa. Gre za modele, ki so hkrati fizikalna učila in historične replike. Med njimi so različni škripci, vijaki, zobčeniki in druge naprave, ki naj bi v času pred iznajdbo parnega stroja lajšala muke človeške in živalske sile v vojski. Skupaj z natančno določenimi modeli so razstavljene kopije Vegovih ilustracij, tako, da razstava ni zanimiva le za "učene" ljudi, temveč ima tudi didaktično vrednost, so sporočili iz Premogovnika Velenje. Razstavo so v Tehniškem muzeju Slovenije zasnovali v letu 2002, ko je minilo 200 let, odkar je na Dunaju v skrivnostnih okoliščinah umrl eden največjih matematično-nara-voslovnih znanstvenikov slovenskega rodu Jurij Vega, znan po logaritemskih tablicah, manj pa kot teoretik in praktik balistik in prostozidar. Razstava je bila najprej na ogled v omenjenem tehničnem muzeju, do sedaj pa je že gostovala v Kropi, na Dunaju, v Genovi, Idriji in na Jesenicah
Izraelec dvakrat zadel na lotu
Tel Aviv, 18. januarja (STA) - Nek izraelski uslužbenec je v pol leta dvakrat zadel milijonski znesek na lotu. 60-letni moški je na lotu zadel skupaj več kot tri milijone evrov. Statistična verjetnost za takšen dvojni dobitek je sicer ena proti štirim milijardam, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Izraelski mediji so v četrtek poročali, da je srečnež iz obmorskega mesta Haifa na severu Izraela junija lani na lotu zadel deset milijonov izraelskih šeklov. Redni igralec lota je imel zdaj ponovno srečo, dobitna kombinacija pa mu je tokrat prinesla kar 18 milijonov šeklov. Skupno si je tako priigral več kot tri milijone evrov.
Oče treh otrok je za izraelski časopis Jediot Aharonot povedal, da svoje življenje živi tako kot prej. "Po prvem dobitku nisem v svojem življenju čisto ničesar spremenil," je priznal. Denar naj bi naložil v banko in to povedal le svoji ženi in bratu ter normalno delal naprej. Po navedbah časopisa bo srečni dobitnik tako ravnal tudi tokrat
Sporna biografija o Tomu Cruiseu v nemških knjigarnah
München, 18. januarja (STA) - Sporna biografija o ameriškem igralcu Tomu Cruiseu je naprodaj v knjigarnah po Nemčiji. Knjiga britanskega pisca Andrewa Mortona v prevodu nosi naslov "Tom Cruise - Der Star und die Scientolo-gy-Verschwörung", kaže pa na ozadja, brez špekulacij, je v četrtek v Münchnu povedala Susanne Klein, tiskovna predstavnica založniške skupine Droemer-Knaur.
V	biografiji Morton piše, da je Cruise drugi mož na čelu sci-entološke organizacije. Morton je pred tem vzbudil pozornost z biografijo o princesi Diani.
Odvetnik 45-letnega igralca in Scientološka cerkev navedbe zanikata. Domneva naj ne bi bila le zmotna, temveč naravnost smešna, trdi Scientology po navedbah ameriške TV-mreže NBC. Cruise je menda navaden član združbe in nima niti uradnih niti neuradnih pozicij v njeni hierarhiji. Cruisov odvetnik Bert Fields knjigo, kot navaja USA Today, šteje celo za klevetniško, pri čemer pa pušča odprto, ali bo igralec zaradi tega vložil tožbo. Po navedbah založbe je knjiga izšla že tudi v Združenih državah in Franciji. Pri založbi Droemer v Münchnu po besedah Kleinove do četrtka še niso prejeli nobenega odziva Scientology niti iz kroga okrog Cruisea. Kleinova je zavrnila kritike na rovaš knjige "Tom Cruise - Zvezdnik in zarota Scientology". Veliko je govora o knjigi, ki je ne poznajo, je dodala
Nekdanja blagovnica v Halleju postaja razstavišče
Halle, 18. januarja (STA) - Trgovini sledi umetnost: Nekdanja blagovna hiša Karstadt v nemškem mestu Halle bo z apri-lem postala razstavni prostor. Sklad Sachsen-Anhalt, Sklad Moritzburg in Thalia Theater Halle bodo v njem izvedle tri med seboj povezane umetniške akcije v spomin na Einarja Schleefa, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Sklad Moritzburg bo prvič predstavil celotni opus leta 2001 preminulega dramatika Schleefa, Thalia Theater bo kot hommage Schleefu izvedel gledališko glasbeno predstavo Orfej v podzemlju (Orpheus in der Unterwelt). Poleg tega bodo pod naslovom "48 Karat" razstavili slike in skulpture dosedanjih 48 štipendistov navedenih skladov, je četrtkovo sporočilo iz Halleja povzela dpa. Einar Schleef (1944-2001) je bil nemški pisatelj in režiser. Napisal je vrsto romanov in knjig kratke proze, gledaliških in radijskih iger. Schleef, ki je pri 16 letih doživel težko železniško nesrečo, je v Berlinu študiral režijo in nato delal v nemških in avstrijskih gledališčih. O njem je avstrijska nobelovka, pisateljica Elfriede Jelinek ob neki priložnosti dejala: "V Nemčiji sta bila samo dva genija: na zahodu Fassbinder in na vzhodu Schleef." Slednji je leta 1998 v dunajskem Burgtheatru postavil na oder njeno igro "Ein Sportstück" in za predstavo dobil nagrado 3sat za inovacijo ter medaljo "Josefa Kainza" mesta Dunaj, je med drugim moč najti v odprti spletni enciklopediji.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
krompirjeva juha z gobami*, gratinirane skutine palačinke, kompot
SREDA
pečenice, kislo zelje, kuhan krompir ČETRTEK
prekajena rebrca, krompirjeva solata PETEK
krompirjevi svaljki z drobtinami, zelena solata
SOBOTA
telečja obara, vodni žličniki NEDELJA
porova juha, mrežna pečenka, pečen krompir, radičeva solata
25 dag gob (lisičk, jurčkov ali drugih), 1, 5 l vode ali juhe iz kocke, peteršilj, malo kisa, 1,5 dl kisle smetane, 1,5 dl kropa, 1 žlica moke.
Na maščobi pražimo moko in sesekljano čebulo. Dodamo česen, na koščke narezane gobe in vse prepražimo. Dodamo narezan krompir in prilijemo vodo ali juho iz kocke. Po potrebi dosolimo, popramo in kuhamo 30 minut, da se zmehča. Prilijemo podmet, razmešan iz smetane, kropa in moke, ter vse skupaj kuhamo še 10 minut. Na koncu po-tresemo juho s peteršiljem in po želji malo okisamo.
**Testenine s prekajenim lososom
40 dag drugih testenin, sol, 2 žlici masla, 4 rezine prekajenega lososa, 1,5 dl sladke smetane, 1 žlička moke, 1,5 dl kropa, muškatni orešček.
Testenine skuhamo v veliki količini osolje-
PONEDELJEK špageti s polivko, solata
*Krompirjeva juha z gobami
4 dag masti ali olja, 1 žlica moke, 2 žlici sesekljane čebule, 1/2 kg krompirja,
Foto: Alenka Smigoc
ne vode. Odcedimo in nemudoma zabelimo z lososovo omako, ki jo pripravimo tako, da damo maslo v kozico, ga stalimo ter primešamo podmet iz smetane, moke in kropa. Osolimo in odišavimo z oreščkom. Nad ognjem dobro premešamo in takoj postrežemo. Pre-vremo in nazadnje primešamo na rezinice narezanega prekajenega lososa.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
B
Kdor nadzoruje preteklost, nadzoruje prihodnost. Kdor nadzoruje sedanjost, nadzoruje preteklost.
-k-k-k
Biti zvest pogosto pomeni drugega vkleniti v verige.
•k-k-k
Pokrajina je lepa, človeška narava je lepša.
-k-k-k
Najmanjše živali imajo največji mrčes in najmanjši duhovi imajo največje predsodke.
-k-k-k
Vrednost denarja je treba poznati: razsipneži ga ne poznajo in tudi ne skopuhi.
-k-k-k
Pijača in jedača držita skupaj dušo in telo.
-k-k-k
Denar je boljši kot revščina; če ne zaradi drugega, že samo iz finančnih razlogov.
-k-k-k
Ljubimec, ki ni netakten, ni ljubimec.
-k-k-k
Lahko si mlad brez denarja, ne moreš pa biti star brez njega.
-k-k-k
Življenje je šola, v kateri si nezadostni učenci želijo, da bi jo ponavljali. Strah in slaba vest imata spoznaven vonj za nosnice bogov.
Utrujen gost
Gost je v hotelski sobi je bil že tretjo noč tako glasen, da je gostja v sosednji sobi pričela razbijati po steni. Zjutraj sta se srečala v jedilnici in on ji je dejal: "Draga gospa, slišal sem vaše trkanje na steno, toda nisem mogel priti, ker sem bil preveč utrujen!"
Grd piščanec
"Natakar, ta piščanec mi niti malo ni všeč!"
"Veste kaj, to je menza, ne pa razstava ptic!"
SLUŽABNIK, STREŽNIK
UPRAVIČENOST
PONOVITEV BOLEZNI
DALMATINSKA ANA
SPIRALA, VZMET
AMERIŠKI SKLADATELJ
(IAN)
MESTO V NIGERIJI
IZDELOVALEC VELIKIH REŠET
AŠKERČEVA PESEM
SORTA KROMPIRJA
HRVAŠKO JEZERO
JASTREB (BRKATI)
KRAJ PRI PTUJU
SCEPEC SOLI, OSOLJAJ
IGRALKA DEREK
FINSKA SMUČARSKA TEKAČICA VARIS
REŽISER EGILMES
DANSKO MESTO
MUSLIMANSKO MOŠKO IME
IRENA VRČKOVNIK
OTROŠKA TV ODDAJA
TENIŠKO IGRIŠČE
OLGA LOGAR
MRTVAŠKI ODER
ŠPANSKA TV MREŽA
PREDMESTJE LJUBLJANE
AM. IGRALEC (GREGORY)
IZ BESEDE KOLEOS
VELIKA MORSKA RIBA
BARVNA TEHNIKA
IT. IGRALKA (FRANCESCA)
PTICA Z VELIKIM KLJNOM
JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (MASAKACU)
DLAN (ZDRAVN.)
NOGOMETAŠ (ALESSANDRO)
PRAVO, JUS
HRVAŠKA ŽENSKA POP SKUPINA
Ko pride mamica
Šestletni Mihec in triletni Aleš sta listala družinski album fotografij. Ko sta prišla do poročnih slik svojih staršev, je Mihec rekel: "To je pa dan, ko je k nam prišla delat najina mamica!"
Med vojno
V času II. svetovne vojne na pacifiškem otoku. Američani in Japonci so vkopani na otoku in nihče se že tri dni ne more premakniti. Nekega večera se je zaslišalo iz ameriškega rova: "Hirohito je norec!"
Japonci so se razjezili, krenili v napad, toda ameriške puške so jih že pričakale in z velikimi izgubami so se morali Japonci vrniti v svoje rove. Enako se je zgodilo naslednjo noč.
Tretjo noč so se oglasili Japonci s kričanjem: "Roose-welt je idiot!"
Iz ameriškega rova pa se je slišalo: "Saj je res!"
Dober moški
"Kako ženske rečejo moškemu, ki dobro izgleda, je inteligenten in čustven?" "Duh!"
Visoka lestev
Policista merita lestev. Eden jo drži, drugi pa zleze nanjo in meri.
Mimoidoči pripomni: "Sta pa res trapasta. Lestev bi položila na tla in izmerila, kako je dolga."
"Butec, neumni! Saj naju ne zanima, koliko je dolga, ampak koliko je visoka."
Nedelaven direktor
"Oprostite, ali vi tukaj delate?"
"Ne, jaz sem tukaj direktor."
Strupen jezik
"Tone, ali si že slišal, da so staro Majdo odpeljali iz službe direktno na urgenco zaradi zastrupitve?" "Zaradi zastrupitve? Potem se je pa verjetno ugriznila v svoj jezik!"
Jutranji poljub
Aleš je posvetil trenutek simpatični sobarici: "Jutri zjutraj želim biti zbu-jen s poljubom." "V redu. Naročila bom nočnemu receptorju."
Popolna žena
Janko v mestu zagleda Milana s soprogo. Žena je sključena, šepa in ima močno dioptrijo. Prava grdoba. Janko je pristopil k Milanu in mu zašepetal na ušesa: "Ja, Janko, kakšno ženo pa imaš? Staro, grbasto, slepo...!" "Kar na glas govori!" mu je dejal Janko. "Saj sliši tudi ne!"
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: splav, truma, ropar, Omar, boječnež, apostolat, avemarija, kostumer, amelosan, Vrtojba, Iju-tost, Ate, Kette, kaja, okno, rig, AT, ekloga, stran, Irec, kaprica, Atia, skladalka, etatist, tajra, kan, na-tisk. Ugankarski slovarček: AKU-RE = mesto v Nigeriji; BARZIN = ameriški dirigent (Leon, 1900 - 1999); ERODE = mesto v južni Indiji; ERTEM = turški filmski režiser Egilmed; KROUSE = ameriški skladatelj (Ian, 1956 - ); NESTA = italijanski nogometaš (Alessandro, 1976 - ); RACEBOUT = manjša ameriška regatna jadrnica; TAE-BO = kikboks aerobika; ZENUN = muslimansko moško ime.
íPoíHulajtz naí na íve-toumm íjitztu.1
RADIOPTUJ
tut ¿fiictu
www.radio-ptuj.si
HILDA MUDRA
Govori se ...
... da je letos fašenk tako kratek samo zaradi tega, ker je princ karnevala s „Kujleške-ga"; za kujleke pa od nekdaj velja: „Kuj mau bi, mau, dau pa ne bi!"
... da so od nekdaj tovarne postavljali tam, kjer je bilo veliko surovine. Ob spremljanju aktualnih političnih (ne)um-nosti na Holermoškem sicer ne bomo trdili, da je enako z ustanavljanjem javnih zavodov, ampak zlobneži namigujejo, daje srečno naključje, da imajo tam javni zavod posebne vrste. Kajti kaj pa ostane navadnim nepolitičnim občanom, kot da se ga napijejo od žalosti.
... da si nekateri zelo močno želijo vsesplošnega štrajka v našem glavnem mestu samo zaradi tega, ker že dolgo niso bili na brezplačnem celodnevnem izletu.
. da so prebivalci starega mestnega jedra zaradi hrupa iz lokalov moteni tako močno, da ponoči ne morejo spati,
zato izkoristijo za počitek vsak trenutek tišine; bojda so to storili tudi (ravno) tedaj, ko so na neki okrogli mizi razpravljali prav o hrupu - pa je "prizadetih" tam bilo samo za vzorec.
... da si je ptujski boksarski šampion na zadnjem boks-meču tako močno želel vrnitve v rodno mesto, da je tekmeca poslal na tla že v 4. rundi, nato
pa je na letališču v naglici "pozabil" še prtljago.
Vidi se ...
. da vinogradniške gospodinje ob prvem - vincekovem rezu še sedaj na trsje rade obešajo klobase; bojda s prav posebnim namenom - gospodarjem za mero.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna m Bralci fotografirajo
Foto: Igor Zohar
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo dobili tole sporočilo: "Pozdravljeni. 10. novembra 2007 sem postala prvič presrečna babica naši princeski Zoji. Njen ati jo je posnel pri njenem najljubšem opravilu - pri kopanju. Lepo vas pozdravljam, v novem letu pa želim veliko zdravja, veselja, miru in uspeha. Danica Žohar" Hvala!
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	i	4			s			
e				4		i		S
	s				2	e		7
					e	s		s
	s			e				
	4	7				S	e	1
	e				S			s
s	2		1			s	7	
		1	2		e	4		
Oven
Bik
Dvojčka
Rak
Lev
Devica
Tehtnica
Škorpijon
Strelec
Kozorog
Vodnar
Ribi
Ljubezen
Velja za teden od 21. januarja do 28. januarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 25. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Katja Gerdak, Zidanškova 6, 2250 PTUJ.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Francoski matematik in pesnik Charles Simon Thevenesu je živel revno in neurejeno življenje. Pogosto ni vedel, ali bo dobil kaj za pod zob. Ko so to odkrili prijatelji, so se dogovorili in ga vsak dan po eden vabili na kosilo. Ker jih je bilo šest, je moral pesnik ob nedeljah za kosilo poskrbeti sam. Pozneje je pripovedoval: "Nedelja je bila zame vedno najbolj žalosten dan v tednu."
V zbirki Marka Twaina v muzeju v St. Luisu je med drugim tudi pismo, naslovljeno na njegovo ženo, s pripombo slavnega humorista: "Pismo sem odprl pomotoma, da bi videl, kaj v njem piše."***
Nekoč je šel Ludwig van Beethoven na Dunaju v gostilno. Ne da bi kaj naročil, je zamišljen sedel dolgo za mizo, potem pa poklical natakarja in zahteval račun. Natakar mu je pojasnil, da ni še nič naročil, in ga vprašal, kaj želi. Zamišljeni skladatelj je odgovoril: "Prinesite, kar hočete, samo pri miru me pustite!"
Ko je nekoč angleški pisatelj Rudyard Kipling odhajal iz slabega hotela, je potožil direktorju: "Vaš hotel je beden. Sobe so temačne in žalostne, hrana je slaba, še slabša je postrežba. Gospod direktor, za svoj posel ste popolnoma nesposobni."
Čez par minut mu je direktor izročil račun, v katerem je bila tudi postavka: "Žalitve - tri dolarje."
Filmski režiser Alfred Hitchcock je zelo rad dobro in veliko jedel. Nekoč je bil povabljen k bolj skopemu gostitelju, kjer je bilo na mizi vsake jedi le za vzorec. Pri kavi je gostitelj rekel: "Upam, da boste kmalu spet obedovali pri nas."
"Vsekakor," je odgovoril Hitchock, "lahko kar zdaj."
Ameriški pisatelj Mark Twain si je stalno izposojal knjige od svojega soseda. Ker je z vračilom knjig vedno zamujal, mu je sosed nekoč posodil knjigo pod pogojem, da jo prebere v njegovi hiši.
Ko je čez nekaj dni prišel sosed k Twainu, da mu posodi kosilnico, je pisatelj dejal: "Seveda jo posodim, vendar pod pogojem, da jo uporabite na mojem vrtu."
Ameriški fizik, pisatelj in politik Benjamin Franklin je rekel prijatelju, ki je vedno povsod vodil s seboj soprogo: "Kdor preveč kaže soprogo ali listnico, je vedno v nevarnosti, da kdo prosi za posojilo."
Eden največjih francoskih filozofsko-političnih pisateljev Charles de Montesquieu je nekoč dejal: "Če bi hoteli biti samo srečni, bi to lahko hitro dosegli. Težava je, ker hočemo biti srečnejši od drugih, to pa je največkrat zelo težko, ker mislimo, da so drugi srečnejši, kot so v resnici."
Poseí	Denar	Zdravje
©©	CC	OOO
©	CC	OOO
©©	CCC	OO
©©©	C	OO
©©©	CC	O
©©	CC	OOO
©	C	OO
©©	CC	OOO
©©©	C	OO
©©	CC	O
©©©	C	OO
©	CCC	OOO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog		
Sveta Trojica • Občni zbor društva proti mučenju živali
Pri delovanju računajo na pomoč občin
Društvo proti mučenju živali Lenart je bilo ustanovljeno januarja 2006. Takrat si je enajst ustanovnih članov za namen delovanja in cilje zapisalo, da bodo skrbeli za dvig kulturne ravni humanega odnosa do živali.
Odnos ljudi do živali člani društva spremljajo preko svojih članov in drugih ljudi, ki zasledujejo nepravilno ravnanje in vsakršno mučenje živali ter ukrepajo v smislu obstoječe državne zakonodaje in lokalnih predpisov. Te ukrepe uresničujejo preko policijskih in inšpekcijskih služb. Kot je povedal predsednik društva Franjo Fras, zelo dobro sodelujejo z veterinarsko inšpekcijo Maribor in z Veterinarsko bolnico Lenart oziroma z veterinarjem Silvom Weingerlom. Preko lokalnih medijev opozarjajo ljudi na skrb za živali, še posebej poleti ob vročinskih valih.
V prvem letu delovanja so ugotovili kršitve pri dveh lastnikih psov, ki sta bila prepeljana v azil v Maribor, uspelo pa jim je tudi premestiti govedo v rejo. V lanskem leto so dosegli premestitev krave in konja v rejo. Kršitve zaznavajo z nenapovedanimi terenskimi ogledi.
Kot pravi predsednik društva Franjo Fras, delajo v skladu z Zakonom o zaščiti živali, računajo pa na finančno pomoč šestih občin na območju upravne enote Lenart, predvsem pri plačilo obveznosti za namestitev živali v azil, kar so posamezne občine dolžne plačati. Nekaj sredstev za delovanje pa pridobivajo od
donatorjev. Z donatorskimi sredstvi so si izdelali koledarje in kape, saj želijo dvigniti prepoznavnost društva. Predsednik društva se je na letošnjem občnem zboru, ki je potekal pri Sveti Trojici, vsem donatorjem še posebej zahvalil za finančno pomoč.
Člani društva so na občnem zboru zadovoljno ugotovili, da se je v dveh letih število članov društva dvignilo z enajst ustanovnih na trideset članov. V program dela so si zapisali, da bo letos njihovo delo usmerjeno predvsem v preprečevanje mučenja, zanemarjanja in zlorabe živali. V program so zapisali tudi, da bodo letos veliko delali
Ptuj • Koncert komornega zbora Musica
Prijeten pevski večer
Komorni zbor Musica pod vodstvom mladega in zagnanega dirigenta Roberta Feguša je v soboto, 19. januarja, v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju pripravil prijetno glasbeno doživetje.
Skupinski posnetek zbranih na občnem zboru. Cepita predsednik društva Franjo Fras (desno) in podpredsednik Danilo Petrič (levo).
pri osveščanju mladih pre- narave nasploh.
ko osnovnih šol. Njihov cilj bo predvsem vzgoja mladih v smislu pravilnega in humanega odnosa človeka do živali kot čutečega bitja in do
V Društvu proti mučenju živali Lenart poudarjajo, da naj bodo ljudje pozorni na mučenja živali v okolici. Vsi, ki takšne kršitve zaznajo,
lahko pokličejo predsednika društva Franja Frasa na telefon 041/755-596 ali podpredsednika Danila Petriča na telefon 041/716-028.
Zmago Šalamun
Foto. M. Ozmec
SILKEM d.o.o., Kidričevo
član skupine MAL
Objava prostih delovnih mest v proizvodnji
SILKEM
Silkem je priznan evropski proizvajalec različnih surovin. V desetih letih uresničevanja strateške poti je družba razvila specializirane proizvodne programe sintetičnih zeolitov, silikatov in specialnih glinic. Zaradi stalne rasti prodaje se ponujajo priložnosti za nove zaposlitve.
Iščemo delavce II., III. in IV. stopnje strokovnosti. Zaposlitve sklepamo za določen čas 6 mesecev z možnostjo stalne zaposlitve.
Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št.: 02/7995 113.
Pisne prijave pošljite v roku 15 dni od objave oglasa na naslov: Silkem d.o.o., kadrovska služba, Tovarniška 10,2325 Kidričevo.

Komorni zbor Musica pod vodstvom Roberta Feguša je v prvem delu zapel nekaj renesančnih glasbenih mojstrovin.
Polni dvorani ljubiteljev ubranega petja so v prvem delu koncertnega večera pevske in pevci, odeti v slavnostna, temna oblačila predstavili skladbe mojstrov renesanse Palestrine, Monteverdija, Praetoriusa in Thompsona, po krajšem odmoru pa so v drugem delu, preoblečeni v pisana ljudska oblačila, zapeli še nekaj priredb slovenskih
ljudskih pesmi.
Robert Feguš izhaja iz mlajše generacije zborovodij, ki s svojim delom v zadnjem času sooblikujejo zborovsko dogajanje na regionalnem in širšem vokalnoglasbenem območju. Kot zborovodja je doslej deloval na Ptuju, v Slovenski Bistrici in Rogaški Slatini, v sezoni 2006/7 pa je prevzel umetniško vodstvo Kulturno-umetniškega društva Musica Ptuj, kjer deluje kot zborovodja komornega in mladinskega pevskega zbora. Pri svojem delu posveča veliko časa individualnemu poučevanju vokalne tehnike in glasbene teorije, kar se je lepo odrazilo tudi na omenjenem koncertu v minoritskem
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj ¿o ». Raičeva 6 2250 Ptuj
samostanu.
-OM
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Prireditvenik
Torek, 22. januar
19.00
19.30
Cirkulane, pred večnamensko dvorano, pohod ob polni luni, organizira Društvo gospodinj Cirkulane
Ptuj, prireditveni center Kronos hotela Park, MISELinVINO, z Andrejem Sajkom in Bojanom Kobalom
Maribor, SNG, drama, Lepa Vida, StaDvo, za abonma Drama torek 1 in izven
Ptuj, CID, tečaji in delavnice, novinarska in literarna skupina, tolkal-ska delavnica - učenje in igranje na afriške djembe, tečaj orientalskih plesov, tečaj kitare in bas kitare, elektro delavnica; v dnevnem centru namizni tenis, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje, vsak dan po pouku
Sreda, 23. januar
13.00 Ivanjkovci, v osnovni šoli, tečaj - kmetijsko gospodinjsko svetovanje,
peka prazničnih rezin in sladic 20.00 Ptuj, Mestno gledališče, Spiritistična komedija, abonma Tespis, Orfej in izven
Četrtek, 24. januar
18.00
Senešci, na turistični kmetiji Ozmec, tečaj - kmetijsko gospodinjsko svetovanje, kaše in musake
Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka, literarni večer s pisateljico Aksinijo Kermauner
Maribor, Singagoga v Židovski 4, dokumentarna razstava o zgodovini reških Judov, razstava bo na ogled do 15. februarja
Dežurni zobozdravnik
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Željka Bartolič Martinez, dr.dent.med, v Cirkulanah
EVROPSKA KVALITETA
— Q€«0y» ©UJi,
Brezplačna tal.
080 88 12
Dostava jeklenk na dom
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LEINIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471.3 JTDM	2005	15.395,09	KLIMA	RDEČA
AUDI A4 2.01	2004	10.909,09	DVOJNA KLIM. NAP.	RDEČA
BMW 5 525 D	2004	25.990,00	AVT. KLIMA	ČRNAMETAUK
BMWXE3.0D	2002	24.509,09	AVT. KLIMA	TEMNOZELENAMET.
FIAT PUIVTO GRANDE 1.2	2005	0.499,09	KLIMA	TEMNO SIVA
FORD ESCORT 1.41	1099	2.295,09	TQNIFIANA STEKLA	SREBRNAMETALIK
HYUNDAI ElfHTRA 1.G	2005	9.190,00	KLIMA	SVETLO SIVA
MERCEDES B180 COI	2005	20.389,09	KLIMA	SVETLO SIVA
MERCEDES E 220 COI	2003	19.409,09	AVT. KLIMA	BEIGE METAUK
MERCEDES E 270 COI	2004	23.900,00	AVT. KLIMA	TEMNO SIVA
ROVER 4141.6	1997	2.399,09	KLIMA	BORDO RDEČA MET.
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI	1999	5.999,09	KLIMA	SVETLO SIVA
VW SHARAN 1.9 TDI	2900	7.799,09	AVT. KLIMA	RDEČA
CITROEN JUMPER 2.2 HDI	2007	18.900,00	TONIRANA STEKLA	SVETLO SIVA
BMW 3 330 CD	2005	23.999	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, nič več ni tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na dan, ko si za vedno zatisnila svoje oči, naša draga žena, mama, tašča, oma, prababica
Ivana Horvat
Z ZGORNJE HAJDINE 23. 1. 2006 - 23. 1. 2008
V naših srcih ostajaš v ljubečem in spoštljivem spominu. Hvaležni smo vsem, ki obiskujete njen tihi dom, ji prižgete svečko, podarite cvet in naklonite lepo misel.
Tvoji najdražji
Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Nič več besed, ne stiska rok -ostal je le spomin na trpek jok. Le naša srca vedo, kako hudo boli, ker več te med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedka
Franca Štumbergerja
IZ MEDRIBNIKA 19 A 1956 - 2008
Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji mnogo prerani poti, darovali sveče, cvetje in za sv. maše, izrekli sožalje ter nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala g. dekanu in diakonu, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, zastavonoši, nosilcema križev, govorniku Tončku Žumbarju za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju Mir.
Posebej hvala podjetju MP, d. o. o., ter njegovim sodelavcem, podjetju RM Vuk, d. o. o., ter nečakom za nesebično pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Z globoko bolečino v srcu: žena Anica, sinova Borut
in Robert z družino
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS VODOVODNIH INSTALACIJ IN KLJUČAVNIČARSKE storitve (ograje, balkonske ograje in montažna stopnišča). Silvo Mun-da, s. p., Markovci 69, tel. 041 570 383.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo na telefon 688 13 81, 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM metrska drva z možnostjo dostave. Telefon 031 623 356.
PRODAM traktor Zetor 52 11, letnik 90. Telefon 031 615 796.
PRODAMO prašiče od 40 do 50 kg. Tel. 02 766 87 91.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja znamke SIP z dvema pokončnima valjema. Telefon 051 238 287.
PRODAM SILOS kombajn SK 80, krmno peso, koruzo in slamo. Tel. 031 897 909.
DOM STANOVANJE
MENJAM trisobno nelastniško stanovanje v Kidričevem za manjše kjerkoli. Telefon 041 915 368.
NEPREMIČNINE
UGODNO PRODAM samostojno stanovanjsko hišo v tretji fazi gradnje (klet, pritličje, mansarda, 270 m2) na parceli 997 m2, možen dokup 1600 m2. Telefon 051 372 421.
DELO
V čefrfelr ob 20.00 uri
ZAPOSLIM ZIDARJA IN DELAVCA. Zidarstvo Marjan Fuks, s. p., Pristava 21 c, Cirkulane, tel. 031 554 104.
USPEŠNA SKUPINA ZASTOPNIKOV sprejeme več novih sodelavcev za prezentacijo zanimivega izdelka. Nudimo možnost redne zaposlitve in visokega zaslužka. MBM Internacional, d. o. o., Rogozniška cesta 20, 2250 Ptuj. Tel: 041 726 373.
Orfejcek
0t
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajilo, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon: 031 258 704.
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižjo od 400 EUR
-	poplačamo vam stara kredita
' STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na ! 051 804 324
INOVATIVA, MIlana Prapotnlk a.p, Pivko*« ulica 19/a, 2250 PTUJ
Skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihem jutru od bolečin za vedno si zaspal.
SPOMIN
Žalosten je spomin na 21. januar 2007, ko si pred enim letom za vedno odšel od nas, dragi sin, brat, stric in svak
Danilo Cafuta
1957 - 2007
Hvala vsem, ki z mislijo postojite ob njegovem grobu, mu podarite cvet ali prižgete svečko.
Njegovi najdražji
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke, zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli.
(S. Makarovič)
SPOMIN Mina Šilak
2007 - 2008
Minilo žalostno je leto, odkar ne spremlja več nas tvoj pogled ...
MAMICA, pogrešamo te!
Vsi tvoji
Sonce vedno sije, srce samo enkrat bije. Tvoj nasmeh v naših srcih živi in nihče ne ve, kako boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija
Otmarja Krambergerja
IZ RABELČJE VASI 19
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam stali ob strani v težkih trenutkih, darovali sveče in nam izrekli sožalje.
Posebej hvala pevcem, govornikom g. Šeguli, gospe Mariji Zamuda, gos. patru Marjanu in gasilskemu društvu Ž.D. za poslovilne besede.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat za vse iskrena hvala.
Z žalostjo v srcu Tvoji najdražji!
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, tasta in strica
Franca Bračka
IZ STOJNCEV 25
prej stanujočega v Hotinji vasi, Cesta na Agrarno 29
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.
Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in zdr. osebju internega oddelka SB Jožeta Potrča Ptuj in njegovi izbrani zdravnici iz ZD Cirkulane za zdravljenje in razumevanje, osebju Doma upokojencev Muretinci za vzorno skrb in nego v zadnjih mesecih njegovega življenja, govornici za spoštljive poslovilne besede, cer. pevcem za ubrano petje, godbeniku za odigrano Tišino, č. g. župniku iz Markovcev pri Ptuju za opravljen pogrebni obred ter Pogrebnemu podjetju "Mir" iz Vidma pri Ptuju za opravljene storitve.
Njegovi: žena in otroci z družinami
Spodnje Podravje • Za večjo varnost pešcev
Bodite (pre)VIDNI!
Republiški in občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport, Zavodom za šolstvo, policijo, šolami, vrtci in drugimi partnerji že vrsto let opozarjajo na dejstvo, da je varnost pešcev odvisna predvsem od njihove vidljivosti. Da bi o tem osvestili pešce, so že izvedli številne preventivne akcije, prva letošnja, ki poteka od 7. januarja do 1. februarja, pa nosi naslov „BODI (pre)VIDEN!"
Kot je povedal Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj, gre v bistvu za nadaljevanje preventivnih aktivnosti iz jesenskih mesecev lanskega leta, saj podatki kažejo, da je ogroženost pešcev tudi januarja in februarja relativno visoka. Zato so se odločili, da bodo z dodatnimi aktivnostmi in posvečanjem večje pozornosti poskušali osveščati pešce tudi v tem času. Omenjena akcija sodi med temeljna prizadevanja v okviru evropske listine o varnosti cestnega prometa s sloganom „25.000 človeških življenj, rešimo jih!"
Osnovni cilji akcije, ki sovpada tudi z vsebino resolucije o nacionalnem programu varnosti, so zmanjševanje števila prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci, zmanjševanje teže posledic teh prometnih nesreč ter obenem povečanje uporabe odsevnih teles pri pešcih, še posebej pri otrocih in starejših.
Analize stanja varnosti v cestnem prometu in tudi nekateri mednarodni izsledki namreč kažejo, da so pešci med najbolj ogroženimi udeleženci v cestnem prometu, saj je delež mrtvih pešcev na 100 poškodovanih daleč najvišji med vsemi skupinami udeležencev. Je namreč dvakrat višji kot pri voznikih osebnih avtomobilov in kolesarjih. Sicer se je v zadnjem obdobju glede na prejšnja leta število mrtvih pešcev bistveno zmanjšalo, še vedno pa ostajajo najbolj ogrožena skupina udeležencev v prometu pešci, stari nad 65 let.
Žal je večina prometnih nesreč, ki jih povzročijo starejši pešci s svojimi napakami, posledica slabših psiho-fizičnih sposobnosti teh ljudi, neustrezne (temne) barve oblačil ter neuporabe odsevnih predmetov, kot so kresničke in odsevni trakovi. Ugotovitve kažejo, da se pretežni del, več kot 69 odstotkov prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci, pripeti v temnem delu dneva, zato je nujno potrebno nadaljevati preventivno delo, osveščanje in izobraževalne aktivnosti, ki svetujejo pešcem dosledno uporabo odsevnih predmetov.
V minulem letu 2007, ki je bilo z vidika varnosti cestnega prometa na splošno zelo slabo, se je število mrtvih pešcev sicer zmanjšalo za 11 %, na 32 smrtnih žrtev, kar je celo najnižje število od leta 1970 naprej, še vedno pa je bila večina teh smrtnih žrtev, to je več kot 62 %, starejših od 55 let. Žal pa kljub zmanj-
Foto: M. Ozmec
Za umiritev hitrosti prometa bo treba bolje poskrbeti v neposredni bližini osnovnih šol; pri šoli na Bregu so pred prehodom za pešce postavili cestno oviro - „ležečega policaja".
šanju števila mrtvih pešcev v lanskem letu ni bil dosežen temeljni cilj resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa, kajti analize kažejo, da ostajajo pešci še naprej med najbolj ogroženimi udeleženci v cestnem prometu. Še naprej ostajajo nadpovprečno ogroženi pešci, starejši od 64 let, največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev pa se pripeti v obdobju od oktobra do marca. Med poškodovanimi pešci prevladujejo otroci v starosti od 7 do 14 let, torej osnovnošolci.
Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega
prometa za obdobje od leta 2007 do 2011 predvideva, da s pospešenimi aktivnostmi, izobraževanjem in preventivno dejavnostjo do leta 2011 ne bi smelo umreti več kot 21 pešcev, kar je po mnenju strokovnjakov, ki se ubadajo s to problematiko, izredno zahteven in visoko zastavljen cilj. Zato bo za njegovo uresničitev potrebno izjemno intenzivno in skladno delovanje vseh, ki so tako ali drugače zadolženi za prometno varnost, vse pa mora biti podprto z izboljšanjem tehničnih pogojev, kar pomeni urejanje prometnih površin, namenjenih pešcem, urejanje pre-
hodov za pešce ter izvajanje ukrepov za umirjanje hitrosti v prometu.
V prometu je nadvse pomembno, da se različni udeleženci med seboj dobro vidijo in da z jasnimi znaki nakažejo svojo namero. Prav zaradi slabe vidnosti starejših pešcev, ki so običajno oblečeni v temnejša oblačila in ne nosijo odsevnih teles, svoje pa storijo tudi vremensko pogojene težave, kot so megla, mrak in padavine, ter zaradi tega, ker ne nakažejo namer, kaj nameravajo storiti v prometu, se je
v zadnjem obdobju zgodilo največ prometnih nesreč, ki bi se jim sicer lahko izognili ali jih celo preprečili. Če bi bili pešci voznikom motornih vozil bolje vidni, bi jih ti lahko pravočasno opazili in zagotovo ukrepali drugače.
V okviru nadaljevanja preventivne akcije „Bodi preVIDEN", ki poteka od 7. januarja do 1. februarja, potekajo številne preventivne in izobraževalne aktivnosti. Po osnovnih šolah poteka akcija, ko otroci tretjih in četrtih razredov pošiljajo pisma s preventivno vsebino o varnem ravnanju pešcev in nošenju odsevnih teles svojim starim staršem, torej dedkom in babicam. Ta aktivnost poteka več mesecev, učitelji pa se sami odločajo, kdaj bodo akcijo izvedli. Prek občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa so ali pa še bodo v regije, kjer se je v lanskem letu pokazala najslabša varnost pešcev, razdelili 5.000 preventivnih letakov, 5.000 razglednic s preventivno vsebino, 2.000 odsevnih trakov, 2.000 odsevnih nalepk ter 1.500 kresničk. V televizijskih in radijskih medijih so dosegli dodatno oglaševanje spotov „Bodi preVIDEN". V lokalnih okoljih s pomočjo članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu nadaljujejo praktične prikaze učinkovitosti in nujnosti uporabe odsevnih teles med hojo po cesti s pomočjo demonstracijskega rekvizita „Vidko". Poleg tega pa so poskrbeli tudi za informacije s preventivno in vzgojno vsebino na spletnih straneh www.vozi-mo-pametno.si.
Vsem voznikom motornih vozil polagamo na srce: vozite pametno in previdno, pešcem vseh starosti pa sporočamo: poskrbite za svojo vidnost z uporabo svetlejših in bolj vidnih oblačil ter predvsem z nošenjem odsevnih teles - trakov in kresničk; to vam lahko reši življenje!
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Vzgojo za varno obnašanje pešcev v prometu pričenjajo že pri najmlajših v otroških vrtcih.
Osebna kronika
Rodile so: Nataša Caj-zek, Pečke 49/a, Makole
-	Nušo; Lidija Verdenik, Belšakova ul. 33, Ptuj
-	Katarino; Helena Ču-ček, Vitomarci 62 - Tijo; Mateja Perša, Galušak 36, Sveti Jurij ob Ščavnici
-	Kevina; Tina Humski, Sp. Voličina 23/b - Pa-trika; Marija Ana Žeks, Vaška ul. 6, Lendava -Erika; Marijana Šestanj, Mala vas 31/b, Gorišnica
-	Jana; Tadeja Kerže, Cesta zmage 2, Slovenska Bistrica - Urbana; Martina Horvat, Litmerk 23, Ormož - Nejca, Besarije Shala, Izseljenska ul. 1, Slovenska Bistrica - Flori; Polonca Ahlin, Čuč-kova ul. 2, Ptuj - Stašo; Alenka Marin, Bresnica 17, Podgorci - Žiga; Mateja Slaček, Orešje 118, Ptuj
-	Neli; Helena Polič Kosi, Pavlovci 10/b, Ormož -Jureta; Karolina Petrena, Prežihova ulica 19, Ptuj
-	Katjo; Karolina Kekec, Ul. Borisa Kraigherja 6, Kidričevo - Staša; Jolanda Štante, Vrazova ulica 4, Ormož - Tjana. Umrli so: Andrej Topolo-vec, Veliki Okič 63, rojen 1923 - umrl 8. januarja 2008; Božena Gojkovič, rojena Gomilšek, Volk-merjeva cesta 17, Ptuj, rojena 1950 - umrla 9.ja-nuarja 2008; Terezija Cafuta, rojena Krajnc, Zg. Pristava 43, rojena 1919 - umrla 9. januarja 2008; Otmar Kramber-ger, Rabelčja vas 19, rojen 1943 - umrl 9. januarja 2008; Franc Štumberger, Medribnik 19/a, rojen 1956 - umrl 10. januarja 2008; Marija Škrila, rojena Jagarinec, Tovarniška c. 1, Kidričevo, rojena 1927 - umrla 13. januarja 2008; Julijana Kolednik, rojena Žuran, Paradiž 7, rojena 1923 - umrla 12. januarja 2008; Marija Milošič, rojena Slatič, Dolane 3, rojena 1926 -umrla 11. januarja 2008; Franc Kocuvan, Drbetinci 56, rojen 1922 - umrl 12. januarja 2008; Tonček Intihar, Kungota pri Ptuju 116, rojen 1962 - umrl 14. januarja 2008; Janez Štrafela, Borovci 29/b, rojen 1958 - umrl 15. januarja 2008; Marija Hertiš, rojena Zajšek, Apače 19, rojena 1923 - umrl 16. januarja 2008; Terezija Polajžer, rojena Petrovič, Paradiž 92, rojena 1922
-	umrla 16. januarja 2008.
Poroka - Ptuj: Djuradj Vranješ in Marija Kranjec, Gregorčičev drevored 5, Ptuj.
Napoved vremena za Slovenijo
Če na Vincenca (22.) sonce sveti, bo dosti rajnega vinca v kleti.
Foto: M. Ozmec
Franc Kozel: „Akcijo bodi preVIDEN nadaljujemo, saj je ogroženost pešcev januarja in februarja precej visoka.
Danes bo sprva pretežno oblačno, ponekod bo občasno rahlo deževalo. Popoldne se bo postopno delno zjasnilo, najkasneje na zahodu. Zvečer bo zapihal severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 3, na Primorskem do 7, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem do 10 stopinj C. V sredo in četrtek bo pretežno jasno. V sredo bo na Primorskem pihala zmerna burja, v notranjosti Slovenije pa severni veter. Hladneje bo. V četrtek bo zjutraj ponekod po nižinah megla.