225. številka. Ljubljana, v torek 4 oktobra. XX. leto, 1887. 11 haj a vsak dan mvefter, iziooSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij sko-ogersku dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za teden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 ki\, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 ki. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vet, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jerlenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Dredništvo in upravnilvo je v Rudolfa KirbiSa hiši, „Gledališka stolba". Upravu ištvn naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Židovstvo v službi Pangermanije proti Slovanom. Če hočemo zadostiti prav trditvi naslova današnjega članka, nam je pogledati nekoliko čez navadne ograjnice domače avstrijske ali celo jednake velikonemške politike. Zato nam ni postajati po raznih avstrijskih pokrajinah, kjer hodi židovstvo vedno in odločilno z Nemci. Da je židovstvo na Primorskem dosledno v protislovanskem taboru, to je samo po sebi umevno in v pogledu na druge velike židovske protislovanske naloge jako neznatna malenkost. Tudi nam ni poudarjati, da židovstvo v resnici zasekava velike moralne rane ne samo Slovanom, ampak v veliki meri tudi Nemcem. Škode, ki jo napravljajo Židje nemškemu narodu gmotno, družbeno in nravstveno, ni nikakor primerjati z zaslugami, ki jih ima ravno Židovstvo pa na druge strani za Pangermanijo. Škoda, ki je Nemcem prouzročujejo Židje, je sicer velikanska, ali nekaj desetletij bo zadoščevalo, da nemški narod popravi vso to škodo, potem ko židovstvo izvrši druge važne naloge za Nemce, in potem ko se bodo poslednji začeli otre-savati drugače v resnici tlačečega jarma židovskega. Korist, ki jo židovstvo napravlja skupnemu nemštvu, utegne trajati veke in veke, v tem ko bo škoda samo začasna, in če se Nemci pospnejo, jako minljiva. Mi imamo tu pred očmi politično kor st, ki jo izvršuje židovstvo za Pangermanijo na škodo slovaustvu. V tem pogledu pa še tega ni poštevati veliko, da ima Bismarck nekaj židovskih velikih kapitalistov popolnoma v svoji oblasti, vsled česar mu je možno židovski kapital vsak hip zasukuiti na druge in torej tudi na poti, ki so slovanski politiki naravnost nasprotne in škodljive ali celo nevarne. Veliko in najvažnejše je to, da se je židovstvo na zunaj po vsej srednji Evropi in še dalje na vzhod bolj ali manj ponemčilo in da kot tako zanaša požidjeni nemški kvas povsod na slovanska tla. Židje z nemško zunt>njo oliko — o pravi omiki pri Židih v obče ni možno govoriti — so se polagoma razširili po vsem Poljskem, zasejali se, kolikor je bilo možno tudi po širni Rusiji, po Če- škem, Moravskem, Slovaškem in Ogerskem, po Hrvaškem, Srbskem in rinejo zdaj vedno bolj po balkanskih deželah. Povsod delajo v nemški obliki za svoje in konečno za velikonemške interese. Povsod napravljajo poti za nemške naselbine in za nemško trgo-vinstvo in tako naposled za narodno nemško politiko. Povsod na imenovanih slovanskih tleh skuša židovstvo časnike ustvarjati in podpirati v svojem in potem nemškem interesu. Te časnike izdaje ali podpira židovstvo v nemški obliki, in že kot tako deluje to novinarstvo tudi v nemškopolitičnem in nemškonarodnem interesu. To ponemčeno, po slovanskem svetu daleč na vzhod razširjeno in raztreseno židovstvo izpodkopuje najprej na svoj gmotni in socijalni dobiček gospodarska tla raznim slovanskim oddelkom. Po svoji naravi se opleta židovstvo najbolj okolu onih slovanskih narodov, kjer je socijalno in politična Življenje že bolj ali manj porušeno in v interesu tuj-stva okuženo ali izpodkopano. V takih krajih odira stare, od nekdaj gmotno utrjene slovanske rodovine, in ponuja slovanskemu kmetu, kakor dninarju slabo, pokvarjeno, popačeno blago navidezno po ceni, v posledicah pa strašansko drago, in spravlja tako slovanske rodove navzgor, kakor navzdol na beraško palico. S takim izmuzgavanjem pa spravlja slovanske rodove v grob društvene in politične onemoglosti, in nemška velika politika zna potem že naprej položaj porabiti za s-oje bližnje in najdalju je vseob-sežne politične namere ali, če hočemo boljše reči, politične nakane. Židovstvo podpira na Balkanu interese zapadnih držav, ker vidi, da osamljene, navidezno in slepivno samostojne narodiče je laže odirati, nego pa energične vlade večih in ponosnih ter odločnih držav. Na Balkanu zahteva židovstvo v interesu velikonem ške politike samostojno Srbijo, samostojno Bolgarijo že zaradi tega, ker vidi, da bi pod ruskim uplivom ne moglo prebivalstva tako izsesavati, kakor se zdaj godi v resnici. (Kouec priti.) 0 razmerah v Bolgariji piše dopisnik „Russkega Kurjera" v Ruščuku naslednje : Pivdvčeraj odpotoval je v Sofijo „znameniti prefekt našega mesta gospod Mantov. Vsi so govorili, da odhaja tjakaj v nujnej službenej zadevi. Iz zanesliivega vira sem pa izvedel, da je sedaj odpotoval, da se več ne povrne. Odpoklicali so ga na zahtevanje nemškega konzula v Sofiji. Uzrok temu je sledeči: Mantov bil je vedno znan kot slepar in malopridnež. Rojen je v nekem besarabskem bolgarskem selu. Njegov oče pol Rumun, pol cigan odlikoval se je s krajo konj in bivolov, zategadel nazivali so ga „mantaži", odtod ime Mantov. Mantova oče preselil se je v Beligrad. Sin je postal popolnem podoben očetu. Že mlad se je odlikoval s krajo in druzimi sleparijami. Ljudje, ki ga poznajo še od tedaj, so mi pravili, da ga v Belemgradu neso pustili v nobeno pošteno hišo. V šoli se je kmalu odlikoval z jako grdimi malo-pridnostmi. V Rumuniji, katerej je tedaj pripadala Besarabija, znal si je Mantov pridobiti mesto v člo-veškej družbi, namesto da bi prišel na vešala Imenovali so ga policijskim tajnikom, potem pomočnikom policijskega pristava, nazadnje pa občinskim načelnikom v Hačaptulu. Kmalu se je Mantov odlikoval z raznimi zlorabami in je bil jako podkupljiv. Izročili so ga sodišču zaradi 43 prestopkov. Iz Ru-munije je ubežal v Beligrad, odkoder se je po ru-sko-turškej vojni odpravil v Bolgarijo, kjer se je pridružil radikalnej stranki, ki se je baš teduj začenjalo, in začel odvetništvo. Ko je pa Batenberžanu po 6. septembru 1885. 1. bilo treba ljudij, kakeršen je Mantov, dali so mu mesto prefekta v Varni in lani po 9. avgustu premestili so ga v iiuščuk. Vsem svetu so že znana junaška dela Mantova 9. februvarja t 1, ko je prouzročil in vodil boj v Ruščuku; vsem je znano, da je Mantov bil napaden v Bukureštu Pa vest tega malopridneža je bila tako neobčutljiva, da ga ni pretreslo ni to ni ono. Namesto, da bi se skesal, je pa skleni) maščevati se nad vsemi svojimi političnimi in osobuimi nasprotniki. Naravno je, da se pri nas, ker nemarno zakonite oblasti in ruskih konzulov, preganjani in razžaljeni obračajo do evropskih konzulov v Ruščuku, zlasti do francoskega, belg'jskega in tudi nemškega. Sprva je tožeče še huje preganjal Mautov, na- LISTEK. Sopernika. (Obraz a Slovaškega. — Češki spisala Gabrijela Preissova.) (Daje.) Deset dnij potem hitela je Kristina Veren« cova za rana mimo vrtov in hiš na polje. Pastir ui utegnil, zato je morala ona po košek zgodnjega krompirja, katerega je hotela mamica dunes za kosilo skuhati. Kristina imela je navado, da je pove-šala glavo in tudi tu v božji prirodi, kjer je vender nihče ni mogel povpraševati po bratu, ni se ozrla na okrog. Šla je polagoma okrog občinskega gozdiča in ni opazila, da danes poleg njega kose Loucki deteljo. Zato pa je Jenufa, ki je pomagala hlapcu nakladati, že od daleč izpoznala Kristino in pustila delo. „Gotovo gre na njivo krompirja nakopat", mislila si je, „nasproti jej grem — saj se me doma itak izogiblje . . ." Bliskovito pretekla je siroma gozdič in ko je bila na drugi strani, na stezi, stopala je že Kristina proti njej. Jenuii začelo je srce močno biti, bilo jej jo kakor da bi jo v obrazu in po rokah mraz pretresal; vedela ni zdaj, kaj hoče, kako naj nagovori prijateljico. Že, že sla se imeli srečati . . . Jenufa povesila je oči na roko, kjer jo je baš uščipnil komar, in dasi je ta ni bolelo, motrila je malenkostni mehurček jako pozorno, gladeč ga s palcem droge roke — kakor kaka razpestovana gospodičina. „Dober dan, Kristina!" pozdravila je tiho in plaho pogledavši navzgor. „Dober dan!" odgovorila je Kristina in gle dajoč v stran brskala z motiku po zemlji; postati ni hotela pri prijateljici Šli sta druga mimo druge. Jeufifa ui takoj mogla se osmeliti, a vender se je omožatila , obstala in slabo zaklieaia : „Kristina!" Kristina se je obrnila, a šla jej ui nI za korak nasproti. Jenufa šla je proti njej in zardela kakor divji mak. Plaho z nemi ]><> zemlji biodeč vprašala je tiho: „Kaj tfela — Libor? 1 „To si lahko mislš!" čul se je kratki, žalostni odgovor. Jenufa povzdignili? je oči, a dlje se ni mogla več premagovati. Zaihtela je in zajokali . . . Prihajajo treuotki v življenji, da se prosti člo-nek nenadoma očuti pred odprto dušo drugega; sluti, kaj se godi v njej, a zapira v zmetenosti oči, da bi vsega ne videl. Tako se je godilo Kristini. Slutila je, kako je z Jeufifo, prijetno jo je osupnilo, a rekla ni nijedne besede, da bi ji pomogla — olehčala. čez dolgo časa izpregovorila je z vsakdanjim naglasom, dasi ni hotela utiša prikrivati: „Vedno hodim tako kakor brez glave, jedva, da sem te slišala, ko si me poklicala . . . Nakopat, grem na njivo nekoliko zgodnjega, rudečega krompirja. Pastir je rekel, d< je že .dozorel." „J;iz grem s taboj ltf odgovorila je Jenufa oti-rajoč .-i s predpasnikom oči. „Le pojd . Kje pa si hodila ?■ „Le tako ... A čemu bi lagala —" rekla je najedeukrat odločno in povzdignila glavo; »hitela sem .ti nasproti, da bi nekaj izvedela . . „Vidiš, ju/ v istjini ni-oiii sinila, da ti ga je kaj nuni," reklu je prosto Kristina vse, kar je mislila« »Mislila sen', da ljubiš To o ko . . ." zivljajoč je „izdajalce, ki zahtevajo, da bi 8e tujci utikali v bolgarske in nezavisne zadeve " Vedno huje je sovražil pritožujoče se; začel je sovražiti tudi konzule, kateri so iz samega človekoljubja ovirali njegova zverstva in se potegovali za preganjane. Mantov je sedaj začel preganjati podložnike onih držav, katerih konzuli so se potegovali za bol garske „izdajice". Posebno je preganjal trancoske podložnike in one, ki so pod francoskim varstvom. V ostalem pa moram ora niti, da naši rabi ji posebno sovražijo francoske konzule, odkar Be je zvedelo, da se je Francija približala Rusiji. Znameniti časnikar in dopisnik v „Times" Caharija Stojanov napisal je nekaj člankov proti francoskej republiki, v katerih trdi, da so Francozi še premalo trpeli, da jim bode trebalo še lekcije, ker se uklanjajo ru-skej knutt", da so Francozi podli narod, da ž njim je treba tako postopati, kakor bi njihovi prijatelji Rusi. Ta pristni razbojnik trdi, da imajo Rusi navado pretepati, biti z bičem, izganjati iz dežele itd. Posebno je zameril Francozom, da so se simpatično spominjali Katkova. Dal se je tako uavod, vsem bolgarskim upraviteljem. Sistematično začeli so preganjati Francoze. Francoza Bonife, ki se je napravil iz Vzhodne Ru-melije v Carigrad, so zadržali na meji, izbili ga skoro do smrti in odpeljali ga nazaj v Plovdiv, da plača svojo dolgove, če tudi ima poroke in nepremakljivo imetje. Drugega Francoza, postajinega načelnika v Vzbodni Rumeliji so pa z udgonom izti-rali, češ, da se je neprilično obnašal. Tukaj so vsled Mantova inicijative obsodili ve6 Francozov, če tudi tujcev ne smejo soditi domača sodišča. Jednega Fran-coza so po noči prijeli, češ, da se hitro izvrši neka sodna razsodba, drugemu je ukuzal Mantov na pol razrušiti lušo, ker nekda ni bila sezidana popolnem po stavbenih propisi h. Začeli so tako preganjati Francoze, kakor bi bili oni uziok Mantova neuspehom. Centralna uprava rabljev v Sofiji se ni dosti zmenila za objave in proteste francoskih konzulov. Le na videz zabeli so neke preiskave, a vselej našli, da ima prefekt prav. Vsled tega je dobil ge neralni konzul v Sofiji dovoljenje, da sme oditi za nedoločen čas na dopust, pa tudi tukajšnji francoski konzul dobil je dovoljenje, da sme odpotovati. Mantov pa še ni bil zadovoljen z borbo s francosko republiko. Mislil je, da bode, kakor centralna vlada v Sofiji, smel se ustavljati vsej Evropi in začel je sovražno napadati tukajšnjega nemškega konzula, ker varuje svoje podložnike protij krivicam tukajšnjih oblastev. Nemškega konzula pl. Lopptrja položaj postal je neznosen. Nemška vlada obrnila se je do Turčije, da zahteva zadoščenja. Minister unanjih del Sajd paša poklical je k sebi dr. Vulkovića in ga prosil, da bi vsaj ne razdražili Nemčije. Centralna bolgarska vlada je na to sklenila dati Nemčiji zadoščenje. Mantova žrtovali so za nekaj časa. Od-poklicali so ga, in zatrjujejo mi, da ga bodo za zmiraj zamenili s kom drugim. Če je to res, si bode Ruščuk malo oddahnil, ko ne bode več satrapa, ki je mislil, da je Bolgarija lastnina rabeljske drubali. Položaj v deželi je še vedno tak, kakor je bil za obsedne-a stanja. Svež dokaz je postopanje s Karavelovom v Sonji. V Sistovu so zaprli svečenika Filja, ker v cerkvi ni molil za vladajočega kneza Ferdinanda. Tu so zaprli nekaj častnikov, ker so govorili, da jim ne ugaja Koburžan. Mej zaprtimi je poročnik Boldiijev, ki se je nedavno vrnil iz Peterburga, kjer je dovršil svoje študije na vojaško-pravoslovnej akademiji V Srednjej Gori in v Tvzluku (na jugozapadu od Šumle) bili so mali politični ostanki. V Silistriji rablja Fenavskij in Kodžibašov preganjata vsacega. kdor se predrzne kaj ziniti o Rusiji in o opoziciji. V Vidinu znani nlter ego Mantova, pnfekt Ivanov vedno zasleduje sumni', zapira jih, čez kaka dva dni pa zopet izpušča. V selo Kraleca, blizu Rilskega samostana, poslal je Panica svoje rablje, da so ubili pet kme tov, ker so bili v tem seu po noči oropali nekega Paničevega pristaša. Nikdo m* misli zaradi tega zasledovati Panice in njegovih pomagačev — razbojnikov. Vojni minister Mutkurov si ne upa izročiti sodišču zlod^jcev — Paprikova, bivšega tovariša vojnega ministra, in Dimitrijeva, načelnika gospo darskega oddelka. Pri jednem so našli 21.500, pri drugem 10 000 frankov, ki sta si jih nepoštenim potom prisvojila. Kakor vidite, mi živimo v anarhističnej deželi, kjer odirajo in kradejo vri, ki imajo oblast v rokah. In na Čelu te nnarhtje je izvoljenec Evrope. Ko bi Evropa le res hotela, bi kmalu anarhije in Koburga ne bilo. Poli t i čn i razg I ed. \<*tras?.}«' (letele* V 1 i i " b 1 j a n i 4. oktobra Češki listi sodijo, da se pripravlja prememba vliiiliM' politične Nijeme. Sedaj ne gre samo za srednje šole, ampak vlada hoče sploh spremeniti svojo politiko in se bolj približati centralistom. Gauč je potoval v Galicijo, da bi pridobil Poljake za svoje načrte ter bi tako osamil Čehe. Nemci obetajo Galiciji podobno samostojnost, kakor jo ima Hrvatska, če bode le pustili druge dežele svobodno ponemčevati. Težišče notranje politike je sedaj v Galiciji. Če se je Gauču posrečil njegov namen, nastopili bodo za avstrijske Slovane kaj kritični časi Poljaki nekoliko omahujejo, kar svedoči naudušenje za Gauča v Galiciji. Občinski odbor v Bohniji ime noval ga je častnim meščanom. Pri zadnjih volitvah za ogeratkl državni zbor je v Szegledu zmagal Komjathv, propa! pa proti semit Verhovav. Prvi je zmagal le zaradi pod miče nja nekaterih volilcev od strani Židov, in ker so ži dovski upniki pretili dolžnikom, da bodo takoj izter javali dolgove, če bode voljen protisemit. Poleg tega je pa za Komjathv ja delala tudi vlada, kajti Tisza se jako boji zameriti se Židom. Večina Czegledcev je bila nevoljna zaradi izida volitve in minuli teden odšla je iz Czegleda vel.ka deputaciju, 800 članov, v Pešto h Komjathy ju, da naj odloži mandat, toda on neče ustreči želji večine prebivalstva, kajti ne upa več zmagati. Izročili so pa Czegledci protest proti njegovi izvolitvi zbornici poslancev in priložil potrebnih 1000 gl. kavcije. Vse ugovarjanje pa ne bode pomagalo, ker imajo Židi v zbornici prevelik upliv Vsekakor je pa pomenljivo, da je v Czegledu proti semitizem tako silen, da je mogel poslati tako mnogobrojno deputacijo v Budimpešto. Ker je šte vilo protisemitov tuai po družili krajih precejšno je gotovo, da so faktor, s katerim bode še kedaj vlada morala ročuniti. V nanje države. Rolgar.tka vlada je nekda sklenila oborožiti kmete, da bodo pomagali žandarjem zasledovati roparje. Roparji navadno prihajajo iz Turčije, kamor se tudi umaknejo, če jih zasledujejo. Turki pa še podpirajo roparje. Po letu mnogi ropajo po balkanskih gorah, po zimi pa bivajo v turških mestih in se bavijo s kakim drugim poslom. Pred tremi leti v Belem Balkanu ubit roparski načelnik Pihlivan je po letu ropal po balkanskih gorah, po zimi je pa imel kavarno v Carigradu. Caharija Stojanov je sprožil zopet vprasauje o balkanske J zvezi. Pisal je o tej stvari pismo grškemu poslancu Bolgarisu, ki je član balkanskega kluba v Atenah. V pismu bolgarski časnikar dokazuje, da balkanske državice si ne bodo mogle ohraniti samostojnosti, če mej soboj ne sklenejo zveze. V Bolgariji še sedaj ni nobenega kluba, ki bi delal za to idejo, toda politiki so pa naudušeni za njo. Rusija bode nasprotna takej zvezi, nasproti jej bode pa Avstrija naklonjena. Stojanovo pismo natisnil je nek grški list. Bolgaris je pa na to pismo jako laskavo odgovoril. — Če tudi ideja o balkanske j zvezi sama na sebi ni slaba, vender mi ne verjamemo, da bi se kedaj uresničila. Srbi, Bolgari, Grki in Komuni se preveč sovražijo mej soboj, da bi bilo misliti na kako sporazumljenje. Dogodki poslednjih let so nam dovolj jasno dokazali, kako se posamične balkanske narodnosti sovražijo mej soboj. Ruski upliv je pa na Balkanu še vedno dosti silen, da se nič posebnega ne bode dalo dognati proti volji Rusije. Francoska vlada je dovolila svojemu konzulu v Plovdivu, Bovssetu/ dopust na nedoločen čas. Tako so sedaj odšli iz Bolgarije že trije francoski zastopniki. Turški roparji napali so srbsko selo Kraljevo. Jedno hišo so oropali, moža in ženo ubili, hčer pa hudo ranili Roparje so baje razgnali turški žandarji, ki so zaslišavši streljanje, prihiteli čez mejo na pomoč. Razmere ob meji so res nezuosne. Ropanja se vedno ponavljajo in vse pritožbe srbske vlade v Carigradu nič ne pomagajo. Razni nemški listi se obširno bavijo s tem, da je nadvojvoda Albreht v Sinaiji pohodil rumiiu-skega kralja. Iz tega sklepajo, da bode Rumuuija pomagala Avstriji, Ko bi se zaradi balkanskih zadev vnel boj mej Rusijo in Avstrijo. Nam se ta trditev zdi vsekako nekoliko preoptimistična, zlasti če pomislimo, da se še dosedaj ni mogla dognati trgovska pogodba mej Avstrijo in Rumunijo. Ko bi bili odnošnji mej njima tako prijateljski, bi se tudi sporazumeli o tej v narodnogospodarskem oziru kaj važni zadevi. \t'guii"ki emir je baje nevarno bolan in je le malo upanja, da bi ozdravel. — V deželi pa sedaj ni miru. 17. m m. bil je pri Mukuru boj, v katerem je bil ubit emirov polkovnik Mabirika. Kdo je zmagal, se ne poroča. Najbrž izid boja za vladne čete ni posebno ugoden, ker sicer bi gotovo poročali kaj o izidu. Dopisi. Iz 1*111jn 30. s ptembra. (Zmes) Da nesmo poprej vedeli, kaj so pretiravanja, no sedaj po pohodu augleškega brodovjn lahko vemo, kaj so. Kdor je čital tiste dolge telegrame po nemških listih, ki so segali od zgoraj do doli skozi celo kolono, in je videl resnico z lastnimi očmi, ta se je moral glasno smijati, če prav ne bi hotel. Mi imamo sicer od nekdaj že velikansk respekt pred tisto staroslavno „deutsche Grtindlichkeit", a letoa so nas dopisniki nemških listov poučili, da še ne vemo prav, kaj da zmorejo. In res priznamo radi, da nesmo imeli pravega pojma o p 1 odo vi tost i bujne, „Ah ne, nikdar mi to ni prišlo na um," trdila je Jenufa. »Ali pa si že govorila o čem takem z bratom?" Jenfita odkimala je globoko vzdihnivši z glavo. „Tako čuden človek je — on . . „In vender ima dobro srce!" segla jej je Kristina v besedo hoteč najedenkrat vso negotovost odplašiti. „Ne privošila bi ti, da bi videla, kako obupno se je vedel zjutraj po onem boji, predno je šel v mesto izročit se sodniji. Jaz sera bila sama ž njim po konci, roditelja še ničesar slutila nista. Priznal mi je jokaje, da je to zakrivila njegova nesrečna ljubezen do tebe ..." „Jenufa je obstala zarudela in vsa razžarjena. „Vidiš torej," govorila je tiho kakor sama s saboj; „ali ni mogel tega vsaj jedenkrat izpoznati dati ? . . .? Saj je dosti povešal glavo radi tebe, to jaz najbolj vem ..." „ln vender mi nisi ničesar povedala ..." „Čemu vam tretjega človeka? On me ni naprosil, o tebi pa sem zopet mislila, da ljubiš Tonka ..." „Škoda!" žalovala je Jenufa. „Vedno je ravnal z jnanoj kakor z ostalimi dekleti, da še huje . . . Raz ven tega je Lojzika Dochova tolikrat rekla: Ta je bil že pri vojakih, le ciganil in šalil se bo z dekleti; nikdar ne bo odkritosrčen . . . Vedno sem žalovala za njim, veruj mi ..." „Oba sta kakor nedorasla otroka", zmajala je Kristina z glavo. „Midva ž Vaclavom sva se pa takoj pogovorila. On ni iskal drugih, jaz tudi ne. Lani o Duhovem, ko so siromaka vzeli v vojake, vodila sva se prvič za roko, a v istem trenotku me je tudi že prosil za zaročensko ljubezen in zvestobo. Ko je prišel potem k nam poprosit roditeljev, da bi smel javno k nam zahajati, smejali so se uaši: kako pa sta se našla? Vaclav odgovori na to: „Ne štejte mi v zlo, a ravno tako, kakor vi tu s tetko Verencovko." ,Najprej moraš še v vojake/ opomnil je še otec ,Saj je Libor tudi tam in vender bo predno se povrne, mislil na ženitev!' odvrnil je zopet Vaclav. Vsi smo se morali smejati, kako se je znal braniti ..." Mej priprostim Kristininim pripovedovanjem posušile so se Jeniift oči. „Nikdar te nisem mogla razumeti," povzela je besedo, „da nečeš, odkar je Vaclav v vojakih, k nobeni godbi. Zdaj pač dobro vem, da te tam nič ne more veseliti; mene bi tudi vsaka veselica, kjer ni Liborja, le zaman mučila ..." „Gotovo, tako je prisojen človek človeku!" vzdihnila je razumno Kristina. „Kako je Liborju?" ponovila je zdaj resno in smelo Jenufa svoje vprašanje. „Saj veš— zlo!" odgovorila je Kristina. „Mrzi ga to in sram ga je , . .a „Kedaj se vrne?" „PredvčerajŠnjim je bila sodba — torej mora še tam biti dvanajst dni j. Gospodje so ga bili obsodili na štirnajst dnij, a advokat povedal je otcu, da bi si bil Libor jeden teden zapora lahko prihranil, če bi bil mesto ravnim potom do urada naj-preje k njemu prišel. Gospod sodnik pa je otcu zopet rekel, ako bi se ne bil pokesal, bi moral sedeti šest tednov, ker je sam boj zakrivil. Začetkoma je otec upal, da bo advokat mogel izprenae-niti to na denarno kazen, pa ni šlo. No, zdaj si niti mati nič iz tega ne stori; zadnjič je rekla: ,Kaka sramota — sramota je krasti! Le da bi Tonek ozdravel..' Otec pa je pristavil; ,Ali naj vsak kmet takoj izgubi čast radi tega, ker se zna za mladih let postaviti?' . . ." (Dalje prih.) superijorne nemške domišljije. 0 mi inferijorni črviči! A šalo na stran ! Naravnost brezvesten je način, kakor opravljajo nemški časnikarji svoj posel. Potem se pa ne smemo čuditi, da je nemški Mihel o avstrijskih razmerah tako grozovito slabo poučen, osobito pa o naših južnih deželah. Pohod Angležev je sicer dogodba minimalne važnosti in italijanski listi se zastonj napenjajo, da bi jej šiloma pritisnili pečat epohalne imenitnosti, a kakor se gospdda nemški žurnalisti vedejo v malem, tako tudi v velikani. Švindel spredej, švindel zadej, švindel na vseh straneh — to je pravilo onim, ki delajo nemško »javno mnenje." „Triester Zeitung" — ta je mej vsemi najbolj ngrUndlich" — povedala je takoj prvi dan, da je princa Edinburškega pozdravil v imenu avBtrijske mornarice podadmiral Pokornv. Kaj to nje briga, da je Pokornv šel v pokoj že meseca februarja leta 1886, in sicer vsled Najvišjega odloka z dne 28. februarja, in da biva na Dunaji. „Das Municipium-Gebaude ist auf das pracht-vollste dekorirt" — in na mestnej hiši je visela mala zastavica, ki jo lahko vidite vsako nedeljo. „Die Beleuchtung der Stadt ist prachtvoll ausge-fallen" — in razsvetljave mesta niti bilo ni. V nekem listu čital sem dopis, ki je bombastično po-pisaval čaroviti efekt razsvetljave arene; a ta razsvetljava bda jo še-le isti večer, torej jo ie domiš-Ijijepolni šmok popisal najmanje za 2 4 ur naprej. Pisalo se je tudi o entuzijazmu prebivalstva. Verjemite nam, da je bila vsaka beseda laž. Ljudje so se le toliko brigali za sinove Albijona, kolikor jih je v to prisilila, Čisto navadna človeška radovednost. O kakem naudušenji ni bilo niti sledu. Ko si je princ Edinburški ogledal razsvetljavo arene, ni bilo navzočnih nad 50 ljudi j. Pri mor-narskej kazini se je zadnji večer res nabrala ogromna množica, a ti neso prišli gledat Angležev, ampak zares čarobno razsvetljavo kaz nskega vrta. Sicer pa Angleži tudi sedaj neso mogli zatajiti svoje kramarske narave, pokazali so se prave — „uinazance"; še celo »Triester Ztg." ni si mogla kaj, da ne bi tega konstatirala. „Aller guten Dinge sinil drei" — mislijo si naši laboni. Če že životarita v mestu dva listu, ki ne moreta ni živeti in ne umreti, zakaj ne bi životaril poleg njiju še tretji list?! Tako menda ugibajo naša gospdda in izdajali bodo s 1. oktobrom nov list — „11 Giovane Pensiero" — mlada misel. Le ne vemo, seli bodo porajale mlade misli v starih buticah, ali pa v mladih glavicah stare budalosti. „Mladih misli]" bilo bi pa res sila — treba našim različnim urednikom — tu če biti vse redaktor I — kajti kakor sta urejena stara dva lista, to je že škandal, persifluža na pošteno časnikarstvo. To so babje kvante, ne pa pisava zrelih mož! Samomori v naše j mornarici vrste se drug za drugim. Pred par dnevi vrgel se je štabni nad-profos St—ky iz 3. nadstropja mornarske vojašnice in obležal takoj mrtev. In kadar koli si tega človeka videl, bila ga je sama zadovoljnost. Že tako pride, no! O svojem času smo Vam poročali o umoru na tukajšnjem kolodvoru in da je sodišče takratnega restavraterja krivega spoznalo in ga obsodilo na 7 let ječe. Mož ni bil zadovoljen, apeloval je. Sedaj pa menimo, da bo zadovoljen, kajti apelacijske sodišče prisodilo mu je mesto sedem petnajst let. Ta si je pa res priboljšal! C—t- č. Iz Doruberga 1. oktobra. [Izv. dop.] Ljuba jesen je tu, in ž njo prijetna trgatev. Bog nas je letos obvaroval toče, peronospore in drugih nezgod, — samo suša je nekaj pritisnila in nam pridelek skrčila. Vender, hvalo Bogu, imamo precej dobro vinsko letino, ki se posebno ponaša z dobroto vina. Spominjati se skoro ne vem, da bi bili imeli tako sladko in dobro vince kakor letos. Ako se je lani dajalo za hI 20 for., vredno je letos po dobroti 30 for. Proč tedaj s petijotom, proč z vragom ži dovskim, proč s sleparijo, — dobri Bog nam je dal zdravo kapljico in te si poslužujmo! Dragi Kranjci, stari znanci, popustite spačena ogerska vina, ter pridite zopet v našo dolino, kjer dobite predobro ka pljico okolu 15 for. hI. Vinogradnik. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je prosto voljni požarni brambi v Središči 50 gld. — (Presvetlega cesarja imendan) praznoval se je slovesno. Včeraj zvečer priredila je vojaška godba domačega pešpolka štev. 17 mirozov po mestu. Danes bila so opravila po raznih cerkvah, katerih se je udeleževala vsa šolska mladina, vojaštvo pa je imelo ob 9. uri mašo v nunski cerkvi. Ob 10. uri dopoludue pa je bila v stolni cerkvi slovesna maša pri kateri so bili prisotni stolni ka-pitelj. deželni predsednik baron W in kler in mnogo uradnikov deželne vlade, potem dostojanstveniki in uradniki raznih oblastev in uradov, trgovinske zbornice, mestni odborniki, ravnatelji in učitelji srednjih in ljudskih šol. — (Trideset let) bilo je preteklo soboto, odkar gospod prof. Marn na gimnaziji Ljubljanski poučuje. Tem povodom čestitali so mu prav srčno ravnatelj Šuman in profesorji, katerim čestitkam se pridružimo tudi mi. — (Čitalnica Ljubljanska) praznovala bode dne 23. t. m. svojo petindvajsetletnico ter bode ta namen v lepo obnovljeni in razširjeni dvorani priredila „besedo" in ples. — (Vabilo k občnim zborom „Narodne Šole", „Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem" in „S I o venskega učiteljskega društva",) ki bodo v 5. in 6. dan t. m. v Ljubljani v mestni dvorani, in sicer po tem-le vzporedu: v sredo ob 6. uri zvečer zboruje „Narodna Šola" (društvo v podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu) s sledečim redom: 1. Ogovor predsednikov; 2. poročilo o odborovem delovanji v XV. društvenem letu; o. društveni račun in volitev pregledovalcev letnih računov; 4. volitev 9. odbornikov; (Funkci-jonarje voli odbor sam.) o. nasveti. (Odborniki za 1. 1886/87, so bili: Stegnar Feliks, načelnik; Žumer Andrej, namestnik; Močnik Matej, blagajnik; Govekar Fran, tajnik; Funtek An ton, P o d k r a j Š e k Henrik, P r a p r o t n i k And rej, Pr a p r ot n i k Fran, Tomšič Ivan.) V četrtek ob 8. uri zjutraj bod • pri sv. Jakobu sv. maša. — Ob 9. pa zboruje v mestni dvorani najprej »vdovsko društvo", potem pa „Slovensko učiteljsko društvo" po tem-le redu: 1. ogovor predsednikov; 2. tajnikovo in blagajnikovo poročilo; 3. volitev treh pregledovalcev društvenih računov, 4. „o potrebi stalne razstave učil za slovenske šole;" 5. posamezni nasveti, kateri pa naj se vsaj en dan pred zborom naznanijo predsedništvu; 6. volitev 9 udov v odbor, izmej katerih jih mora vsaj 5 v Ljubljani ali v okolici stanovati. (Dosedanji odborniki so: Praprotnlk Andrej, predsednik; Predika Jakob, namestnik; Govekar Fran, tajnik; Tomšič Ivau, b'agajnik; Žumer Andrej, Borštnik Janez, Stegnar Feliks.) (Funkcijonarje voli odbor sam.) Vkupno kosilo bode pri Virantu na Šent-Jakobskem trgu. — (Vodovod Ljubljanski) bliža se svo• jemu uresničenju. Načrta za vodovod s polja Ljubljanskega in iz Podvodja bode inženir Smerekar dogotovil še tekom novembra, začetkom prihodnjega leta razpisali se bodo natečaji in delo samo se bode spomladi že pričelo ter dovršilo, če ne koncem bodočega leta, pa gotovo spomladi 1. 1889. Voda bode se napeljala s polja Ljubljanskega. Vodnjaki, ki so se izvrtali pri Klečah in bližje Save, pokazali so, da je sestava zemlje najugodnejša, voda pu uprav izborna, kakor so dognale preiskave treh strokov njakov kemikov. Ker se bode napeljala voda iz Kleč, ne bode nikakih stroškov za razsvojitev (eksproprijacijo), kajti cevi se bodo položile pod potom, ki drži iz Kleč do „Pekovskega križa", od tod naprej pa po Dunajski cesti. Glavni vodnjak (rc servoir) bode na višini nad Tivolskim gradom, kjer je nekdaj za francoske vojne bila utrdba, pozneje pa „tičnica". Voda bode torej imela dovolj strmca, da bodo preskrbljena najvišja poslopja v mestu. Vode je na Ljubljanskem polji v izobilji, kajti pod 20 metrov debelo plastjo konglomerata bila je letos pri izrednej suši blizu 20 metrov na debelo. Kakor vse kaže, dobili bodemo ob razmerno malih troških izvrstno vodo, kakeršne nema skoro nobeno mesto — (Učiteljski Tovariš. List za šolo in dom) prinaša v svojej 19. štev. sledečo vsebino Pouk v ženskih ročnih delih. Konferenčna razprava! pri okrajni učiteljski skupščini v Ribnici v 27. dan juliia t. 1. Poročala Ivana Bregar, učiteljica v Do brepolji. — Zgodovina pedagogije. (Konec.) Doda-dek. Iz zgodovine slovenskega šolstva. — Knjiga Slovenska v XIX. veku. — Dopisi. — Premeue pri učitelJ8tvu. — Razpis učiteljskih služeb. — Vabilo k občnim zborom nNarodne šole", društva v pomoč učiteljem, njihovim udovam in sirotam na Kranjskem" in »Slovenskega učiteljskega druStva". — („Poštne knjižice") „Postbuchel", katere so do sedaj pismonosci ob novem letu delili tudi narodnemu občinstvu le v nemškem jeziku, izdalo in založilo bode letos uredništvo „Rogača" slovenske ter jih prodajalo po 3 gld. 100 komadov. Ker je cena knjižici tako nizka, da si jo lehko vsak pismonosec naroči, opozarjamo narodno občinstvo, naj ne vsprejema nemških, pismonosce pa, da si o pravem času naroče slovenske poštne knjižice, ker se jih bode tiskalo le naročeno število z utiskanim imenom pismonosca. — (Častniki tukajšnjega vojaštva) napravili so si v prejšnji Tavčarjevi restavraciji (hotel Evropa) svojo lastno gostilno (menažo), katera se je te dni otvorila. — (Na razstavi v Trbovljah) dobili so za razne pridelke mej drugim: Bronasto državno svetinjo Fran Polak v Trbovljah. Bronasto družbeno svetinjo: Fran Kalan v Trbovljah, Alojzij Riter v Hrastniku, Andrej Schmidt v Jurkloštru, Alojzij in Marija Logar v Hrastuiku. Diplomo častnega priznanja: Simon Kukec v Žalci, Josip Urbaa v Prapi otnem, Ignacij Klesin, Janez Pust, Anton Volavšek, Blaž Skofca, Martin Plaznik v Trbovljah, Tomo Mlinar na Vr-holah pri Konjicah, Josip Černi v Laškem trgu, Friderik Burger in Gustav Vodušek v Hrastniku, podružnica kmetijske družbe v Trbovljah, Fran Peklar v Dolu, Fran Plaznik v Hrastniku , Josefa Ratej v Konjicah, Fran Volavšek v Jurkloštru in Fran Ulrih v Laškem trgu. Matija Zupan v Pra protnem in Martin Ramšek po 5 gld., Martin Murn v Trbovljah in Martin Rotar v Praprotnem po 3 gld. itd. Razstavno diplomo so dobili: Graščina Novigrad na Kraujskem, Vincencij Veršec na Bizelj-skem, Fran Doliua v Žalci, Fran Simonič na Ptuji, Ana Lesjak v Trbovljah in Anton Vrstovšek pri Brežicah. Za poljedelske stroje in orodje srebrno svetinjo: Janez Laznik v Hrastniku. Bronasto družbeno svetinjo: Ignacij Močnik v Mozirji, Josip Lorber v Žalci itd. Srebrno družbeno svetinjo: Šolski vrt v Laškem trgu (nadučitelj Valentinič), pri sv. Jeri (nad-učitelj Šeligo) in na Ponikvi nadučitelj Šeligo). Za šolstvo in šolska dela diplomo častnega priznanja: Ljudske šole na Vranskem, pri sv. Jeri, v Hrastniku, pri sv. Katarini, na Zidanem mostu, Trbovlje Vode, v Trbovljah, Janez Logar v Trbovljah, Fran Kocbek v Žalci in Josip Zupanek v Gri-žah. Za obrtne proizvode razstavno diplomo: Albert Samassa in G. Tonnies v Ljubljani, Volfgang Fodertnaier v Žalci, Bernard Stra-hovnik v Žalci, Josip Vračko in Janez Zottel v Žalci itd. — (C. kr. kmetijska družba na Goriškem) kupila je iz državne podpore 6 bikov be-lanskega plemena in jih pod znanimi pogoji podelila nastopnim gospodarjem: Josipu Vulču v Čez-Boči. Franu Mlekužu v Bolci, Josipu Močniku na Grahovem, Janezu Kendi v Polubinji, Janezu Brovču v Grantu in Janezu Kofolu na Ravnah. — (V kranjsko hranilnico) uložilo je pretekli mesec 1539 strank 411.642 gld., izplačalo se je 1865 strankam 494.361 gld. 92 kr. Na zemljišča dovolilo se je 106 prosilcem 1 497.983 gld. 91 kr. posojila. — (V Cel ji) sta razpisani službi dveh stražnikov. Plača po 400 gld. na leto, 2 petletnici po 40 gld., obleka i. t. d. Prošnje do 25. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Zagreb 3. oktobra. Gradsko zastopstvo je v današnjej seji zaključilo na predlog dr. Zahar-ja in drugov, da se na cesarja odpošlje pritožba radi znanega postopka bana in vlade proti glavnemu mestu Zagrebu. Za predlog je glasovalo od 24 navzočnih zastopnikov 20. Pritožba se pošlje jutri 4. oktobra ob 8. uri zjutraj v Beč, da je vlada ne bo mogla zapleniti. Pritožba je jako obširna in najostrejša. Splošno se pričakuje, da bo mestno zastopstvo razpuščeno. Dunaj 4. oktobra. „Wiener Zeitung" objavlja deželnobrambenega ministerstva okrožno naredbo glede izvrševalnih določb zakona za preskrbovanje vojaških vdov. Rim 4. oktobra. „Reforma" piše: Bis-marek in Crispi se nesta dogovarjala o tem, da bi se sklenilo novo politično sporazumljenje mej obema že zvezanima narodoma. Ob sebi se umejo, da je bil govor o vseh perečih vprašanjih, vender ni pričakovati sklepov, kako bi ta vprašanja rešili. Vender pa smemo s tem sestankom kakor glede italijansko-nemskih razmer, tako tudi glede splošnih odnošajev evropskih biti zadovoljni. Atene 4. oktobra. Danes zjutraj na Grške kontinentu, na Jonskih otokih in na Cikladah hudi, v Peloponezu lahki potresi V Atenah zavladal strah, vender nobena škoda naznanjena. Cetinje 3. oktobra. Danes popoludne dospeli angleški princi semkaj. Knez Nikola, prestolonaslednik in osobje angleškega in ruskega poslaništva spremljajo prince, katerih uhod v okrašeno mesto se vrši mej strelom kanonov, mej zvonenjem in ura-klici naroda. Sofija 3. oktobra. Člani vlade so se javno izrekli, da ne vsprejmo nobenega dogovora mej velevlastmi, kateri dogovor bi se Bol-garskej poslal v obliki ukaza. Stvar Bolgarske se ne bode nikdar ločila od osobe Koburžana in vlada bode se, če ne drugače šiloma uprla. Upa se, da se bode bolgarska zadeva čez zimo zavlekla, spomladi pa kje drugej, ne pa v Bolgarske), določila. Hamburg" 3. oktobra. Crispi s svojimi 4 spremljevalci odpelja se danes zjutraj ob 8. uri iz Friedrichsruh. Državni kancelar in državni, tajnik grof Herbert Bismarck spremila sta ga do vagona. — Grof Launay vrnil se je v Berolin. Razne vesti. * (Velika vročina v Besa rabi j i.) Iz Peterburga se javlja, da je v Besarabiji velika suša in vročina, da ni smeti niti iz hiše. Zemlja je trda kakor kamen in vsa razpokana. Šest tednov že ni bi o ne dežja ne rose. * („Zlata ročica".) Pod tem imenom je bila po vsej Busiji in tudi drugod znana predrzna tatica izredne lepot1. Vrednost vsega blaga, ki ga je /lasti nakrala po železnicah od omamljenih po-tovalcev znaša nad 300.000 rubljev. Omožena je bila šestnajstkrat, seveda z vsakim kalinom, ki jej je šel na limance, le za malo Časa. Nedavno bila je zopet pred sodiščem v Moskvi. Po končani razpravi se je jako toplo zahvaljevala zagovorniku svojemu ter mu v znamenje hvaležnosti poklonila zlato uro in verižico. Ura se je zagovorniku znana zdela, seže v žep in zapazi, da mu je „zlata ročica" ukrala njegovo uro in mu jo potem podarila. „Zlato ročico" so obsodili v Sibirijo. Avstrijski« Np<»<-ijttlitclu. Mnogoletna izkuvstva bo dokazala, du se jo „Moliov Seidlitz-prašek4 pri vsakerSnem slabem prebavljen) i in zaprtji kot jedino uspešen lek Izkazal. Cena fikatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. BI o 11, lekarnar in c. kr. dvorni založnik i a Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat, z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 119—7) l. „LJUBLJANSKIZM" *toJl (192—142) za vse leto g Id. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tujci i 3. oktobra. P.l Ml no; Knch, Vihunc, Sobttnmann, Schwab z Dunaja. — VVeit ti Unca. — Kov* rschik iz Grad a. — Palter iz Zagreb«. — VVinkler i/. Arij. — Lapajne, Dežela iz klrij«:. —yMiku& it. Mekro 125 60 n — * —"— p 9 92'/, 9-92'/, 5 93 — n 593 - 6145 — gld. 61*49 Vi 250 gld. 130 11 kr 100 „ 167 n to 86 n 75 104 119 125 100 178 18 112 231 50 75 75 25 25 50 75 Koncipijenta, ki je vsaj nekoliko izurjen, vaprejiiie advokat na deželi. Pogoji ugodni. Ponudbe pošljejo naj se upravništvu tega lista pod: „Dr. «■.<«. (617—1) 3MT" Vinska posoda T»c od 5 do 40 veder »o i>*-«»cl«i (708-2) tt Šiški pri J. C Juvančič-u, v Guzijevi hiši. Št. 15 983. Naznanilo. (709—2) Zaradi oddaje dobavljanja mestne vožnje tekom leta 1888, oziroma 1888, 1889 in 1890 vršila se bode rine T. 6kt4>b)*a t. 1. <>f» lO. url zfiftlžttiii ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Komun. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janirar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice iti povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — Iv. Spomini starega Slovenca ali rtiče iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz fiasov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV; Vrban Smukova ženitev. Humoristu' povest i/, narodnega življenja« — V. Golida. Posest po i-esn eni đogodbl. — VI Ko/|.,ska sodba v Višnji Gori. Lepa povest i/, sram zgodovine. 4. zvezek : I. Tihotapec. Povest iz dOmacog t življenja kranjskih Slovnic »v. —II. Grad Hoj i nje. Povest ZH. slovensko ljudstvo. — III. Klošterški žolnir. Izvirna povesi iz 1H. stoletja.. — IV. Dva brata. ltesničtiM povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest i/. 16. stoletja, — II. Nemški volpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. PoveMt — VL V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. - II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. 0'>ra/. i/, našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgoaov n.ika povest. — V. Ponarejeni bankovci. P«»vest i/, do-maeeg.«. življenja. — VI. Kako je Kotarjcv Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crtu iz življenja rolitičnega agitatorja. D i j tt k i Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nove-zani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. dobivajo Jurčičeve „Zbrane Bpise" po 50 kr. izvod, ako si na roče skupno najmanj deset izvodov. (79—58) it Prodajajo se v „NARODNI TISKARNI Kongresni trg, Gledališka sto Hm. "V Zvezdi, v hiši »Matice Slovenske". V/ Zvezdi, v hiši „Matice Slovenske". (•29 -<0) MARIJA DRENIK. Predtiskarija. Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih. Trakovi za vence. Harlandska preja. Izdatclj in odgovorni urednik: Ivan Žoleznikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne",