V Trstu dne 5. Marca 1909. St. 10. Leto H. Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto št. 5.11. nad. == Telefon št. 1570 = - Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. ---- Posamezna številka == 6 vin. === Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. V _ _ -J Kdo ve, če je bila avstrijska diplomacija pripravljena na škodo, ki jo je trpela že dosedaj Avstrija t. j. avstrijsko prebi¬ valstvo — vsled aneksije Bosne in Hor- cC govine? Dejstva nam pravijo, da ne! \ko se ozremo nekoliko na dogodke, ki s o nastali po aneksiji in na posledice, ki jih je donesla aneksija Avstriji, pa smo takoj prepričani, da se naša diplomacija ni zavedala ne važnosti koraka, ne posledic ki s o nastale. Meseca oktobra 1908. je avstrijska vlada anektirala Bosno in Hercegovino. Izjavila je, da ste od tedaj naprej ti dve deželi «nedotakljiva» last avstrijske krone. Že meseca januvarja 1909 je pa bila Avstriia prisiljena to že « nedotakljivo* last «kupiti* od Turčije za ceno 54 milijonov kron. — Par sto milijonov kron je morala potrositi Avstrija, da z vojaštvom zavaruje meje, da se kedo ne dotakne te «nedotakljive® lasti. Pod orožjem je morala obdržati več tisoč mož, ki so bili že dokončali svojo vo¬ jaško službo. V turških pristaniščih se ni hotelo spre¬ jemati avstrijskega blaga in je stalo to Avstrijo kak milijon kron. Na Turškem je bilo avstrijsko blago bojkotirano, pri tem bojkotu so se dosedanji odjemalci avstrij¬ skega blaga poizgubili, javno mnenje na Turškem je pa sovražno Avstriji zato pa ugodno za srečno konkurenco avstrijskemu blagu. Škode, ki jo je trpela Avstrija vsled bojkota že dosedaj in kar bodo donesle škode rečene posledice bojkota, se ne da precizirati. Verjame se lahko, da bo ta škoda znašala velikansko število milijonov kron. Vsled bojkota jo v Avstriji tudi na¬ rastki in narašča še vedno brezposelnost in krči se produkcija, kar bo doneslo tudi več milijonov škode. Vse to, če tudi pu¬ stimo na strani ogromne izgube, ki jih je zaradi te stvari trpela največja avstrijska parobrodna družba Lloyd. V gmotnem oziru je tedaj aneksija Bosne in Hercegovine že sedaj ogromno škodovala Avstriji. Kaj pa na političnem polju? Dosedaj je imela Avstrija na Balkanu še precej vpliva, to se ne da tajiti, čeravno je še vedno vprašanje, komu je neki ta vpliv koristil. Kaj pa sedaj ? Na vsak na¬ čin se da z gotovostjo trditi, da je zgubila avstrija vsaj za dogleden čas — če že ne za vedno, vsakoršen vpliv pri balkanskem ljudstvu. Zgubiti pa pri balkanskem ljud¬ stvu vsak upliv pomeni ravno toliko ka¬ kor, da bi se bila Avstrija odrekla vsa- keršnemu vplivu pri turški vladi. In prav v teh dneh se je ruskemu ministru zuna¬ njih zadev, Izvolskemu, s svojo inicijativo, na podlagi katere je mogoča, če tudi po¬ tom milijonov, sprava med Bolgarijo in Turčijo — posrečilo izolirati Avstrijo ne samo v Carigradu ampak na Balkanu sploh. Oškodovana je tudi v gmotnem oziru, da se je morala odreči Sandžaku in pomorski in železniški sovraniteti nad Crnogoro. — Politični položaj tedaj, ki je nastal vsled aneksije Bosne in Hercegovine olajšuje drugim državam konkurirati avstrijski in- dustriji. Posebno pa Italiji, katera si lahko pridobi — ako bo znala izkoriščati položaj — balkanske železnice, da si omogoči pot v Srbijo, Bolgarsko, Rumunijo in Make¬ donijo. Tudi v političnem oziru je tedaj donesla dosedaj aneksija ogromno škodo. Naravno pa je da mora to škodo trpeti avstrijko ljudstvo, ki je in mora biti nasprotno vsaki aneksiji. Po vsej tej škodi pa, ki jo trpi avtsrijsko prebivalstvo vsled rečenega koraka avstrij- * ske diplomacije, nas poslednja prisili živeti v večnemu strahu pred vojno med Avstrijo in Srbijo. Škodo je donesla aneksija av¬ strijskemu prebivalstvu in sedaj se skuša prepričati ljudstvo, da je bila aneksija ko¬ ristna in potrebna. In ako se je ljudstvu, ki ne živi v Avstriji, potom aneksije tudi škodovalo, in ako srbsko ljudstvo te škode ne more prenašati, ako se mu je zaprlo ■\ so poti razvoja in se to ljudstvo hoče na vsak način škode otresti in hoče živeti, se hoče še prepričati avstrijsko ljudstvo, da bo, ako ne gre drugače, potrebno žrtvovati v boju s teptanim ljudstvom še ogromno množino mlade ljudske krvi. Naravno je, da ne moremo odobraviti postopanja srbske vlade in tistih vroče¬ krvnih mlečugobnežev, ki hočejo po sili imeti vojno. Ampak naravno je tudi, da ne moremo ne smemo odobravati nevarne igre Avstrijske vlade. Avstrijsko ljudstvo bi bilo vscemo živelo tudi brez aneksije Bosne in Hercegovine. Žrtve aneksije so za avstrijsko ljudstvo je sedaj dovolj velike. Drugih žrtev nc naravno, najmani pa krvavih. Razkrinkano špijoKtvo ruske policije. Pred kratkim se je vršila v Krakovji jako zanimiva in značilna porotna razprava. Tožen je bil urednik poljskega socialistič¬ nega lista „Naprzod“ sodr. Hacker od Ja¬ nine' Borowske zaradi razžaljenja časti. — Hacker je bil namreč svoječasno objavil v listu „Naprzod članek v katerem je trdil, da je Janina Borovvska, ki je bila članica ruske revolucijonarne stianke, plačana od ruske policijske «ohrane» da donaša ruski policiji vesti od revolucijonarcev. Rekel je namreč, da je čisto navadna špijonkinja, ter da je izdajica svojih tovarišev in tova¬ rišic. Za svojo trditev je nastopil sodrug Hacker dokaz resnice. Priča Bakaj, ki je bil v službi ruske policije, kjer pa I hotel več ostati, ker se mu je početje ruske po¬ licije zastudilo in je sedaj sam revolucijo- narec, je pod prisego izjavil, da je večkrat videl Borowsko pri šefu ruske policije Petersonu, ter da jc celo sam (Bakaj) večkrat v imenu policije dopisoval z Bo- rowsko. Še mnogo drugih prič se je zelo neugodno izjavilo o Borowski. Toda sodišče se ni oziralo na dokaze Bakaj a in drugih ter je obsodilo Hiickla zaradi razžaljenja časti na en mesec ječe. Ljudstvo pa, ki je prisostovalo razpravi je priredilo sodrugu Hšicklu burne ovacije. Za nas pri tej zadevi Boro\vska ni glavna oseba. Ampak prav na tej razpravi je bilo razkrinkano zločinsko delo ruskega absolutizma. Pri tej razpravi se je pokazalo, da je rusko sodišče nava lno razbojniško gnezdo, ruska policija pa četa krvoločne- žev. Osebe, ki vladajo nad 120 milijonskim narodom so okrvavljeni od krvi sto in tisoč žrtev. Na tej razpravi je bila dokazana po¬ kvarjenost in pustolovstvo ruske policijske strahovlade. In to je dosegla polska socia¬ listična stranka. Na tej razpravi je bil za¬ slišan tudi kot priča, državnozborski po¬ slanec, sodr. Daszinsky. Med drugim je rekel tudi: «Tudi v Krakovi obstoji biro ruske vlade. Jaz bi lahko naštel tudi člane in članice tega biroa.» Pred par nedelj je bival v Hotelu Zen- tral ruski vladni zastopnik Annenkov, pri¬ javljen pa je bil kot trgovec iz Brna. Ta Annenkov je pisal nekemu delavcu, ki je bil na Ruskem že obsojen, naj stopi v «ohranu». V Hotelu Evropa je bival pred kratkim tudi en član «ohrane» s svojo soprogo. Toda ko sem hotel s svojimi pri¬ jatelji k njemu, ga že ni bilo več. Nadalje je rekel: Rusija vzdržuje dvojim špijoniju in sicer vojaško in politično špijonažo. Ob koncu razprave je- govoril sodrug Hacker. Izjavil je, da je članek napisal kot urednik socialističnega lista in kot socialist ter da ne goji proti tožiteljici nobenega sovraštva ter nadaljeval: Svobodomiselna revolucionarna stranka vodi odločno in neprestano boj proti špijonom in provoka¬ torjem brez katerih ruski carizem ne bi mogel niti obstajati. Da je stopil z odkri¬ tim vizirjem v boj proti ruskemu carizmu, je naredil Bakaj veliko delo. Dokazi Ba- kaja so taki — pravi — da pričajo jasno, da je bila Borowska res plačana in v službi ruske policije. Ampak vseeno je ako so bile usluge, ki jih je naredila «ohrani» večje ali manjše. Vseeno je, ako je ruska policija potom njenega špijonstva kakega obesila ali ne. Dolžnost vsakega je, da brani vsako družbo in društvo od špijonov «ohrane». Občinski zastopniki in ljudske koristi. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo člankov o naših mestnih očetih in tram¬ vajski družbi, ki smo jih objavili v 24. in 25. št. „Del. Lista“ lanskega leta. Takrat smo pisali o pogodbi, ki jo je nameraval skleniti mestni svet s tramvajsko družbo zaradi gradnje novih tramvajskih prog. — Ako bi se bila rečena pogodba sklenila, bi bila ostala občina za dogleden čas usuž- njena tramvajski družbi. Šuženjstvo bi mo¬ ralo, seve, prenašati tržaško prebivalstvo. Magistrat ne bi bil imel pravice graditi lastne tramvajske proge in jih imeti v svoji režiji; obvezan bi bil plačevati tramvajski družbi od leta 1923 do leta 1948 po 505.000 kron na leto in bi bile sedanje tramvajske proge last občine šele in morda leta 1948. Zaradi boja, ki ga je vodil proti taki pogodbi ki je bila naravnost izdajstvo interesov tržaškega tovariš „Lavoratore , mestnega in okoličanskega prebivalstva, se pogodbe ni sklenilo. Dosedanji meščanski zastopniki v mestnem svetu so vendar ra¬ zumeli, da se z ljudskimi interesi ne da več igrati tako kakor nekdaj, dokler ni bilo nepotrebnih socialnih demokratov. Slovenski narodnjaki in z njimi narodni okoltčanski zastopniki v mestnem svetu so takrat molčali. Niti mrvice poguma niso imeli, da bi bili protestirali v imenu svojih volilcev proti takemu nameravanemu iz¬ dajstvu. Obnašali so sc, kakor, da bi se s tako pogodbo ne tangiralo interesov slov. mestnega in okoličanskega prebivalstva, kakor da tržaški Slovenci niso člani tr¬ žaške občine. Opozorili smo javnost na njihov molk, toda oni so molčali dalje, kakor da so odobravali to, kar so namera¬ vali narediti ital. nacijonalci, kakor da so bili pri takem izdajstvu sami deležni. Pogodba se tedaj vsled bojazni pred jav¬ nostjo ni sklenila, toda mestni očetje niso odjenjali od svojega načrta. Vedeli so, da se bliža konec njihovemu absolutnemu go¬ spodarstvu v mestnem svetu. Vedeli so, da se bližajo volitve potom katerih pridejo v mestni zastop tudi zastopniki proletarijata. V naglici so izvolili pododsek kateremu so dali nalogo da izdela načrt za municipali- zacijo tramvajskih prog in za zgradbo no¬ vih tramvajskih prog. Hoteli so na vsak način narediti kapitalistom ugodno pogodbo s tramvajsko družbo. Ni čuda, saj so ne¬ kateri sedanji mestni svetovalci tudi akcijo- nerji tramwajske dražbe. Ljudje ki sklepajo pogodbe sami s seboj in, naravno, v lastno korist. Ta pododsek za municipalizacijo traimvaja je pretečeni teden predložil tozadevni načrt in poročilo mestnemu odbora. Ta načrt, na podlagi katerega se hoče na drug način usužniti občino tramwajski družbi, priob¬ čimo prihodnjič. Za danes bodi dovolj to, da se naša stranka, ki hoče in mora za¬ stopati koristi revnega ljudstva, ne more in ne sme strinjati s takim načrtom in da bo moralo ljudstvo napeti vse svoje sile, da se načrt ne odobri. Pododsekov načrt je za indirektno municipalizacijo traimvaj- skih prog. Na podlagi tega najnovejšega izdajalskega načrta, bi bila občina, ako bi se ga odobrilo, zvezana od nog do glave tramvajski družbi najmanj do leta 1923. Občina ne bi imela popolne svobode odlo¬ čevati niti pri novih tramvajskih progah, katere ne bi bile — po načrtu — niti absolutna last občine. Značilno je, da sta se dva občinska izvedenca izjavila proti raznim točkam tega načrta in da se pod¬ odsek ni malo ni brigal za mnenje teh dveh izvedencev. Na smrtni postelji je se¬ danji mestni svet in vendar hoče sklepati pogodbe, ki so za tržaško prebivalstvo vi¬ talnega pomena, na škodo prebivalstva. Še svoje zadnje moči hočejo sedanji mestni očetje uporabiti, da bi koristili razredu, ki ga zastopajo, t. j. meščanskemu kapita¬ lizmu. In slovenski zastopniki v mestnem svetu ? In slovenski narodnjaki? Molče, kakor so molčali lansko leto. Molče kakor tisti, ki odobruje vsak korak, ki ga naredi kedo na škodo prebivalstva, na škodo proletarijata. En teden je že, od kar je bil načrt ob¬ javljen, in glasilo tržaških narodnjakov „Ed.“, ki izhaja vsak dan, ni našla še v svojih predalih nekoliko prostora, da bi bila vsaj opisala načrt in dala tako vedeti svo¬ jim čitateljem kako, da hočejo italijanski meščanski zastopniki, ki tvorijo večino v sedanjem mestnem svetu, škodovati intere¬ som mestnih in okoličanskih slovencev. Razume se — in hočemo biti objektivni — da ne nalagamo pri teh nameravanih pogodbah slovenskim narodnjakom tistih odgovornosti, ki jili nimajo. Oni so v mest¬ nem svetu manjšina, neznatna manjšina, ki ne more veliko vplivati na delo večine in da nimajo v mestnem odbora nobenega zastopnika. Toda ravno tako, kakor so imeli slovenski narodni zastopniki — recimo — pogum skušati ovirati večini, da bi v jezi¬ kovnih stvareh še bolj tlačila tržaške Slo¬ vence, bila bi pač njihova dolžnost, da za¬ stavijo vse svoje sile v bran ljudskih in¬ teresov. Saj pravijo, da so prijatelji ljud¬ stva ! Bila bi dolžnost njihovega glasila, da seznani slovensko ljudstvo z izdajstvom, ki ga nameravajo izvršiti ital. meščanski za¬ stopniki na škodo vsega slovenskega in ital. tržaškega prebivalstva. Toda oni molče. In ta molk mora nekaj pomeniti. Kaj po¬ meni, spregovorimo prihodnjič. Vil. zbor jugosl. soc. deni. stranke v Ljubljani. (Dalje). Dne 1. feb. je bilo na dopoldanski seji na dnevnem redu organizacija in taktika. O organizaciji poroča sodr. Kocmur. Izvršovalni odbor mu je dal nalogo da sestavi naš strankin štatut. V to svrho je vzel za podlago star štatut ter oziral se je največ na skušnje. Delo je vspešno samo če je razdeljeno. Če se tega ne izvrši, ni zistematičnega dela. Nato prečita nov iz¬ delan štatut, ki se ga je v komisiji za pre¬ gledovanje predlogov nekoliko popravlje¬ nega sprejelo samo za čas, dokler ne bodo organizacije same stavile v tem oziru svoje predloge. Na podlagi teh predlogov se bo izdelal nov štatut za stranko sploh. Okrajne organizacije in deželne naj si pa same urede razmerje med njimi in lo¬ kalnimi organizacijami. Štatut, ki ga je izdelal sodr. Kocmur je sicer jako lepo delo toda je neizvedljiv. Vsled njegove obširnosti ga ne moremo objaviti v našem listu. Objavili pa bomo štatut, ki bo v kratkem izdelan na novo po predlogih okrajnih organizacij. O taktiki poroča sodr. dr. H. Tuma. Krasno poročilo objavimokmalu v obliki članka. K resoluciji ki jo predstavi sodr. Tuma in k predlogu sodr. Kocmurja glede taktike se razvije zelo živahna debata katere se udeleže sodrugi Petejan, A. Kristan, Šuli¬ goj, E. Kristan, Glumač iz Dalmacije, Mli¬ nar, Kermolj, Jernejčič, Regent, Milost, Demetrovič, in dr. Dermota. V popoldanski seji poroča o tisku sodr. Anton Kristan. če se ozremo danes po našem tisku, moramo konstatirati velik napredek. Imamo tri politične časopise: „Rdeči Prapor* v Ljubljani, ki izhaja po dvakrat na teden, „Delavski List ‘, ki izhaja po enkrat na teden v Trstu, ter „Naprej‘, ki je poljudno glasilo najširših proletarskih slojev. Tudi Dalmacija ima že social no-demokratični tednik „Glas malog puka“. Pa tudi stro¬ kovne liste že imamo! „Železničar“ prihaja med delavce na železnici dvakrat na me¬ sec, „Tobačni delavec 11 izhaja enkrat v mesecu, „International‘ pa v italijanskem in slovenskem jeziku vzgaja pekovske po¬ močnike. Napredek našega tiska je očiten. Daljši dokaz je v „Delavski tiskovni družbi“, ki se je razvila iz založništva časopisa „Naprej“ v zmislu sklepov strankinega zbora iz leta 1907. Danes lahko rečemo, da imamo že 9 DELAVSKI LIST kaj vzeti v roke. 14 lepih brošur od »So¬ cializma 8 ir, «Socialne demokracije 8 do «Nevarnega socializma in »Strahov 8 . Tudi «Komunistični manifest 8 že lahko beremo v slovenskem jeziku in večji del »Erfurt¬ skega programa 8 . Vendar imamo še vse premalo, ker bi še vso več lahko imeli. „Rdeči Prapor“ je osrednje glasilo naše stranke. Financijelno njegove stanje danes ni baš preslabo, kajti, v kolikor se mi je povedalo, bomo letos prvič na našem strankinem zboru slišali, da ima naš „Rdeči Prapor“ denar v kaši. Če pa pogledamo številke, v koliko izvodih se tiska „Rdeči Prapor", pa ne smemo biti veseli. Prav tako ni povoda za kakšno radostno razpo¬ loženje, če zvemo, da tvorijo pretežno ve¬ čino odjemalcev sredine številke ,.Rdečega Prapora strokovne organizacije s svojo obligatno upeljavo. Zategadelj je treba tu že sedaj skrbeti, da se izognemo vsem podobnim pretečim nevarnostim. Skrbeti moramo, da dobimo za „Rdcči Prapor" čim največ direktnih samostalnih naročnikov, da postane list neodvisen od eventualnih ustanovitev stro¬ kovnih glasil, kajti te ustanovitve se bodo izvršile neglede na politične liste iz notra¬ nje potrebe organizacij. Pogled na toza¬ devni razvoj pri drugih narodih je pač dovolj glasen prorok. O strokovnih listih bi sc dalo obilo go¬ voriti, ali kaj bi pomagale vse rekrimina- cije. Po poti razvoja gredo ! Naloga stranke in strokovnih organizacij samih pa je, da skrbe, da ne zaidejo iz te poti. Prav vzpodbudljiv pojav je videti v tem, da se razširja v stranki krog duševnih delavcev. Naj se že sodi o nagibih inteli¬ gence, ki prihaja v stranko, karkoli eno bodi pribito, da danes v današnjem stadiju razvoja naša stranka rabi inteligenco, ker vzogjiti si iz delavskih vrst samih potrebnih duševnih moči si žal še nismo mogli. Ta prihod inteligence v stranko bo tudi ko¬ ristil našemu tisku, ki pridobi precej novih sodelavcev v najrazličnejših strokah, kar je zelo želeti. S tem bo odpadla tista mono¬ tonost, ki se semtertja v našem tisku bridko občuti. Dalje : „Naši Zapiski" zopet vstanejo v življenje — dobiček bo naš, ker naši strankarji, naši pristaši najbolj živo potrebujejo svobodne znanstvene tri¬ bune, iz katere hočejo kaj dobrega, lepega in koristnega slišati, pa tudi slišani biti... «Delavska tiskovna družba 8 pripravlja tudi v tiskovnem oziru svoje. Danes je njen glavni cilj, dobiti tiskarno, s katero se še le da prava zmožnost razvijanja na¬ šemu tisku. Zato pa bi bilo zelo priporo¬ čati, da se, kolikor le gre, vsi sodrugi oklenejo te družbe in postanejo njeni člani. V to svrho predlaga resolucijo, ki smo jo že objavili. (Dalje prih.) Volitve v zavarovalnico zoper nezgode. Kakor je znano, je namestništvo raz¬ veljavilo izvolitev pi-isednika in namestnika VI. kategorije v zavarovalnico zoper ne¬ zgode. V to kategorijo spadajo delavci vslužbenci v industrijah papirja, kož, lesni delavci, mlinarji itd. Treba jo tedaj da se vrši ožja volitev. Ožja volitev se vrši tedaj na dne 31. t. m. Dolžnost naših sodrugov je, da ukrenejo vse potrebno, da prodreta tudi v tej kakor v drugih kategorijah resničnih zastopniki delavstva, ki bodo pri tem za delavstvo zelo važnem zavarovalnem zavodu znali zastopati in braniti koristi delavstva, koristi zavarovanih. Vodstvo vsake delavnice v kateri so uslužbeni delavci, ki spadajo v to katego¬ rijo, dobi od zavarovalnice samo eno gla¬ sovnico na kateri je označeno število gla¬ sov. Vodstvo vsake delavnice ima dolžnost sklicati delavce skupaj ter napraviti v de- I lavnici volitve za kandidata. Na glasovnico se potem zapiše ime onega, ki je v delav¬ nici dobil večino glasov. Glasovnica mora imeti pečat vodstva delavnice ter podpis onega, ki je za delavnico odgovoren. Na drugi strani pa se mora podpisati zaupnik delavcev, ki ga delavci v to svrho izvole. Šele tako izpolnjena glasovnica je veljavna, tako izpolnjene glasovnice naj se pošlje na volilno komisijo zavarovalnice proti nezgo¬ dam v Trstu ul. Valdirivo štev. 40. II. nadst. Med tem ko poživljamo naše sodruge, da se že sedaj pripravljajo na te volitve jih opozarjamo ob- enem, da se na volitvah v delavnicah izreče samo za tiste kandi¬ date, ki jih bote stavile naše strokovne organizacije. Domače stvari. K rajna organizacija jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu vabi vse sodruge, ki plačujejo strankin prispevek na važno konferenco, ki bo v nedeljo dne 7. t. m. ob 9 1 / 2 uri zjutraj v veliki dvorani Delavskega doma ul. Boschetto 5. II. nad. Dnevni red: 1.) Poročilo političnega odbora; 2.) Orga¬ nizacija; 3.) Volitev novega pol. odbora; 4.) Slučajnosti. Vsak sodrug naj prinese seboj iz¬ kaznico strankinega davka; kdor te ne bo imel, ne bo smel na konferenco. Nihče naj ne manjka! Predavanje v Ljudskem odru. V petek dne 26. in soboto 27. pretečenega meseca je predaval v Ljudskem odru v Trstu sodr. K. Kristan iz Ljubljane. Prvi večer je govoril o predmetu «Darwin in njegov nauk 8 . V krasni slovenščini in v popularni obliki je predavatelj slikovito raztolmačil Danvinov nauk o nastanku vrst. Po končanem predavanju se je navzočim kar na obrazu čitalo, da jih je predavatelj prepričal, da je vsaka živalska ali rastlin¬ ska vrsta nastala prirodnim potom in iz enega in istega pratipa. In ravno tako ka¬ kor velikemu učenjaku, ki se je o razvoju vrst prepričal z lastnimi umetnimi poiskusi, ravno tako je tudi navzočim sililo na dan vprašanje „odkod pa prihajam jaz človek ?“ O tem je v obliki prejšnjega dne govoril predavatelj drugi dan t. j. 27. t. m. pri predmetu «Darwin in postanek človeka 8 . Ta del predavanja je predavatelj ilustriral s podobami črepin raznih opic, starih, pred 300.000 leti živečimi in sedanjih ljudi. — Posebno so navzočim ugajale slike črepinj, ki so izšle v zadnji št. francoske „Illustra- tion". Iz teh slik je razvidno, da je čre¬ pinja sedanje opice Schimpanse veliko bolj podobna črepinji današnjega človeka nego črepinja človeka, ki je živel pred 300.000 leti, ki je bila izkopana pred kratkim na Francoskem. Prvo predavanje je bilo jako slabo obi¬ skano, in sicer zato, ker se vsled hudega vremena ni moglo izvršiti med delavstvom potrebne agitacije. Obisk na drugem pre¬ davanju je bil pa dober toda še vedno ni odgovarjal važnosti predmeta. Toda Ljudski oder je s tem predavanjem še enkrat do¬ kazal, da razume in da hoče tudi nadalje vršiti hvaležno delo, širiti med ljudstvom izobrazbo. Kakor čujemo, organizira nov odbor našega društva še za to sezono velik ciklus pradavanj o različnih predmetih, pri katerih bomo imeli priliko slišati razne slo¬ venske učenjake. Delavcem pa in vsem prijateljem ljududske izobrazbe priporočamo, da se bodočih predavanj udeleže v večjem številu. Predavanja v društvu Circolo di studi sociali. Lep cikel predavanj prireja v tem društvu profesor Pavel Orano. V pondeljek 1. t. m. je predaval od Salo¬ mona opevani lepotici Sulamiti. V sredo je predaval o Fridrihu II. iz Švice. V če¬ trtek je predaval o ruski carici Katarini. Jutri v soboto predava o Napoleonu. V nedeljo 7. t. m. ob 5.30 pop. predava o katoliškem modernizmu. V torek 9. t. m. o Robertu Ardigo. V sredo 10. t. m. o umiranju filozofije in v četrtek dne 11. t. m. o pragmatizmu. Razven v nedeljo se vrše predavanja ob 8 1 /*' uri zvečer. Vstop¬ nina 30 vin. Sodrugom priporočamo da se tudi teh predavanj priznanega ital. profesorja udeleže v velikem številu. Volitve v mestni svet odnosno deželni zbor tržaški. Magistrat na¬ znanja, da so po § 22. novega volilnega reda, izložene volilne liste v spodaj nave¬ denih volilnih okrajih za dobo šest tednov, t. j. od 8. marca do 18. aprila t. 1. vsak dan od 9. ure dopoldne do 3. popoldne. Ob nedeljah in praznikih pa od 9. do poldne. Za prvi mestni volilni okraj (Sv. Vid) v mestnem statističnem in anagrafičnem uradu ulica S. S. Martiri št. 4. Za II. mestni vol. okraj (Staromesto) v II. nadstropju mestne palače; Za III. mestni vol. okraj (Novomesto) v občinski ljudski šoli ul. Nuova; Za IV. mestni vol. okraj (Barriera nuova in Škorklja) v mestni šoli ul. Giotto; Za V. mestni vol. okraj (Barijera vecchia in Kjadin) v ljudski šoli v ulici Parini; Za VI. mestni vol. okraj (Sv. Jakob in zgornja Carbola) v mestni šoli v ulici Paolo Veronese; Za prvi okoličanski volilni okraj (Ške- denj, Sv. M. M. zgornja in spodnja) v lju- ski šoli v Skednju; Za II. okoličanski volilni okraj (Rocol, Lonjer, Verdela in Kolonja) v ljudski šoli pri Sv. Ivanu; Za III. okoličanski volilni okraj (Bar- kovlje, Rojan, Greta, Bazovica, Bane, Gro- pada, Trebče, Padrič, Opčine, Prosek, Kon- tovelj in Sv. Kirž) v ljudski šoli na Opčinah. Volilci posameznih volilnih razredov smejo pismeno ali ustmeno vložiti pri mestnem magistratu reklamacije, da se sprejme v volilno listo kakega volilnega opravičenca, ki še ni v volilni listi, da se iz volilne liste izbriše kakega, ki nima od¬ nosno ne bi smel imeti volilne pravice; da volilca, kije upisan v listi enega volilnega delom v parlamentu. Ampak da dr. R ybaf s svojimi delom v parl&mentu. Ampak se razreda ali okraja pa nima- pravice glaso¬ vati v dotičnem volilnem razredu in biva v drugem volilnem okraju, prenese v pravilno listo vol. razreda ali okraja; da se popravi nepravilna imena in stanovanje. Vsakdo, ki meni, da ima, po določbah novega, za te volitve veljavnega volilnega reda volilno pravico, naj zahteva da se ga vpiše v vo¬ lilno listo. V takem slučaju mora dotičnik, ki to zahteva, priložiti reklamaciji potrebne dokumente s katerimi lahko dokaže, da ima volilno pravico. Reklamacije, ki ne bodo vložene po navedenih določbah bodo za¬ vrnjene, one reklamacije pa ki bodo vlo¬ žene po 12 uri 13. aprila, se bo smatralo za zakasnele in se jih ne bo vzelo na zna¬ nje. Vsi oni, ki so plačali I. obrok, da dobe volilne liste, dobe te poslednje, ako plačajo še ostali znesek, od 8. marca naprej pri mestnem statističnem in anagrafičnem uradu. Število volilcev v deželni zbor tržaški. V sledečem podamo kratek pregled o številu volilcev v mestu in oko¬ lici. Vseh volilcev skupaj v mestu in oko¬ lici je 41.604. V prvem mestnem volilnem razredu je 1083 volilcev in sicer: 292 volijo v okraju Barriera nova in Škorklja; 205 v okraju Barriera veccia in Kjadin, 178 v okraju Svet Vid; 79 v okraju Staromesto in 67 v okraju Sv. Jakob in Carbola. V drugem mestnem volilnem razredu je vpisanih 4293 volilcev. Po okrajih se razdele: Okraj Barriera vecchia in Kjadin 1113 volilcev; okraj Novo mesto 821 vo¬ lilcev, šesti volilni okraj 571; prvi 466 in drugi 314 volilcev. V četrtem mestnem volilnem razredu kjer volijo vsi drugi, ki nimajo pravice glasovati v prvih treh razredih in ki do- sedaj niso imeli deželnozborske in občinske volilne pravice, je vpisanih 22.499 volilcev. Po okrajih se razdele: I. volilni okraj (Sv. Vid) 1867 volilcev; II. volilni okraj (Staro mesto 2634 volilcev; III. volilni okraj (Novo mesto) 2673 volilcev; IV. vol. okraj (Barriera nuova in Škorklja 3818 volilcev; V. volilni okraj (Barriera vecchia in Kja¬ din) 6277 volilcev in VI. volilni okraj (Sv. Jakob in Carbola) 5230 volilcev. — Vseh volilcev v vseh štirih razredih v mestu je tedaj 31.992. Od teh voli 22.499 v če¬ trtem t. j. v delavskem volilnem razredu in le 9.493 v vseh prvih treh privilegiranih razredih. 22.499 proletarcev voli 16 zastop¬ nikov in 9.493 privilegiranih volilcev pa voli tri kiat 16 t. j. 48 zastopnikov. V prvem okoličanskem volilnem raz¬ redu je vpisanih 1510 volilcev. Po okrajih se razdele: Prvi volilni okraj 415; drugi 418 in tretji 677. V drugem okoličanskem volilnem razredu kjer volijo vsi, ki nimajo pravice glasovati v prvem volilnem razredu, t. j. vsi tisti ki plačujejo manj kot 10 kron zemljiškega ali manj kot 20 kron osebnega davka, je vpisanih 8.102 volilca. Po okra¬ jih se razdele: Prvi okoličanski volilni okraj (Skedenj, Sv. Marija Magdalena sp. zgornja) 2087 volilcev; drugi okraj dr. Rybaf s svojimi narodnjakarji vre(1 vlači na vsak shod tudi vprašanje sloven. skih šol v Trstu z edinim namenom, ( ] a meče pesek navzočim v oči, da no bod 0 razumeli, da je njegovo politično zastopstvo popolnoma brezpomembno, je zelo zelo ne¬ pošteno. Delati iz čisto kulturnega vpraša, n ja sredstvo za strankarsko agitacijo i n se pri tem še posluževati poniževalnega sred- stva obrekovanja, češ, da so naši poslanci na Dunaju nasprotovali podržavljanju s l 0 . venske šole v Trstu je stvar, katere so zmožni samo tržaški narodnjakarji z gosp, Rybafem na čelu. Da bi narodnjakarji š f . nadalje rabili to kulturno vpranje tržaških Slovencev v svoje agitacijske namene bo treba na vsak način preprečiti. V bran ljudskih koristi. V zadnji št. smo poročali da so se zastopniki slo¬ venskega in italijanskega političnega od¬ bora socialistične stranke v Trstu, podali k tržaškemu županu, da ga opozori, naj vpliva na mestni odbor in občinski svet, naj ne rešujeta sedaj, ko se bliža mestnemu svetu konec, važnih vprašanj kakor n. pr . vprašanje glede municipalizaeije trannvaja, vprašanje pitne vode itd. Toda naši za¬ stopniki so se podali zaradi tega tudi k namestništvu, da slišijo o teh stvareh nje¬ ga opozore na nepričako- (ni delal nikdar ničesar) ki je na smrtni postelji bi jo vsled tega lahko prebivalstvo. Namestnik je razlogi, ki so prisilili socia¬ listično stranko delati na to, da prepreči uresničenje načrta, ki ga je izdelal mestni odbor toliko glede vprašanja vojašnic in trannvaja, zelo resni in da jih je treba upoštevati; Naši zastopniki so opomnili na¬ mestnika, da je naša želja, da mora iti realiziranje zemljišč sedanjih vojašnic samo v korist občine in ne v korist privatnih špekulantov, kakor bi želeli zastopniki v sedanjem mestnem svetu. Nadalje so inte- resirali naši odposlanci namestnika, da vpliva na to, da vlada dovoli mestni upravi, v svrho uresničenja našega finan¬ čnega načrta posojilo na državna zemljišča. Namestnik je rekel našim odposlancem, da kljub temu, da je nujno potrebno, da se vojašnice preloži na drugo mesto, da upa, da bo vojaška oblast počakala rešitev tega vprašanja še par mesecev t. j. dokler ne bo izvoljeno novo mestno zastopstvo. Nadalje je namestnik vzel na znanje izjavo naših odposlancev, da bo socialistična stranka z vsemi sredstvi preprečila, ako bi hotel sedanji mestni svet municipalizi- rati tramvajske proge kakor tudi, da bi mi zahtevali razpustitev mestnega sveta ako bi ta hotel reševati sedaj vitalna mestna vprašanja. / govo mnenje, da vano delavnost sedanjega sveta, ter na škodo, ki trpelo tržaško priznal, da so — Državnim železničarjem na znanje. „Zelezničar" naznanja v svoji zadnji štev., da se vrši dne 13. t. m. shod državnih železničarjev v prostorih gostilne »Stadt Klagenfurt», pri Sv. Andreju. — Dotična notica v „Železničarju“ je zgrešena- Shod državnih železničarjev se bo vršil v soboto dne 13. t. m. v Delavskem doniu ul. Boschetto 5. II. nad. ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1.) Neizmerno visoka stana¬ rina v hišah provizij skega sklada in toza¬ devni sklepi. 2. Raznoterosti. Železničarje opozarjamo, da se tega važnega shoda ude¬ leže v velikem številu. N;i shodu v Rojanu, ki so ga skk cali narodnjakarji v nedeljo 28'. m. m- f govoril tudi dr. O. Rybar. Med drugim l e premleval tudi za narodnjakarje agitatoric»° vprašanje o podržavljenju slovenskih šol' inist Rocol, Lonjer, Gvardijela in Kolonja) 2716 volilcev; tretji okraj (Barkovlje, Ro¬ jan, Greta, Bazovica, Bane, Gropada, Trebče, Padrič, Opčine, Prosek, Kontovelj in (Sv. Križ) 3289 volilcev. V oklici je tedaj vpisanih do sedaj vsega skupaj 9612 volilcev. V prvem razredu t. j. v privilegirani kuriji je 1510 v drugem pa t. j. v delavski kuriji 8.102. 1.510 vo¬ lilcev prvega razreda izvoli 8 zastopnikov, 8.102 volilca v drugem razredu pa izvoli 4 zastopnike. Slovenske šole v Trstu so na na¬ rodnih shodih zopet na dnevnem redu. — Mi razumemo, da se nahaja dr. Rybar v veliki zadregi vsikdar kadar mora poročati o svojem parlamentarnem delovanju, pa mu ne zamerimo, da se pri tem pomaga s stvarmi, ki niso v nobeni zvezi z njegovim Trstu. Pripovedoval je da mu je nr preds.'Beck povedal, da so bili pri “i e ® u tržaški socialistični poslanci in ga pro sU ’ naj jih za boga „šona“ ker bi, v slučaji da se šolsko vprašanje reši ugodno * a Slovence v Trstu, valili vso krivdo d j' nacionalci na ital. socialiste. Zraven je dr ^ Rybaf tudi dodal, da mu je Beck tudi P°' vedal, da so ga naši poslanci pri n j en ^ obrekovali, češ. da v Trstu radi šolskega vorašanja hujska ljudstvo naj pobije o' n< namestništvu. O tem smo povedali našim socialistu’ 111 ® poslancem in so nam vsi zatrdili da > u da bi bili oni rekli kdaj ministru B eC V naj jih zaradi slovenskih šol v Trstu -šoiu kakor tudi da ni res , da bi bili kdaj 0 rekovali Rybafa pred Beckom. Re s F’ je lažnjivec ali Rvbaf ali pa Beck, ah F sta ob. Dr. Rybaf je tudi prepričan,‘ niso naši poslanci rečenih stvari nik govorili, toda dr. Rvbar nadaljuje ° hre ' e vati naše poslance prav tako kakor sta babe. Naši poslanci imajo na DunaJ u ^ doma preveč drugega važnejšega dela n?S da bi se pečali z njegovo »malenkostJ da ^ Rybarem. Naši poslanci in mi smatramo jolsk° vprašanje za preveč važno in pre- vzV išeno, da bi hodili z njim delati med ljudstvo strankarsko in sebično agitacijo. 25 let so tržaški narodni voditelji poniže¬ vali tržaške Slovence zaradi šolskega vpra¬ šanja steni, da so. pošiljali milostne prošnje ju izjave udanosti na mestu in osebam, ki g0 bile vedno nasprotne razvoju in na¬ predku Slovencev. Sedaj jih tepe tista šiba, jd so jo vedno poljubovali in zato naj bi bili krivi mi? Sedaj ponižujejo šolsko vprašanje v volilne svrhe. Zgrešili ste gospodje narodnjaki. V prih. št. objavimo zaradi bajk, ki jih irosi njegova «malenkost* dr. Rybar o po¬ stopanju naših. poslancev pri vprašanju slovenskih šol, izjavo vseh štirih tržaških socialističnih poslancev. Dr. Rybar bo dobil odgovor kakoršnega zasluži. — Poskrbeli pa bomo, da dobi to izjavo v roke vsak tržaški Slovenec. „Edinost“ prinaša zanimiv pogovor med pristašem narodnjaške stranke v Trstu in socijalnim demokratom italijanske na¬ rodnosti. Italijanski socijalni demokrat se baje čudi, zakaj da slovenski socijalni de- mokratje napadajo narodnjaško stranko. Vsa notica „Edinosti‘ je očitno priznavanje lastne krivde, da je narodnjaška stranka v Trstu zabredla v nepotrebni boj s socijal- nodemokratično stranko v Trstu. Sicer je dr. Rybaf svoj čas jako dvomljivo označil pomen N. D. O., «ali je bilo prav, da se je ustanovila, ali ne ?» Včasih seveda vi¬ dijo uredniki okoli „Edinosti“, da ni bilo prav, da so zanesli razpor med Slovence, razpor, ki najbolj škoduje stranki sami. Seveda nikakor ni res, da bi se slovenska socijalnodemokratična stranka zadirala po nepotrebnem v narodnjaško organizacijo. Mari se dr. Rvbar in dingovi ne spomi¬ njajo, kako ostudno so napadali na javnih shodih mesca novembra 1908 socijalnode- mokratično stranko slovensko in sodruga drja. Henrika Tumo, ki se je drznil vsto¬ piti v to stranko ? E es da od takrat molče in s tem priznavajo zopet taktični svoj pogrešek. No, čemu sedaj stvar zavijati in očitati sovražnost — soeijalnodemokratični stranki pod geslom: «Ti rečem, da mi ne porečeš». Tramvaj v Gorici teče že teden dni. „Soča“ mu je svoj čas bombastično naznanila bojkot, ker je to italijansko ma- gistratovsko podjetje. No, „Soča“ se zdi, da je dobila plačan inserat, in postaja je tik trgovine njenega lastnika, zato se ravno tako bombastično opozarja na korist laš¬ kega električnega tramvaja: saj je najlepša prilika kupovati najrazličnejše potrebščine seveda v najcenejši in najlepši trgovini goriški, ki je last Andr. Gabrščka. Amlrej Gabršček se je zatekel v klerikalno „Gorico’‘, kjer trdi na najne- srnmnejši način, da on nikdar ne napada, ampak odgovarja le, kadar je «izzvan». To si upa trditi recimo «mož», ki je leta 1905 zavratno in na najnesramnejši način pričel ostudno polemiko ter jo je ponovil pričetkom leta 1908. Da je bil (< izzvan», trdi sedaj lastnik „Soče“, ko vidi, da se je zaletel po stari navadi in mu lastni pri¬ padniki očitajo nepremišljenost, vsled ka¬ tere trpi škodo napredna gorička stranka sama. Sedaj je jel načelnik izvrševalnega odbora napredne stranke uvidevati, da je stari „zaletel“ in zato trdi po svoji stari nesramni navadi, da je bil on izzvan. DOPISI. GORIŠKO. Gorica. Krajna politična organiza¬ cija naznanja, da odpadejo odslej predava¬ nja ob sobotah ob šestih zvečer, zato pa poziva na nedeljske sestanke ob desetih dopoldne v društvenih prostorih, ki se bodo vršili po razgovoru o političnem in stranki¬ nem položaju tudi v obliki predavanj. V nedeljo 14. t. m. ob 10 in pol dopoldne bo prvo predavanje o pomenu Karla Dar¬ jina in evolucijonizma v spomin stoletnice njegovega rojstva. Deželna politična organizacija poziva vse krajne organizacije ponovno, da odra- čunajo strankarski davek za meseca januar in februar, kakor tudi urede račune za izročene brošure in „Del. Liste". Ureditev strankarskega davka postaja vedno bolj nujna vsled razširjanja krajnih organizacij, ^i jih je sedaj 15 in ki morajo delati na 1°. da postane deželna organizacija trajna 'n samostojna potom prispevkov organizi¬ ranih sodrugov in se tako omogoči v do¬ DELA VSKI glednem času ustanovitev lastnega tajništva, od katerega bo pravilen razvoj stranke na Goriškem odvisen. Vodstvu južne žel žilice bi n. pr. prav toplo priporočali, da bi nekoliko štedila z denarjem. Tako se n. pr. prav po nepo¬ trebnem trosi denar pri dragem plačevanju postajenacelnika. Čemu? Službo, ki jo oprav¬ lja tuk. postajenačelnik bi jo opravljal lahko vsak naš prožni čuvaj. Tem ne bi bilo treba toliko plače, vseh pavšalov in raznih drugih pristojbin. Pa če bi vodstvo naše železnice enkrat to poskusilo? Gorenja Vrtojba. Krajna politična organizacija (XV.) se je ustanovila dne 28. febr. t. 1. po javnem shodu ter se je izvolil doticni krajni odbor. Na javnem shodu je predaval sodrug dr. Herik Tuma (< o socijalizmu». Socijalizem je nastopil tedaj, ko se je pojavil v zgodovini človeštva nov, delavski razred. Nastopil je istočasno z razvojem parnih strojev. Prvi pojav samostojnega delavskega razreda je na Angleškem, kjer je razvoj industrije privabil iz dežele de¬ lavske moči. Vsled skupljanja delavstva je fabrikant zlorabljal ponudbe delavskih moči s tem, da je nižal mezdo in je vsled na¬ stopajoče bede prisilil delavce v strokovne in zadružne organizacije. Potom te -se je delavec jel zavedati svoje razredne moči. Posledica temu je bila, da se je delavstvo jelo tudi potezati za politično moč, ker je videlo, da se beda delavstva ne more le po samopomoči odpraviti, marveč potom države in zakonov. Bojni klic delavskih političnih organizacij je bil povsodi krik po splošni volilni pravici. Proti temu je nastopila reakcija birokracije in fevdalizma, ki je jela delavske organizacije preganjati. Proti temu se je jelo kazati revolucijonarno semintja anarhistično stremljenje delavstva, ki je imelo končno za posledico, da so državne oblasti in meščanski parlamenti skušali ublažiti položaj delavstva potom zakonov z ustanovitvijo bolniških blagajnic, zavarovanja zoper nezgode in proti nezgo¬ dam in za starost. Rastoča moč politično organiziranega delavstva je končno prisilila državne oblasti, da so dale splošno volilno pravico in so tako parlamenti evropskih držav več ali manj demokratizirani. Vsled pridobljene moči in priznavanja delavstva kot takega so bile opozorjene tudi druge stranke na pomen delavskih glasov ter so jele ustanavljati krščanskosocijalne organi¬ zacije v svrho cepiti delavske moči in jih porabiti zase. Sele precej daleč za kleri¬ kalci so se opozorile druge meščanske stranke na pomen delavstva ter so jele ustanavljati od svoje strani posebne delav¬ ske organizacije. Okolnost, da so delavci oni, ki so vstvarili prvo politično organi¬ zacijo, prvo strokovno organizacijo, izobra¬ ževalno in zadružno organizacijo takrat, ko so bili obsovraženi od vseh strank v dr¬ žavi, od fevdalnih, birokratičnih, hierarhičnih in meščanskih strank, in sedaj te tekmujejo z ustanavljanjem delavskih organizacij, pa jasno kaže, da le edino socijalno demo¬ kratična organizacija vzdržuje delavsko moč, da se res bori za njih interese, vse druge organizacije pa pod geslom vere in narodnosti le skušajo cepiti delavstvo in ga izrabljati za svoje politične svrhe. — Socijalnodemokratična organizacija je edina svetovna organizacija ter ima edina jasen in odločen program. Treba je ločiti filozof¬ ski znanstveni nauk socijalizma od so- cijalnodemokratične stranke, ki v praktičnem življenju zasleduje temeljne nauke socija¬ lizma, t. j. priboritev priznavanja in spo¬ štovanja dela in prave cene delu. Preda¬ vatelj je pokazal na statičnih podatkih krivično razdelitev plačila delu in skupljanje bogastva vsled zlorabe dela. Kakor si je internacionalno organizirano delavstvo znalo pridobiti svojo . veljavo, tako mora tudi slovenski delavec priti do spoznaja, da je pomoč in zboljžanje edinole v lastni, pristni soeijalnodemokratični organizaciji. Ako se delavsko stranko imenuje tudi revolucio¬ narno stranko, zasluži to ime, ker zahteva premembo današnjega krivičnega državnega reda in odpravo današnjih zakonov ki ščitjo le izkoriščanje dela in delavcev, ki so dani le za meščanske stranke. Ime re¬ volucionarno pa delavstvo zasluži tudi, ker je delavstvo ona armada, ki je pripravljena stopiti tudi v aktivni boj takrati ko bi se hotelo jemati delavstvu svobodo, sredstva in pota za organizacijo in pota za izo¬ brazbo. Po javnem shodu je sledil zaupni shod, na katerem se je poleg krajne politične organizacije ustanovilo tudi izobraževalno društvo, da se omogočijo delavstvu sestanki, predavanja, čitalnica in da se potom izo¬ braževalnega društva organizira kolportiranje listov in brošur. LIST ISTRA. Pulj. Iz arzenala. V našem arzenalu se je zgodilo te dni zopet nekaj, kar kaže avstrijsko burokracijo v pravi nagoti. S tem so gospodje pokazali, da jim je res ležeče, da se gmotno stanje delavstva zboljša. — Dosedaj se je namreč v tuk. arzenalu ob¬ držalo vsakemu delaven, ko je stopil na delo, 4 dni plače kot kavcijo. Ampak gospodi v arzenalu se je zdelo to premalo. Sklenili so sedaj, da bodo zanaprej obdržali 6 dni plače. Tako je moral vsak delavec, ki je imel dosedaj obdržanih 4 dni plače, moral pustiti da se mu odtrga še dva dni plače. Naravno je, da je to pravcato izko- riščevanje. Uradnikom in častnikom se plača za mesec naprej, delavcem pa se obdrži cel teden plače. Ta najnovejša odredba je de¬ lavce v arzenalu, kakor je bilo pričakovati, zelo ogorčila. Ne smemo pa pozabiti pri tem hinav¬ skega nastopa tuk. N. D. O. Ta zizibam- bulska organizacija ima navado, da dela vse tajno, če pa slučajno kaj doseže, tedaj pa bije na veliko plat svojega zvona da je groza. Tudi pri tej stvari je skušala tajno posredovati. Nič pa ni dosegla. Zato je pa prepustila akcijo kovinarski organizaciji. Gospodje okoln N. D. O. so pa tako tihi, kakor da se ni nič zgodilo. Naši delavci imajo zopet dokaz, da nimajo od N. D. O. pričakovati ničesar. Javno ljudsko knjižnico še namerava ustanoviti v Pulju. Ta misel se je porodila v „Omnibusu‘ ampak avtor te misli ni na jasnem, kako naj bi se to izvedlo. Mi po¬ zdravljamo pa to misel z veseljem in če bi se imelo resno voljo, bi se jo lahko tudi uresničilo. Mi pravimo, da ako se ima resno voljo, da se knjižnico ustanovi, ne sme imeti knjižnica nobene strankarske tendence. Bila naj bi to res javna ljudska knjižnica iz katere naj bi zajemal poduk ves , narod. Nadalje bi bilo. vredno, da bi se ljudsvto že sedaj zanimalo za tako idejo. To pa bi se doseglo potom preda¬ vanj. Ako se to naredi, se bo naredilo res nekaj za ljudsko izobrazbo. Javne ljudske shode priredi okrajna organizacija v Pulju in sicer: V soboto 6. t. m. shod v ulici Vandella, okraj Monte rizzi v gostilni pri vdovi ob 8. uri zvečer. V nedeljo 7. t. m. ob 3. uri popoldne shod v Narodni gostilni na Monte castagner. Dnevni red shodom je: 1.) Meščanske stranke in narodno vprašanje. 2.) Meščanske stranke in zavarovanje za starost in one¬ moglost. Sodruge prosimo, da se teh sho¬ dov udeleže v velikem številu. Grižnjana. Občinske volitve so se vršile pri nas pred tednom. Pri teh se je pokazalo narodnjaštvo v vsej nagoti. Boj še je bil med ital. nacijonalistično in socia¬ listično stranko. Poslednji so se pridružili vsi, ki se niso strinjali z ital. nacijonalistično stranko. Zmagala je nacionalistična stranka s par glasovi večine. Za nas je značilno sledeče: kdor čita slovanske in ital. nacio¬ nalistične liste, si navadno misli, da vlada med slov, in ital. nacijonalci prehud boj. Pa vendar ni tako hudo. To smo opazili prav sedaj pri teh volitvah. Pokazalo se je, da je ves boj narodnjaška švindlarija, s ka¬ tero slepijo ljudstvu oči. Ako tako ne bi bilo, bi bila njihova dolžnost, da bi bili pri teh volitvah podpirali socialiste. Zgodilo se je . pa obratno. Slov. narodnjaki so z vso vnemo podpirali obsovražene ital. nacionalce, čeravno so imeli socialisti med kandidati tudi slovanskega zastopnika. Agitacijo proti socialistom je vodil domač pop ki je strasten hrvat in zaupnik političnega društva „Ed.“ v Istri. To je jasno, da se naši narodnjaki raje združijo z meščanstvom druge narod¬ nosti, nego s proletarcem svoje narodnosti. Raje s hudičem nego s socialisti, z delav¬ stvom. Vse druge neumnosti, ki jih prina¬ šajo v svet. „Ed.‘ in drugi slov. listi so samo pesek v oči. GLEbflLIŠČE Predstava minole nedelje je moralno po- voljno izpala, igralo se je Fran Meško-vo dramo ,,Mati‘. Ker smo o tej igri že ob¬ javili kritiko omejim se le na izvajanja igralcev. Z vsako svojo kretnjo in besedo je navezala občinstvo nase le Silva (gospa Danilova). Dobro ji je sekundiral Milan, (Viktor) le v strasti in bruhanju krvi ni bil na višku, slednje so mu pokvarili pre¬ dolgi dialogi. Župnik (Veroušek) je posebno i vspel v debati z Milanom o domovini. Gdč. Pucljnova je bila v besedi dobra le bolje kretnje je manjkalo. Gosp. Bratina je za cigana imel preveč umetniško frizuro, i Ivan (Savinski) je bil po volj en, le koncem • 3 igre se ga pogreša. Križnik (Veble) je tudi častno rešil svojo vlogo. Nesrečna je bila to pot Tinka (gdč. Janova) manjkalo ji je v momentih primernega navdušenja. Dcus in machina v igri je bila gdč. Mekindova, ki je svojo kratko vlogo — Klepetave tr- žanke — gladko in brez vsake zadrege imenitno zadela ter je zato žela buren aplavz na odprtem odru. Pii vsem tem je velikanska večina mestnih slovencev po¬ častila predstavo s svojo nenavzočnostjo. V nedeljo ob 7. uri zvečer se bo pred¬ stavljala drama v petih dejanjih „MoČ teme ‘ spisal Lev Nikolaj Tolstoj. Društvene stvari. — Veselični odsek „Gjudskega odra 4 * priredi na nedeljo dne 21. t. m. zvečer v Delavskem domu veliko veselico s petjem, godbo, dramatično predstavo in tombolo. Natančen vspored objavimo pri¬ hodnjič. Sodruge, prijatelje in somišljenike pa prosi, da bi, ako imajo kaj na razpo¬ lago, darovali kaj za tombolo. — Darove sprejema veselični odsek „Ljudskega odra v društvenih prostorih vsak večer od 8 do 9 ure zvečer. Kmečka delavska gospodarska zadruga v Dobravljah na Vipavskem vabi vse svoje zadružnike na izvanredni občni zbor, ki bode dne 21. t. m. ob 9. uri zjutraj v zadružnih prostorih pri Ant. Vrčon. Dnevni red je sledeči: 1. Prememba zadružnih pravil; 2. Raznoterosti. Ker je prememba zadružnih previl zelo važna točka vsled raznih ugodnih posledic ki jih bo imela pri tem zadruga, so za¬ družniki naprošeni, da se tega izvanred- nega občnega zbora udeleže v polnem številu. *** Zadruga je pristopila kot član tržaške gostilniške zadruge „International‘, ki je že nakupila svojo prvo gostilno v ulici Boccaccio štev. 25. Tudi druge domače sodruge in prijatelje zadružništva poživlja¬ mo, da pristopijo v velikem številu tej naši gostilniški zadrugi. Na občnem zboru Narodne prosvete 44 v Gorici ki se je vršil dne 27. feb. t. j. izvoljeni odbor se je sestavil tako-le: preds., dr. Karol Podgornik; tajnik dr. Peter Medvešček; blagajnik Ant. 1 Cigoj. Odborniki prof. Ferdinand Seidl, Adolf Komac, dr. Alojzij Gradnik. Pregledniki dr. Ernest Dereani, dr. Josip Faganelj, dr. Josip Levpušček. Stavbinsko zadrugo za ajdovski okraj ustanove v kratkem ondotni delavci. Sestavljen je že pripravljalni odbor, ki že deluje v to svrho ter se je vpisalo že ve¬ liko število članov. Ondotnim delavcem priporočamo, da se prav resno poprimejo zadružnega dela. Saj bo to ravno v.njihovo korist. Delavsko gibanje. Skupina čevljarjev vabi svoje člane na občno zborovanje, ki bode v nedeljo dne 7. t. m. ob 2 in pol pop. v Delavskem domu I. nad. Skupina pomorskih natakarjev, ku¬ harjev in shramharjev naznanja, da se vrši v nedeljo 7. t. m. ob 11. uri zjutraj s eja odbora in zaupnikov. Skupina pomorskih delavcev. V ne¬ deljo 7. t. m. ob 11 uri zjutraj se vrši seja odbora in zaupnikov. Skupina pristaničnih delavcev vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 7. t. m. ob 9 uri zjutraj v Delavskem domu ul. Boschetto 5. II. nad. . Dolžnost vsakega sodruga je, biti naročen tudi na glavno gla¬ silo jugoslov. soc. demokratične stranke „Rdeči Prapor 44 Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica delta Zonta 8. ,,Delavski List“ se prodaja: V Pulju : v tobakarnah ZADNIK, ulica Promontore; BLAKA, ulica Giovia; Zanon, Čampo Maržo; CAMUFO, ulica lircolazione del Arsenale; BENUSSI, ulica Sisiano; PETAROS, Corso Francesco Giuseppe I. V Gorici: v tobakarnah: SCHVVARZ, ul. delle Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAIT, ul. Camposanto. IVAN HOVANSKI ul. Corno 22. V Poilgori: v tobakarnah SKOČIR ANE in PREGARC JEREE. Vrtojba: FABIAN FRAN. tob. Nabrežina: v delavskih konsumnih zadzugah. Jesenice: MARIJA NOVAK, Gostilna pri Masarju. Gab.-ovica: FURLAN BENEDIKT tob. Nadalje, se prodaja v TRSTU, in v okolici v vseh važnejših tobakarnah. Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajfe <3?§>e£§><£§. »<ž^<3S»<2S><2S>«32š»«20š» ss Iv V K O I- G i s 1^ B JE BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. K.totni mesečni tarif. Sterilna svetilka J.oag. Zbirka parfunisirij is« »»»a. mimnmmTnnnmtmnTnnmTmTmTnnnTTnnnnmTnrmnm mrvnmvnnnnT! 9 I 1 1 i i I I I Nova klobučarnica GIORGIO DE LUBSA predkratkim otvorjena v ul. Barriera lfecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nizke. m 0 3 9 2 v Dobravljah na Goriškem zavezo. Registrovana zadruga z omejeno USTANOVLJENA LETA 1908. Podpisano se ten* potom zalivaljiije dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ljubljani delavskemu kousumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod. To priliko pa uporabi, da priporoča ve¬ liko množino svojega še neprodanega vipav¬ skega naravnega vina iz lastnik kleti zdru¬ ženih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Šmarji, Kihenbcrga, Karnnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. Pošilja se od 56 litrov naprej po jako zmernih cenah. ZADRUŽNO VODSTVO. ■ U u M U M n i u i = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. D D D □ D ! = LIKflRICfl=! JULIJA POLLAK ===== TRST ===== |§ ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. g 3 Priporoča se sodrugom. S 3 = Delo fino in točno. = <=: i> Postrežba na dom. % Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij - in časnikov v vseh jezikih. D □ □ □ □ □ □ D □ □ □ □ Q □ a n a D a a *«*■ Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST -- ulica delle Acque št. 20. - -- Zahtevajte po vselt Kavarnah in gostilnah t Slovani! Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 TT MT TIT I 'VtiAM TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. Gostilna „ CfiSfi del Popolo“ (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ul. H. Oaterina Domača Kuhinj a vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. —— Shajališče zunanjih sodrugov.