' W-J» »» * iMOOŠdsilj dan PR©SVETA UioSsllkl ki LETO-YEJ WW G L ASffcO»» IS LOViEks K E NARODNE PODPORNE JEDNOTE poitdeljek, 30. januarja (Jan. 30), 1928. sest i. uwimuu am Offke al Publieettoai MB7 South La arada ta A va. TcitpW«, IWkwall ««WH. Su(k»< ripllon »».00 Trust u polju nehkega premoga v Penni Kaj je cilj trtisU v prft vrsti? "Wall Street Journal" odgovarja precej odkritosrčno na to vprašanje. I Chicago. IU. — "Wall Street Journal," glasilo bankirjev, tru-stovcev in milijarderjev, prizna, tla 80 stroški, ki jih imajo premogovniški podjetniki z uničevanjem ia razdiraujem organise United Mine Workers, [laganje kapitala, ki jim nekega dne nosi stotere obresti. To priznanje pa zastavlja delavcem, posebno rudarjem, nova vprašanja. bo imel od tega vlaganja kapitala koristi? Ali bodo imeli koristi od tega Melloni, Taplijisi, Jtockeiellerji drugi kapitalisti, ki so zago-spodarili tudi na premogovem polju? ■ "Wall Street Journal" pravi: Sedanja produkcija se vrši z izgubo. Letno poročilo za leto 1927 bo izkazalo izgubo, ki je posledica znižane produkcije in Britaka rudarske dražil« stradajo To pokazuje, kako je torijska vlada izravnala stavko. — Li-beralna stranka ribari za gla. sove med obubožanimi darji. ru I/ondon, Anglija. —. V vale-ikih dolinah Yorkshira in Dur-hama se je naselila Uko strašna beda med rudarji, da se ne da opisati. V Durhamu je okoli petdeset tisoč rudarjev brez dela. Ostalih sto tisoč rudarjev pa dela le nčkaj dni y tednu. To ne traja en mesec ali dva, ampak že več mesecev. Samski delavci ne dobivajo brezposelne podpore. Zanje ni dobi ti dela nikjer. Oženjeni brezposelni rudar prejema pet šilingov na teden brezposelne podpore. Ta podpora je zanj, njegovo ¿4-no in dva otroka. Nikjer v zapadni Evropi, iz-stroškov zaradi stavke. Ta izgu-ijema je le Poljska, ne ilve de-ba se naj smatra za vlogo kapi-|imVci v taki mizeriji, kot tukajšnji rudarji. Listi, ki niso delav tala in kompaniji bo omogočeno, ker se osvobodi unije, konkurirati s premogom iz Zapadne Virginije." To je povedano zelo odprto, da lahko celo preprost rudar razume, da bo treba producirati premog za najnižjo^roezdo. da bo mogoče konkurirati s premogom z Zapadne Virginijo. Zakaj? Rudarji se lahko prepričajo, da podjetniki, ki so pričeli producirati premog z neunljskimi ru-arji, ne morejo najti trga |a svoj premog, kajti premog 4s Zapadne Virginije uftiva gotove transportne ugodnosti na šelez-nicah in ugodnosti za produkcijo so ugodnejše kot v Penni. Vrhtega so pa mezde v Zapadni Virginiji v nekaterih premogovnikih še tako znižane, da ne zaslužijo več imena mezde. Pittsburgh Coal kompanija, pri kateri igrajo na prve gosli Melloni, posnema neunijsko taktiko podjetnikov v Zapadni Virginiji. Ta kompanija znižuje mezde v pričakovanju, da dobi velika naročila na premog. Vzlictemu pa naročil na premog ni. V njenih in drugih neunij-»kih premogovnikih vy okolici Pittsburgha delajo le po dva, k večjem tri dni v tednu. Naslednja tablica, ki je bila jpriobčena v Wall Street Journals." pove zgodovino o produkciji, Iprofitu in izgubi te kompanija «kozi zadnjih petnajst let. i*.*., lvt i 1»14 lvi«. it». IKIk iv hi lt»|n I »JI ibz: iMí ( IVJ«' inr. IM« in: M nlhlM it.mjai ID.1I4.4M lx.7H.9t« ivw1.sm 1T.1m.7m u.m0.7«! I1.MHJM MM^OS •.hs.tl7 u.iu.m» •♦.«70.S7S 4.jm.s7« 041 Ml •.in.on fttati «oMMk s 1471.m» s.14s.0si 14jt0jss 0j00j04 4jm.71« 10.»««,715 >471.mi «.714,m« 7.sm.1m ml jm DoWM M tMM m.0m 0.«m i m 7m .411 Ml •S.114.S7« Tu ' nameni« »■■»■< Ilfvk. Ta tablica nam jaano pove, da premogovniki ne bodo noeili dobička, dokler je v produkciji mehkeg^ premoga anarhija, če-Pr»v ixk1 jetniki obratujejo evo-Jt premogovnike s neorganizirani rudarji in jih plačujejo ta-r ni*Ko, da kmalu ne bodo za-■"•ili za neslan krop in sok. Kockefeller Consolidation Coal kompanija, ki je še pred PitU-''"»•gh Coal kompanijo prelomi->* J ' Ksonvillsko pogodbo, vodi pri druženju premogovniških k"mlmnij v trust Boj proti u-">Ji •hi smatrali kapitalisti potrebnim, da dokažejo, kako je «dr Jienje ali potrustjanjenje pr«tri'»jrovne industrije potrebno, ** ** obratuje s dobičkoiti Ta-"" kapitallati. resnici pa boj proti un>jl [farjev ni dokazal drugega, «•ker to, da privatni rata at »aalaga ski, pripovedujejo o strašnih živijenskih razmerah, v katerih žive rudarji. Tu ne primanjkuje le živež, ampak tudi obleke nI. Otroci umirajo, ker so izpostavljeni prevelikemu trpljenju in revščini. Seveda v londonskih klubih torijskih političarjev se ne brigajo za te strašne razmere, v katerih žive rudarji. Tu ae je in pije. Na Kitajskem, v Burmi i* Iraku govore britske strojnica, Winston Churchill in drugi Ub riji kujejo spletke z Mussolinl-jem za prihodnjo vojno. Liberalna stranka deli miloščino med rudarji. Tupatkm postavi kuhinjo, v kateri se dobiva brezplačna juha. Organizatorji liberalne stranke potujejo iz kraja v kraj iri skušajo pridobiti rudarje za liberalno stranko in jih Uko odvrniti od delavske stranke. Rudarji ae spominjajo, da je bila liberalna stranka dolgo časa ni krmilu, a za delavski razred je storila to, kar so torijf, ki so zdaj v sedlu. VMtti hb| krili nima opvi —--- o void i Jofaalaviio Rim. 28. Jan. — "Giornale d'ltalia" je včeraj prinesel pod debelim nsiplovom vest iz Bel-grada, da se Jugostsvija pripravlja na vojno z Italijo. Vest ae glaai, da je srbski generalni štab izdelal posebne inštrukcije za rekrute jugoelovanske armade. _' Družinska tragedija. Gotha. Nemčija. ' Bankir Heinrich Droste je 27. t. m. u-strelil svojo ženo in dva otroka in nato storil samomor. Preje je še napisal pismo naslovljeno na policijo, v katerem pravi, da je poetal irtev Schachtove politike, ki je vpropastila mnogo bančnih zavodov. H j a I m s r Schacht je predsednik Reichs-banke. Droste je obdolžil Schachta, da je on odgovoren za deficit pol milijona mark v njegovi banki in tragedijo, ki je sledila. _• Spet mraz pod ničle. Chicago. - V soboto zjutraj je že tretjič to zimo privalovfl oster mraz preko Chicaga in se-vernega minolsa Temperatura je blU pod ničlo. Ketpa je kop. oo, ni bilo čutiti Uko hude zi-me, kakršna je bile koncem decembra. _ Proftti od Ma mK-kov sovoda m smrdo! Ni čudo, ako ao sa izkoriščanje otrok oni, ki bi morali naj-giaaneje proteatiraU proti te vrste izkoriščanju. i . Waahington. D. C. Pred kongreaom je Zihimanova pred loga za omejitev zapoaljenja o-trok v Distriktu Kolumbije. Kadar pridejo take predloge pred zakonodajne zbore, se vselej o-glasijo klaverni vitezi, ki lomijo kopja pod eno ali drugo pretvezo za izkoriščanje otrok. In Uko so proti omejitvi otroškega dela nastopili ravnaUlji velikih dnevnikov, katerim je poverjena eka-pedicija listov. Njim so se* pri-drušili še superintendenti brzo-jsvnih družb. Pri dnevnikih in brzojavnih družbah imajo glavno beeedo seveda lastniki. Superintendenti in ravnatelji imajo pa od laatni-kov nalogo, da iztisnejo, kolikor le morejo profiU. Ako ga ne is-liane jo doati, moraj iti in na njih meaU pridej drugi. Torej zlo je v profitu, v gospodarskem sistemu, v katerem se čaati Pro-fit kot največji malik. Zaslišanje pred kongresnim zborničnim odsekom se nadaljuje. N . Natančno ob napovedani minut' dospel prvi v Bogoto visoko v gorah. Piše poročila v zraku. niao spoeobni upravljati premo gov na industrije in de je »kraj ni čaa. da m U industrija nari- Caracaa. Venezuela, 29. jan — Llndbergh je danes dospel iz KcHomblje na tukajšnje Improvizirano leUlišče. 80 milj od Ca-racaaa, potem ko je imel eno uro zMftvAsi Letalec je pojasnil daj "T", se je bil začasno izgubil v megli gran nad morjem v bližini obrežja Venezuele. Cim je stopil na tla sredi ogromne množice judstvs, je prosil venezuel-skega predsednika Gomeza o-proščenja radi zamude. BogOU, Colombla, 28. jan. Chss. A. Llndbergh je prvi letalec, ki je včeraj dospel v Bogoto, glavno mesto južnoameriške republike Kolombije. Mesto ae nahaja v kotlini visoko v gorah. Priti po zraku sem se pravi iti visoko čez dva grebena gorovja Andes. kjer je skoro večna megla. Teren v teh hribih je skosinskoz divji; visoka gorska slemena so poraščena z nepredirnimi džungli. Llndbergh pa je premagal vse to in priletel sem iz CarUgene v ravni zračni črti 400 milj v šestih urah — kakor je prej brzojavtt. Prišel je natančno ob minuti, ki jo je napovedal v brzojavki. 16,000 oseb je pozdravilo letalca na prostoru, ki so gs pripravili za leUlišče; na ulicah mesU je pa bilo 100,000 oeeb, ki so opazovale Lindbergha, ko je trikrat obkrožil Bogoto pred-no je šel na tla. Llndbergh piše poročila o svoji turneji za ameriške lisU. Zadnje poročilo je spisal v zraku med poletom iz Paname v CarUgeno. Z levico drži ročaj krmila, z desnico pa piše med opazovanjem dežele pod seboj. Zioeisem v Palestini prepads London, 28. jan. — 'The Daily Express" poroča, da je zionl-■Učno gibanje v Palestini na robu propada. Namen gibanja j« bil. da se Judje drugih dežel naselijo v svoji sUri domovini in tam sazvijejo svoje industrije, kmetijstvo In trgovino. Gibanje se pa ni obneslo. NM Dunaj, 28. jan. — Avstrijski £išisti so snoči i nacen ira I i demonstracije v gledališču proti novi jazztii operi "Johnny". Pe-H so anUaemitake pram i in me-tali atrkteničke s amonijakom med občinstvo. Dvanajst fašistov je bilo aretiranih. P0T1& PROTI PREKM * PO MemuM« Narodna fsnatiiaka grana je Is-^Igrala svoj l^aten sistem za- dotžnlc proti 'predlogi. Waahiftgtou, D. C — Pozvane in nepozvane sile so na delu; da je razbije akcijšs po« ta vam i sa odpomoč farmarjem. Narodna farmarska grana, farmarska organizacija, v kateri odločajo bogati farmarji, kar toliko pomeni ko njkonservativnejti med rvajkonservativniŠlmi, je izigrala potezo prpti zakonodajni xlpomoči sa farmarje. V U namen predlaga tvoj lasten sisUm aadolžnic mesto «McNary-Hauge-novega načrta zk "izjednačeval-ae priaUtjbine/,ki naj sluti za izravnavo izgub, ki pridejo od lovažanjg produktov ameriških farmarjev na ti}jeseniške trge. Farmarska unija in Farmska birojska federacija, dve močni farmarski organizaciji, podpirata "isjednačevalno pristojbino". Poteza, l^i jo je izigrala Narodna farmarska grana, prinaša to nevarnoat, 4* lahko precej kongresnikov glasuje proti Mc-NaryjevUHauganovi predlogi in da obdrži še farmarjem prijazno lice, češ, da i#'jim načrt Narodne farmarska grane zdi veliko boljši, kot pa priporočilo o "izjednačevalni pristojbini". Podporniki adinlnistracije pa vztrajajo pri tem, da se "izjed-načevalna pristojbina" ne odobri. Kdor ni s)sp in gluh, je lah ko spoznal« od k|e je prišel pi hiiti va^^f v ^o i list. Act af O*. 1. ltlT, aethariaad oa Jeae 14. Iti». 8TKV. NI MHKR 24 no idifcfil revizijo v vodstvu unije. Raalanikl ne bodo več edini člani direkcije., Havana» Kuha. 28. jan. — Mehika je včeraj zmagala s svojim predlogom ns panamerj-škem kongresu glede revizije v določbah o vodstvu Panamerl-ške ugije. Soglasno je bil sprs-jet predlog, da poslaniki ameriških republik v Waahingtonu niso več Izključno člani vladajo-čega odbora unije, pač pa vsaka republika imenuje še posebnegs člana, oziroma kogar hoče. po-leg poslanika. Na U način se o-sobje odbora podfoji. Ameriška delegacija ni na-nasprotovala tej reviziji. Bolivija (Južna Amerika) »e je pritožila, da potrebuje izhodi-šče do morja, drugače ne bo mi-ru v onem delu Amerike. Delegacija iz Paragvaja (Juž-na Amerika) je predlagala, da se uSUnovi stalna farmarska komisija, ki naj pod nadzor-stvom Panamcrlške unije skliče vseameriškf agrarno konferenco v svrho reševanja probl*mo\ kmetijstva in živinoreje na ko* operativni podlagi. Ari^ntlns toplo podpira U predlog. Delegat je so tudi razpravljali o nekakšni zvezi vseučilišč v Združenih držsvah in latinskih republikah v svrho izmenjavanja dijakov in profesorjev Ur koopersdje na polju akademič-ne izobrazbe. KonsUtlrano je bilo, da js dvojejezlčnost v Pan-ameriški uniji (španščina in angleščina) velika zapreka v Um osiru. Dotam kazta al opit-jn ■fiNliinih dijakov V New Havenu ee nadaljuje. — Proti denarni globi je bU vložen prislv na višje inšUnee. New Haven. Conn. — Sodišče je kaznovalo devetnajst študentov s yalske univerze s denarno globo po dva dolarja, Češ. da so kršili mestno odredbo, ki T&re-poveduje razdejanje letakov brez dovoljenja. SUvka proti Uvarnarjem, ki izdelujejo kravate, pa zaršditftega ni ukinjena. ampak se nadaljuje vztrajno. Delavci so se odloČili, da zmagajo, kajti Če odnehajo, pomeni to povratek v staro suŠ-nost. Louls Wsldmsn, unijskl odvetnik, ki Je pomagal odvetniku Unije sa ameriške civilne svo-bodščine zagovarjati dijaka na sodišču, je dejal, da je bil ylo-šen prisiv proti sodbi na nižji insUnci. V ene mmesecu se bo zadeva razpravljala pred višjo insUnci. V enem mesecu se bo more nanašati na drugo, kot na letake, ki služijo sa trgovsko o-glašanje. V nasprotnem slučaju Je pa mestna odredba v protislovju i ustsvo. ki garantira svobodo tiska in govora. Ena sama obtošba zadostuje, da ae usUvnoat in pomen mestne odredbe doženeU pred višjo 1n-štanoo. Raji^ool^a Morlkalno i*o 87 vatašev ubitih v 1. novem apo- Meziee City, 20. jan. ne oblsstl so včersj odredos de-portaeljo dvajsetih nun, ki so poučevsls v JoŽefinsksm kon-ventu v glsvnsm mestu. Nune so bils odpeljsns v Texsa. Isto-čaano je vlada odredila areU-cijo škofa v San Lula Potoslju, ki se js prsd nekaj messci ns tlhsm vrnil v Mshlko In vodil rebelno gibanje. Mežico City, 28. Jan. — Zvezna policija je danes aretirala Margarito I^ascurain da Silva, predsednico MehUke ligo katoliških žena, radi njenih tajnih zvez s klerikalnimi rebell. Le-menaUrjl, ki so bili aretirani prejžnjl dan v glavnem mestu, so bili večinoma« Izpuščeni, pridržani pa so v zaporu UČiUlJi, vsi duhovni, dvanajst po ŠUvi-lu. Pred par dnevi je bila v Na-Jaritu bitka med federalci in vstaškiml tolpami, v katerih Je bilo 87 rebelev In U vojakov ubitih. ZASTOPNIK DE-UV. TRIU ZAPRT V COLORADO OMIo norria Izíom aiiariifco al)so hriko Po novem zakonu an val petre-lejsikl vrelci v deželi naslona Utirani. Kaj je vzrok njegovi aretaciji? Sliši ae, da maščevanje Rock- ef oiler je vi h intereeov. U Payette, — Frank Prtherja, poročevalca Federall-sfranega tiska v sUvkovnem distriktu, so vojaške oblasti zopet aretirale, ker pogumno 'in odprto brani čivllne pravice rudarjev proti ' Rockefeller je vim interesom. Aretiran je bil tudi organizator organizacije I WW WalUr Nasbltt. Aretaciji sU mogoče maščevalni akt Rockefellerjevih Interesov, ker Je mrliška poroU v Walsenburgu pronašla, da Je državna potycjja pod vplivom Ročk-efellerjevJk interesov kriva uboja nokejft neoboroženega sUv-karja-ln nekega dečka dne 18. januarja, PoroU Je izrekla, da sU bila ubeja Izvršena brez povoda In d* policija nI kazaU najnujnejšega spoštovanja do človeškega življenja. Pri tem uboju Je bjl obtožen Palmer od strani governerja, da Je zakrivi) uboj. PoroU, ki nI pod vplivom Rockefellerjevih inUresov, je pf krivdo sa uboj predložila pred vraU Adamaove državne jwlicij*, ki se briga toliko, kaj )e zapisanega v postavah, kot sa lanski snsg. Palmer je znana oseba v delavskem gibanju države Colorado. On Je član denverske tlpograflčne u-nlje žt. 4$ In skoal pet 1st urednik delavskega llaU "Colorado Labor AdvocaU," o katerem as ,lahko reče« da ja najvplivnejši delavski Hot zspsdno od MUsUk sippijs. Državna policija js sretirala Pslmsrjs prvlkrst dne 18. decembre, ko je govoril stsvkar-jem v Longmontu, tridssšt milj severno od Denverjs. V zaporu Je bil pridržan dva tedna, ne da bi bila proti nJemu dvignjena obtožnica. To se je sgodlio. da nI mogel biti zaslišan kot priča, ker so se bali, da bo njegovo pričanje prsd industrijsko fcoml-sijo škodovalo Rockefellorjevlm interosonp. Po premogovnem polju*se širi govorica» da Je polioaj, ki Je ubil neoboroženega sUvkarJa, prejel od Roekefellerjevega premogovnega predsednika tisoč dolsrjev nagrade v gotovini. Mrliški psrotl Je bilo povedano, da Je bil Jesse Welborn, predsednik Colorado Fuel k [ron kompanija v Walsenburgu ns predvečefi uboja. Drugo Jutro ss Je pa zgodaj odpeljal. Imel js priti, ds pregleda premogovnik. Ker se pa, premogovniki ns pregledujejo, ponoči, je poroU prills do dnipsgs zaključka. Pobojnlk, ki Je prejel tisoč do-Isrjev, ss Je opijanil. V pijano» m t i se Je pa hvalil o delu. ki ga Je izvršil nad dvema sUvkarJa-ma. Predan so sUvkarJI lahko pričali o Um, so bili aretirani. Federajizlranl tisk Je Ukoj protestiral proti aretaciji svo-jegs poročevalca in zahUval, da ZIbovJov la Kaaioajov prosila od|NrfiaaJaI Objavila sU pismo, v katerem izjavljata, da nftsU več trse- Usta. Moakva, 28. Jan. — Gregorij Zinovjev, bivši predsednik Uvr-ftevalnega odbora komunistične interpaclonale, in Lev B. Kame-njev, bivši sovjetski poslanik v Rimu, ki sU bila Izgnana v Tambov, 500 milj vzhodno od Moakva, sU sadnje dni objavila skupno pfemo v "Pravdi," glasilu vssrusks komunistične stran-k* v ksterem izJavljaU. da sU se premlsllls In nočsU vsč slediti Trockijevl opoziciji. Oba prosiU ponovnega sprejema nazaj v stranko, v kateri bosU za-naprej "dobra boljševika." Zinovjev in Kamenjev raskri-vsU v pismu goUve načrte Trocklja. namreč, da Je hoUl Trockij usUnovitl svojo poaeb-no stranko sa boj proti priznani komunistični organizaciji, kats-ra js na krmilu. Avtorja plama praviU, da sU spoznala, da Js bilo U napačno, kar Je počel TrooklJ, kajti pn Js IsdaJ UmsIJ-ne principe komunizms In hoUl js strmsglsvitl obstojsčl režim sov js tov pod pretveso, da so SUlIn In drugi voditsljl stranks zavrgli čisU Leninova načela In odšli daleč na desnico pod ka» moflašo nova ekonomske politike. Dalje pišeU, da nisU nikdar namsravala razcepili stranks, prispavaU pa, da sU "pomotoma odobravala obsUj manjšin-a slu f kolje v stranki kot pro-tiutsž, ki ima s pomočjo odprU kritika rasčistlti pojma in do#a. či komunistlstlčni idsal." K$K 8ta Zinovjev ia njiv tako naglo obrnila plašč po Long Beech, Cal.. 80. jen. — Policija Išče moškaga, ki je v soboto ugrabil B-letno Grecielo de la Tena. Deklica se je igrala pred hišo, ko je privocil na mo-tereikki neznan moški, ki jo Je pobral ia sa brzo odpeljal. Hantiago, Chile, 28. Jan. -r N« ^ izpusti. ■ temelju novega petrolejaaeg«. zakona, s kaUrlm so naciooali | V dosmrtno ječo radi 821. »Ireni vsi petrolejski zakladi v y0rgUB Falls, Minn. — Marry republiki Chile, bodo ameriški' Weldon, ki je vlomil v železniško In briUke oljne družbe vsekakor! |KJ)lUj0 v ptrhamu in ukradel prisiljene usUvfti obrat In ne 928, Je bil v peUk obsojen v do-bodo dobile več nobenih konce | imrtno Ječo na podlagi novega sij. Zakon doloU, da chllska j ^kona proti "nepoboljšljivim vlada izda milijon dolsrjev konzerviranje in obratovanji' ■—1 . vreleev, 20 1st Ječe redi rope. --I Ksu Claire, Wis. —' Perry C. Sš let v čevljarski delovale i. 1 llrumley, ki Je v oktobru 1.1. na-Pariz. 28. jan — Čevljar Je l«del na cesti In oropal Doris sn BaptlaU Chaeaepiern |z J'diasnna In Jack Orlnaella, je Charlevilla je bil vč^aj odliko- Wl v soboti» r^>aoJen na 20 let van s trakom častne legije, ko je težke Joče dovršil 88. leto svojega čevljar-akege dela. Njegov oče Je bil tudi čevljar. Njegov dom je nje-gove delavnica, kjer že 88 let neprenehoma šiva nove in krpa aUre čevlje. Petro« v Quebec. 28. Jan. — Včeraj ee je atresia zemlja v petih okrajih provinc« Qu«bec O kaki *kod( ni vetru In oblJubuJeU, da delala v stranki proti vsaki opo-zicljl, Je verjetno, da Ju stranka morda usllšl. PrsJ sU zagovarjala s Trockijem vrsd "čisti komunizem," ki znsči, da sa morajo sovjsti vrniti nasaj k splošnemu kartnemu slo temu rssde-Ijevsnjs živil in oblsks, odpraviti denar in mesds Ur popolnoma odpraviti vsako privatno trgovino in privatno obratovanja industrij. Foslor obtožijo vodjo ial| korapolja ladaJ Je knjige, v kateri navaja /Chicaga - Wllllnm Z. Fo-sUr, bivši vodja ameriške ko-munlstična stranka In UJnik Strokov nou nI J ske vsgojne lige, js splssl knjigo s naslovom MMisleaders of labor," kstero Je U dni Izdala omenjena liga. Foster v UJ knjigi obtošuje voditelj« velikih delavskih strokovnih unij korupcije. Prsvi, da namenoma izdajajo Štrsjke, prodajajo vpliv delavskega čaeo-pisja in Imajo poboj ni ke v svo-Jih ursdih. Avtor navaja Imena, datume In prostore Ur veoU denarja, ki so Jih prejeli vodita-IJ1 unij, Ibanes umrl M«nton«, Francija, 29. Jan. — Vlcent« Hlssco Ibenas, španski plaaUlJ, je včeraj tukaj umri. Ibanes, ki Je dosegel svetovno sUvo v »M svoje knjige "IttrJe jezdeci spokalipae", Je pisal P«Ug« Jozdecs", ko mu Js smrt vzels p«ro iz roke. Dels nI dokončal. Umrl Js v pregnanstvu, ko Je morsl bežsti Is Opa-nij« v «led svojih republlkanaklh in liberalnih idej.' NJ«gova po-aladnja volja Je bila. da ga po-kopljejo v Franciji. r v .¿¿L**. * ____< . Jméúi mm Pel Tlemc«n. Alžlr. — Pet ženak Je v peUk utonilo tulmj, ko ss Je podrlo slnpj« In jih vrgle v m% \ PH0SVST*1 P SVETA GLASILO 8 LOTEN 8KB NASODlfS PODPOKN8 1BDNOTB LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Naročnin«t, Zodinjone driavo (iavon Chieafa) $6.00 aa loto, |8.00 sa pol lota; Chicago ia Cieoro $7JQ aa loto, #.7» sa pol lota, ta aa too- . - ________ "PROSVBTA" SSS7-M Saw Lawaislo Ai THE ENLIGHTENMENT9 Orgaa of tfco Hmm Hi aki kot med drugorodcf. Eni teh Judežev imajo odka-zane manjše vloge, drugi pa večje, ampak vse vloge so izbrane tako, ako se izvrše po zasnovanem načrtu ober-provokatorjev in z velikim učinkom, da je organizacija nevarnosti, da se uniči. Rudarji! Kadar spoznate po govorjenju, da imate jred seboj človeško hijeno, ki opravlja provokatprsko delo, mu pokažite, kje je tesar v steni napravil, luknjo. Ako ne uboga, mu pomagajte v svojem lastnem interesu, da vas hitro zapusti in se nikdar več ne prikaže med vami. Ako se bodete osvobodili provokatorjev, je upanje, da ohranite svojo organizacijo, v kateri napravite tudi red, ko bo sedanja stavka končana. Owaot bf the Sloroao Natioaal T AdTortisia« ralos oa Subscription: Unitod 8tatos (oxcopt Chicago) and Canada S9SS por ; Chioaao ST AO. and foreign ooontrioo por paar. of TO FEDERATED PRESS" ■yap* I m Data» ir oklepaju a. pr, Joste« (Doe. IMW) polog vašoga üaoaa aa K» PROVOKATORJI NA CENTRALNEM KONKURENČNEM PRE MOGO VE M POLJU. Vesti, ki prihajajo s centralnega konkurenčnega pre-mogovega polja, govore, da so med stavkujočimi rudarji zopet na delu provokatorji. Premogovniški podjetniki so se poslužili vseh sredstev*, tudi najbolj ogabnih, da razbijajo rudarsko organizacijo, jo zdrobe v tak nič, da ne ostane popolnoma nič od nje in da vzame najmanj eno generacijo, da se rudarska organizacija zopet oživi. Pittsburgh Coal kompanija je pričela z bojem proti rudarski organizaciji. Sledile so ji druge kompanije polagoma. Dne 1. aprila so se ji pa pridružile večinoma skoraj vse kompanije, ki nekaj štejejo v produkciji mehkega premoga. V začetku boja so se poslužile navadnih sredstev. Najemale so stavkokaze in pobojnike. Ko so spoznale, da to ne spravi premoga iz premogovnikov na svitlo, so pričele izganjati rudarje iz kompanijskih stanovanj in zatekle so se na sodišča po sodnijske prepovedi. Vsa ta sredstva niso omajala odločnosti in solidarnosti rudarjev. Prfcla je zima, za stavkarje in njih družine ee je povečalo trpljenje. Najbolj prizadete so one rudarske družine, ki ¿o bile izgnane iz stanovanj in »o se morale preseliti v barake, katere je rudarska organizacija v naglici zgradila, da nastani v njih največje siromake. Rudarji, ki so bili izgnani iz stanovanj, nimajo le nič za prehrano, ampak oni nimajo tudi mesta, kam bi položili svoje trudne glave. Trpljenje rudarjev je torej prikipelo do vrhunca. > Na poziv konference, ki jo je obdržavala Ameriška delavska federacija, se je organizirala pomožna akcija v velikem obsegu, da se družine stavkujočih rudarjev prehranijo čez zimo. "Openšaparji" in premogovniški baroni so mislili, da bo odziv za pomožno akcijo slab. Zgodilo se je pa narobe. Poziv za pomožno akcijo je našel odmev ne samo med organiziranimi delavci, ampak tudi med neorganiziranimi delavci, malimi trgovci in obrtniki in še drugimi sloji v taki meri, da bo "openšaparji" in premogovniški podjetniki spoznali, da so njih prizadevanja za sestradan je rudarskih družin razblinijo v prazen nič, ako hitro ne izigrajo nove poteze. Spomnili so se, da je sedaj čas, da snuste provokatoj*je med rudarje. To je človeške hijene, ki nimajo sploh nobenega sramu, ki brcajo in bijejo okoli sebe, dokler niso ugnane tako v kot, da ne morejo nikamor gabiti. Ti provokatorji so se pritepli med stavkujoče rudarje in njih trpeče .družine v radikalni obleki. Pričeli so sami nabirati za odpomoč rudarjem. To delo je bilo treba izvršiti navidezno, da si pridobe zaupanje rudarjev Nato so pričele milovati rudarje, kako silno oni trpe, kako "dobre plače" imajo voditelji njih organizacije. Pri-Uvati so pričeli strup kaj >1 jo za kapljo v možgane rudarskih družin. Pri tem zločinskem delu niso te hijene z eno besedico pa omenile,' koliko milijonov iztisnejo premogovniški podjetniki vsako leto iz dela rudarjev, dasiravno ne opravljajo nobenega dela v premogovnikih, pa tudi ne za rudarsko organizacijo. Ni pa ostalo samo pri zastrup-Ijevanju mišljenja rudarskih družin na ta način. Kjer so opazile te človeške hijene, da so dosegle majhen uspeh mal odziv, tam so nadaljevale svoje peklensko delo. Na nedirekten način so pričele te hijene priporočati rudar jem silo. Raztrosile so med rudarji vest, da s preiskavo v senatu ne bo nič. Da so v VVashingtonu pozabili nanje In da je treba prideti govoriti na drug način, da jih bodo uli&ali v VVashingtonu. Tako govorjenje je iuftianje rt» dar je v k nasilnim dejanjem z namenom, da se prepreči kongresna preiskava. Nobeno nadlno dejanje ne more roditi nič dobrega. Sila rodi silo. In če rudarji trezno) »mag* preudarijo svoje moči, tedaj spoznajo lahko na prvi pogled. da so izgubljeni v trenotku, ko se poslužijo sile. Noben provokator nima zapisano na čelu, da je pro-vokator. Ampak provokatorja je lahko spoznsti po njegovem govorjenju. Zato pa rudarji naj pazijo, kaj govore oni, ki se jhn vsiljujejo kot njih prijatelji v teh hudih in trpljenja polnih časih, pa magari četudi govore njih materni jezik. Danes so Judeži ravnotako med ro-1 drugi pridejo. VESTI IZ NASELIM . mmmmmmm* / V Kaka ae godi atavkarjem. Ifllsasae, O. — Vzhodna ohij-ska konferenca J8Z me je pooblastila in tudi predsednik SNPJ. kateri mi je nekaj denarja poslal z namenom, da obiščem rojake po naselbinah po vzhodnem Ohiju, kjer so prizadeti od pre-mogarske stavke. Obiskal sem 10 naselbin in v vsaki razdelil ii« Kaj podpore med najpotrebnejše. Pri delitvi podpore sem bil nepristranski. Moram reči. da slovenski narod je miroljuben in rad ne prosi. ako nI v hudi atiaki. Zato pa je veliko potrebnih rojakov, ki niso še nobenega centa dobjli od nikjer. Unija da samo tistim, kateri najbolj nadlegujejo. Prišel sem do rojaka, ki ima ženo in deset otrok, katerih naj starejši je 15 let star in hodi še šolo. Rojak ml je potožil, da je ves čas ha stavki in da je v Končno naj še omenim, da smo dobili še precej veliko snažne obleke in razdelili med potrebne. Od ene strani sem dobil vprašanje, dali se res prejemniki obleki posmehujejo, ker do? be stare cunje. Na tb vprašanje odgovarjam: Bodite vai nabiralci in darovalci prepričani, da nihče, prav nihče ne poamehujs, temveč je ljudstvo zelo hvaležno in veaelo, ko doM pomoč v obleki ali v denarju. Obleka, ki je bila poalana v Maynard in Brldgeport, je bila'Vsa v dobrem stanju in ni bilo nikak-šnega vzroka, da bi ae kdo posmehoval. Ce je pa tu pa tam kakšen seblčnež, ki se mu ne more nikdar i nobeno stvarjo u-streči, se seVeda pritožuje na odbor, ker mu ni ustregel, kakor si je on sam mislil in želel. Reči moram tudi, da je bila stvar, ki je bila poslana na lokal unije, bolj v slabem stanju. Zaboji od Slovencev pel so vsebovali dobro ohranjene obleke. ..... . ___. Sam sem pomagal odpreti zabo- tem času dobil komaj |2 Podpo- \ je laU Č tnJemu z<*ov6 Kjer obratujejo s skebi, se jim tudi alabo godi. Vaak akeb se mors ob prihode podpissti. da bo delal 6 dni. Ce po teku petih dni pusti delo. ne dobi niti centa sa avoje delo. Skebje ae med «oboj paujejo in prepirajo ter zmerjajo, da je grdo. Zato pa vaaki dan odhajajo In zopet jem, ko sva videla lepo oprano l>lago za otroke in ženske v tem zaboju. Poleg pa je bilo tudi par kosov novega blaga. Vse je bilo lepo zloženo in v najlepšem redu. Zato se na tem mestu v imenu prejemnikov nabiralcem in nabiralkam najlepše zahvaljujem. Za toliko blaga, kot smo ga Slovenci dobili, je pač bilo treba mnogo truda »n na marsikatera vrata je bflo treba potrkati. Upam, da naše brate Hr vate podpira pittsburški reliefni odbor. Preden končam, naj de povem tistim, ki mi ne zaupajo, da sem, ko sem obiskal 10 naselbiifT tako malo stroškov napravil, da akoro ni vreano, da bi zapisal— samo okrog $4. Ce me je kater kam z "liro" peljal, je bil to štrajkar v potrebi in sem mu dal par dolarjev v podporo, vseh naaelbinah ao blji zadovolj ni, ko sem jih obiskal. Rekli ao da Cainkar se ni mogel boljšega* umisliti, ko je mene okrog poslal. Ce sem katerega pomotoma prezrl in je v resnici potreben, tedaj mu Še lahko pošljem de enkrat se na tem mestu vsem tistim, ki so mi šli na roke, prav lepo zahvalim, ker so mi poka zali, kje stanujejo potrebni rojaki. — Nace Zle m berger. • O poteku atavke. Dtllonvale, O. — Pred mesecem sem poročal, da je stavka tu 100%. Danes pa ni več to resnica. Wheeling Coal kompanija je pričela tu obratovati svoj rav št. 1 pod odprto delav nico pred nekaj dnevi. Sedaj I ma že okrog 40 akebov, ki delajo noč In dan (n tudi ob nedeljah. Ista kompanija je vzela najem rov od Koss-Valley kom panije. katerega obratuje že kakšne 8 mesece; oddaljen je od tu približno 20 milj. Pri tem rovu je delalo že veliko akebov ki ae vedno menjavajo; eni gredo, drugi pridejo. Nekaj čaaa jih je bilo še celo preveč, dokler kompanija plačevala po $6 na dan. Potem pa je pričela plač» vati od tone in akebje so pričeli izjrinjsti. Kompanija je seveda pričele premog tehtati, ki pe je tako malo tehtal, da je veliko skebov pobrslo šila in kopita. Dne 24. januarja sem obiskal unijsko dvorano, da sem se bolj prepričal o resničnem postanka. Rekli so ml. da je oetelo še o-krog 80 akebov ter par izurjenih rudarjev. Na okrog hodijo tgentje. ki lovijo kaline pod pretvezo, da nekje grade žela*, nko ter da rabijo delavce, t« jih nekolikp dobe. da sedejo na M-manice. Že veliko jih je bilo zapeljanih na u način, med nji- mi tudi dva Slovenca iz Pitta-burgha, Pa., a sta takoj sprevidela kaj je. Samo najedla in na-pila sta se. pa sta nato prišla v unijako dvorano, kjer sta povedala, kako so ju agentje speljali na led. 4 , Tukaj je za kompanijskega pobojnika neki Jim Pilney, kateremu vedno delo smrdi. Bil je že v raznih krajih in pred stavko je bil auhaški agent, sedaj pa je kompanijski deputišerif a-li poboj n ¡k. Po narodnosti je baje Ceh.' Govórí vse, samo da Človeka dobi na svojo stran; O-pozarjam delavce v drugih naselbinah, naj se drže proč od tu in naj se ne dajo preslepiti lepim besedam agentov. Ako bi bilo tu pošteno delo, tedaj nas je tukaj nad 1000 delavcev, ki bi šli delat. Tako pa stojimo trdno, da zmagamo. Stavka dosedaj poteka mirnim potom, dokler mi mirno gledamo na vse sodnijske prepovedi. Ako bo šlo tako naprej, bodo kmalu vse kompanije obratovale rudnike pod zaščito prepovedi. Pravkar je bila izdana Še ena prepoved, da ne smemo motiti obrata premogovnikov. Izgleda, da je vse proti nam. Kaj bo??? Mi vsi delavci moramo stopiti skupaj ko bo čas volitev v tem letu. Pripraviti se moramo in postaviti na odgovorna mesta može, kateri bodo nam naklonjeni, ki ne bodo skrbeli samo za žepe kompa-nijstov. Cas je, da se enkrat prebudimo in skupno nastopimo, da bomo vsaj lahko zahtevali svoje pravice in jih tudi dobili. Cas je že, da pošljemo naše "voditelje" v pralnice, da se očistijo. V desetmesečnem štrajku smo dobili dosedaj nekateri po 7, dragi pa 9 dolarjev podpore. To je res malenkostna podpora od naše unije. Kun neki je šel denar iz blagajne, da. ne dobimo več. Saj je tudi Ford spremenil stari model svojega "fliver-ja", zakaj bi še mi ne spremenili Lewiaove mašine? Postavimo na njegovo mesto boljše voditelje. Ako bi imela UMWA takšne voditelje kot jih ima SNPJ, bi ne dobili $9 podpore za 10 mesecev. Garantiram, da bi dobili po $9 na teden. Kakor hitro ae kaj položaj spremeni, se bom takoj oglasil. Tu smo samo tri slovenske družine in par samcev. Vai smo naročniki Prosvete in člani SNPJ. Rojaki, svetujem vam, da pristopite v to podporno organizacijo, ker SNPJ je najboljša za Slovence. Ona skrbi za nas v bolezni, nesreči in sedaj v stavki. Vsaka slovenska hiša bi morala imeti list Prosveto. _ Pozdrav slovenskemu zavednemu življu! — Frank Oblak, stavkar. di z malimi črkami. V istem listu sem videl z velikimi črkami izjavo U. S. Steel korporacije, kakšno proeperi&to Imamo. To mesto dobro napreduje na prebivalstvu, ki je mešanih narodnosti. Podporna društva i-mamo različna; imamo ¿rbaka, hrvatska, poljska, rumunska in gpka; političnih ni, zakaj kompanija ima besedo tu. Slovenca ni nobenega v Wood-lawnu. V Aliquippi pa je pri-lično število Slovencev, ki imajo svoj Dom. Zaposleni ao večinoma pri J: k L. S. Co. Ker ne vem, Če je kakšen Slovenec v Woodlawnu, mislim, da bi bilo dobro, da se poizve, če je kakšen, da bi skupno s Jirvsti in Srbi ustanovili društvo SNPJ. John Robaš, član drtištva št. 244 SNPJ. Sličica "proeperitete". Woodlawn, Pa. — Woodlawn se nahaja 19 milj severno od Pittaburgha ob reki Ohio v ta-kozvani Beaver Valley. Leži na hribovitem kraju in šteje kakšnih 24 do 28,000 prebivalcev. Ima dobro idočo industrijo, najbolj v vaej Beaver Valley. J. k L. S. kompanija zapoaluje povprečno 12 do 14,000 delavcev. Z delom se ne bom hvalil, niti nobenemu svetoval sem za delom hoditi. Tu pri nas je slabo, ker so neksteri departmenti odslovili veliko delavcev, a tudi drugI ne obratujejo a polno paro. Priganjaštvo tu cvete. Prej so delali 8, zdaj sta priailjena tisto delo opravljati 2 za iato plačo. Ce ae kdo upre temu postopanju, mu preddelavec takoj pove, da ima 10 drugih, ki čakajo na delo.. Dne 11. jan., 1928, ne v Mo*. kvi in ne v Beogradu, nego v U. 8. A. kjer se cedi med in mleko, je prišel neki Italijan v pisarno, ker je bjl pred meseci odslovljen za nedoločen čas. Iskal je povsod delo, s ga ni mogel dobiti iz razloga. ker je oko zgubil. Vrnil ae Je obupan In vprašal za delo. Odklonili ao ga z odgovorom, da nimajo nič. Italijan je odvraU. da bo atreljal. če mu delo ne dajo. ker drugega Izhoda nima; da Ima ženo In otroke aa prehranjevati. Potegnil je samokres ln streljal, a naboji niao Izdali. Kompanijski biriči ao oddali nanj tri strele in vae tri smrtne. Nesrečni j« umrl lati večer v bolnišnici. To novico ao pn-nesli meščanski listi kot ponava- Brezvestni! zopet m «Vil ČUVAJTE SE JIH! Brezvestneži so zopet na lovu za žrtvami. Izgleda, da imajo zmeraj dovolj uspeha med naši mi rojaki in člani, kljub našim večkratnim svarilom. Ni še dolgo, ko smo objavili, k#ko je neki lopov operiral med našimi ljudmi po Oregonu, kako se je predstavljal za direktnega zastopnika iz gl. urada SNPJ ter vpisoval nove člane za veli ko podporo,' proti veliki pristopnini. Operiral je največ med Hr vati in za pooblastilo ga ni vpra-šafnikdo. Znal je lepo in pri-kupljivo govoriti, ljudje so pa rekli: "Ovo je Čovjek, ovaj pravo kaže — eti ti novaca, brate I" — pa je imel uspeh. Poročalo se nam je, da jih je na ta način "sprejel" veliko lahkovernežev, in samo v enem okraju jih je o-bral za približno tisoč dolarjev, potem jo pa odkuril naprej z* novimi žrtvami. OČivldno je, vda ljudje, ki ni majo srca do sočloveka in soču stva do delavca-trpina, znajo }z koristiti vsako situacijo v svoje preverljive namene. Kakor je on 1opqv izkoristil našo kampanjo in dobro ime naše jednote na zapadu, tako sedaj izkorišča-ja nepoštenjakoviči velikodušnost našega članstva, ki podpica svoje sobrate na stavki. Videl so, kako naši ljudje sočustvujejo s štrajkarji, kako sami žrtvujejo in podpiraj? družine stavkar-jev ter z denarnimi in dragim prispevki lajšajo trpljenje ter jim pomagajo v tej pravični bor bi za človeške in delavske pravice, in brezvestne duše izkoriščajo tudi to. V Pennsylvanij so se pojavili individuji. ki pravijo, da delajo za stavkarje. Prodajajo nogovice in drugo ceneno robo, ljudje pa pridno kupujejo in maralkateri da tudi več kot se vpraša za robo, aaj misli, da gre res za stavkarje. S tem pa še tički niso zadovoljni. Kjer je le kaj več oseb skupaj, se začne kolekta s klobukom, in če je družba dobro razpoložena, vsak več daruje in — biznis je dober Računa seveda ne dajo nobenega, pač pa ob pravem času izginejo, in z njimi izgine nabran denar . . . Tako znajo brezvestne duše izkoristiti tudi štrajk in trpljenje stavkarjev v svoje lopovske namene. Našim rojakom se zadnja leta nikjer prav dobro ne godi. Delavske razmere, ako niao pod ničlo, ao povsod bolj ala-be. Nikjer se več stalno ne dela in ljudje so povsod izčrpani. Mnogi so bolj sami potrebni podpore, kakor pa so zmožni dati, toda kljub temu darujejo za atavkarje, odtrgujejo od avojih uat in delijo z brati, ki ao na fronti v dolgotrajnem boju a premogarskim trustom. To je velik in vse hvale vreden čut bratstva in delavake solidarnosti! Toda nepoštenjakovičev ne manjka nikjer in oni bresveetno izrabljajo tudi to — to naj plemenitejšo zaveat in nakorietnej-ši čut Človeški! To sm? zapisali kot ponovno svarilo članom in rojakom. Čuvajte se lisjaških krakov in kukavic v človeški podobi. Ko se pojavi kak fehtač ali nabiralec sa stavkarje med vami. sahte-vajte pooblastilo od društva, ali pa od unije. In prepričajte ae, če je pravo. Vprašajte tudi. kako JANUAR Evolucija živijozma. 1914: iZivUo cesar! 1920: Živijo kralj! 1928; Živijo komisar' ■^■Ja. ■ Tužna vest iz Normandiji Pri nas vedno dežuje, samo * zimi sneži. ' ^t * Živijo! Vojna v Nikaragvi bo kmak končana. Sandino je že odfcj, nebesa. Potem pošljemo nak čete v San Antonio de Padi« kjer se nekaj ktfha proti naik interesom. o Konjaki spomin. Ja, ta naš šibojganski Fraa celj, ta pa ima spomin! Se d* nes se prav dobro spominj kako je pred desetimi leti gel "finfer" na baro, da opomoi prazno blagajno. Danes, ko j blagajna polna, pa Franceljn niti zraven ne marajo. Nič n jokaj,.Francelj, saj še ni va dni konec I Plačiio bo, če ne tem, pa na onem svetu. — R pec. o Predmestna vesi. Kakšnega zlodja pa v KrS hajlantu počenjajo? Sodomi selna majka, ki navadno Iju vse "grčave" Pepete, je nap» vedala štrajk! — Nick Lopati. o Predkonvenčni nasveti. Ker se bo leta 1929 volil not gl. odbor, priporočam delegata prihodnje konvencije, da izvoli jo Bledeče gl. uradnike: | Ernst Bhrtulovič, gl. predaj nik; / Charles Novak, gl. tajnik; Frank Novak, gl. blagajnik. Ako slučajno kateri teh' trd ne sprejme, naj pa kandid kak Popi$ ali Uzmovič. predlog je bil dne 13. kozop soglasno odobren po druž Ogoreuc, Homer City, Pa. ^ I Majnarji. zakaj niste javni notarji? Tako lahko, kot neki teri škrici, avanzirate tudi vi In koliko jih je! Komaj eds stopi ven, je ie drugi notri. -A. P. ■ "Buckshot" iz Colorada. Sanje se bodo uresničile... Past je nastavil, sam se ujel... Ne hodi v globoko do, ako plavati ne znaš!... Hi oni atrani se čolnič potaplja. Potegnite ga k bregu, še čas... — Ima čas. Prokleta trojica. Iz Detroita: Vprašal sem P. kaj ao feneli tako smešnegt* nedeljo na Westsajdu. Odi ril mi je, da je prišla sveta jica iz'Chicaga; Kakšna trojica? Bog oča, Bog sin in sv. duh, en sam Bog? On senH smeje in pravi; Saj ni tako. t>-| ko je:. Novak alias Frank, N* vak alias Carli in Novak M Nevesekdo, en sam ErneštolH Miroljub iz Westsajds. i Spet nekaj za "edprtf" *Uve! Kaj je bratatvo? V ¿en» izraža pravd bratstvo? I Kdor pošlje najboljši od*H do IS. februarja, dobi ček » W Nagrado dobi aajbeljši odfJJ pa naj bo prvi ali zadnji. Torti na delo! se kontrolira njegove preje«N in komu daje račun. VsekjJ premislite, ko daste, in Pr^ čajte ae, komu daste. KogzrJ poznate in kdor nima zanepSI vega pooblastila, ne dajte J nič! In nič ne dajte onim, m teri ne dajejo računov pod no kontrolo! J Dobro je, da smo velikodzjjj in da pomagamo trpečim 1 paziti moramo, da naši pW\ ki pridejo tudi v rok. nim In ne krakom. In naši člani in rojaki m boljše zavarujejo pred ne njaki na ta način. dsWj| svoje prispevke naravno« jadaoto. s naročilom, kom« ae odda in kako porazdeh Viaesat Caiakar. pred» >¿yi)ELJEK, 30. JANUARJA. Vesti iz Jugoslavije BrtzpoMlMsi v Evropi ? i)" '' — Ipiritisii v Trbovljah. Vpliv ver-skega fanatizma tudi v Sloveniji katastrofalen. (Izvirno.) Napredni smo Slovenci zelo Llo. Čeprav se Slovenci zelo za-,imajo za napredne ideje, za napredne organizacije, za napred-,e rftranke in sploh fca vse, kar e naprednega. Ali včasih se o-,mejo dogodki tako, da se vsa I naprednost Slovencev pokaže konservativnosti (nazadnja-tvu), ki ima svoj vzrok v kle-Kkalizmu in v tipičnem sloven-em pobožnjaštvu. To se je vi-elo pri raznih prilikah in v raz-čnih slučajih, ali kar se dogaja ■tem stoletju v ' Trbovljah in ploh rudarskih revirjih, pa je nezaslišano ali kljub temu za lovenske razmere prav tipično. V rudarskih revirjih se nam-eč organizira celo neka prečud-ia verska sekta. Voditeljica te rerske sekte je neka gospa Re-ika Hartmanova, ki stanuje v lizki delavski baraki. Je ta go-pa suhega obraza, ostrega so-oljskega nosu in špičaste bra-e in ostro začrtanih potez. Go-rori strašno hitro in ko govori, itira dolge molitve in sveto pi-mo z izrednim spominom. Ustanovila je svoje posebne obrede jih tudi jako natančno izpol-ijuje. Videti pa tudi je, da v ivoje nauke globoko veruie in la se ravna po njih. Ker je Re-ika odločna žena in zmožna tu-je organizirala versko druži-o špiritistov. Teh družin je ze- 0 veliko v Trbovljah, Vodah, Jevškem, Retju, Sv. Urhu, Za-rorju, Kotredežu, v Savski do- 1 i pri Laškem, v St. Jurju ob užni železnici in dr. Da se bodo naši čitatelji moji bolj informirati o tem ver kem gibanju, bomo označili jistvo vere alovenfckih flpiriti-tov v domovini: "Jezus je reel: vi vsi, ki se zberete v mo-cm imenu, vedite, da sem med 'ami jaz. Zadostuje vam lahko • sak kotiček v hišah, na polju, hribu, sploh pod milim n^bom vam ni treba razkošnih cer-tva. Pravemu veigiiicu pa se tudi >i mogoče pogovarjati z Bogom I cerkvi, kajti moti ga petje, govorjenje mlačnežev, prerivalje mladine itd. Molitev te ver-ke sekte špiritostov je samo o-enaš in češčenamarija. Drugih nolitev ne poznajo, in jih tudi le priznajo, ker so jih postavili uhovniki. Ali ti fanatiki se avnajo samo po 10 božjih zapo-ovedih, ker edino te je sam bog Ustavil. K molitvi se zbirajo |tanovanjih; tudi trije člani žalost u jejo, da se vrše molitve. To versko gibanje med Sloven-i v rudarskih revirjih je usta lovil neki Anton Konobel. Je to llovek, ki se je pred 10 leti na elil v Trbovlje. Preje je bil nimgo časa v Braziliji. Naen-rat je začel oznanjati nove na-ikc. Sprva je imel Jako malo šte Fil<> privržencev, ali ker so Slo- « nja so, da je svojo dobo trp-lenja že prestal in da je sedaj 1«'^ n vseh muk. Konobel Je a-lan/iral za protektorja svojih fvih bratov in sester in ima na->i?'>. v imajo trikrat na teden po k1" uro skupne molitve. 8edejo I mizo, s komolci so oprti na r> mize, obraz t išče v dlani tn P enem izmed zbranih molivcev. Duhovi blodijo še nekaj časa po smrti okrog, da se pokore za svoje grehe, ki so jih napravili v življenju. Dogodi pa se večkrat, da pride mednje tudi kak drug, ki je bil v življenju šalivec ali pa iažnjivec. V Trbovljah pravijo celo, da je prišel mednje sam duh, ki je bil svoječasno škof. Pri skupni molitvi pa je rekel, oz. odgovoril, na vprašanje medija, da je kmet. Ali mediji so, ker so bili pobožni, spoznali, da ni govoril resnice. Načelno pri vsem tem verskem gibanju v slovenskih rudarskih revirjih je, da imajo ti fanatiki duhovnike za največje svoje podanike. Njim le manjka sicer verske volje, vendar pa jim ne gre v glavo, čemu naj bi jim služili nekateri od cerkvenih glavarjev in dostojanstvenikov postavljeni obredi. N. pr. ako žališ boga in grešiš, se ti vendar ni treba izpovedati zato drugemu grešniku! Spiritisti se samo vdajajo v molitvi in se v pogpvoru z Bogom pokesajo svojih grehov, s čimer jim je odpuščeno. So pa špiritlsti v nečem dovolj pametni, namreč v tem, da zanikajo obstoj pekla; po smrti« se siter pokore umrli za svoja nepokesana dejanja, vendar pa zato pekel ni potreben. (Mogoče so mnenja, da je sam svet, oz. življenje na tem gvetu — pekel). Po njihovem mnenju se namreč duše napotijo k bogu, kjer je zanje že od nekdaj prostor. Umrli delajo pokoro na najrazličnejše načine. Hodijo po vodi in jih zebe. Druge muči kes, ki je hujši od peko-Čega^ ognja. Mnogi pa tudi hodijo bdsi po trnju in pesku. Toda po prestani pokori l>osUnejo gostje svojega nebeškega očeta. Iz vsega tega novega verskega gibanja v domovini se more sklepati samo eno in to je, da se verske razmere niso dosti spremenile od zadnjih desetletij in da so gospodarske razmere slovenskega delavca in kmeta še vedno zelo slabe, kajti ni mogoče misliti, da bi se mogel razviti v napredni Sloveniji nov verski fanatizem, pa magari v obliki špiritizma. Ali o tem bomo še govorili. _ Tudi v Zagrebu eo zgradili v preteklem letu mnogo stanovanj. Priznati je treba, da se je v Jugoslaviji v prejšnjem letu res mnogo storilo, da se je omilila stanovanjska kriza, ki je povzročala toliko in toliko nesoglasja in ki je postajala z vsakim dnem Zelo veliko delav- ih krize so pokazale predvsem — večje občine, zlasti pa mesta kakor Ljubljana in pa Zsgreb O stanovanjski akciji mesta LJubljane smo svoječasno že poročali. Danes pa hočemo povedati, da se je tudi v Zagrebu mnogo storilo za omiljenje stanovanjske krize. Po poročilu zagrebškega gradbenega urada Je imel Zagreb 6687 stahovanjskih hiš s skoro trideset .tisoč stanovanj. V devetih letih po svetov ni vojni je bilo ,v Zagrebu po-stavljenih 60 štirinadstropnih hiš, okoli 200 trinadstropnih 160 dvonadstropnih, okoli 7oz nega letnega časa, deloma posledica o od 235.000 na 135.000. oljska je mogla vsled zvišane produkcije Število brezposelnosti znižati od januarja do oktobra od 262.000 na 138:000. Pri novih drŽavah bo bodoči razvoj delovnega trga odvisen od tega. če si bodo mogle mlade narodne ndustrije. osvojiti kaj prodajnih trgov v inozemstvu. — V Rusiji Je bilo bres dela v marcu ,466.000 ljudi, na koncu avgusta pa 1.127.000. To je sezijski pojav; sedaj je Število gotovo zopet višje. Koncesijska polttlks v Rasl|l Vladimir K sand rov. predsednik sovjetakega koncesijskega komiteja, priobčuje v intema- sovjetskenglade je smatrati aa možno, da ge pritegne v velikimi obsegu inozemski kapital. Da ¿e to doaeAe. ae je iadelal načrt za nadaljnje koncesijske možnosti v Rusiji Doslej je bil tional Newa Service" razpravo virok> da ae je drUl tujl kapl. o gospodarski politiki ruske ao- ul r^ervirano napram aovjet-vjetske vlade pri podeljevanju Lfcj Rutij| v tem( dll ni kostno koncesij inozemskemu kapitalu ^nti velikih možnosti in pogo-za ustanavljanje podjetij v Ru-Lv u dej0 v -ovjüt*ki državi, siji. Radi izredno ^animivega Qg^j ae namerava gori omenjata* informativnega pregleda. kUnl n|tčrt 0eHnltl tik za fronto v mir-si izmisli) nikoli noben prst na! ao obetale hvaležne dohodke, nem kgtičku v Flandrijl. # . nogi, da bi pozebel. Cim dalje Sovjetska vlada pa tej vrsti ft« preden je poteHel moj do-pa se nabfcja kakšen ud Člove- koncesij danes ne posveča pult, »em prejel Hugonovo pl-škega telesa od srediAčs krvna- posebnega interesa, temveč da- Bmo. ves vzradoščen ml je spo-ga obtoka in njegovih glavnih J« prednost koncesijam na dru- ^ takisto dobil dopust žil tem manjše postajajo * žile ' sem polju, to pa Jz enostavnega hn da se bo čez dva dni peljal mlin 'in tem m*nj so zmožne, da bi i razloga, ker jI je zelo n* srcu T^ K6]n. Povftbj| mt jf# ^ naj toplbto svoje krvi segrevale izkoriščanje naravnega bo*»- pridem tft; Uko ee bova lahko dotični ud. * Prsti na nogi pa od- rtva Rusije, za kar potrebuje zopet vldaUt našajo meil dragimi tudi v tem tuj kapital. Ne spominjam se več, kaj me oeiru rekord. Zato jih je treba Od 2198 predlogov ae Jo akle- j« zadržalo, da takrat nisem mo-— kakor sploh vse stopalo — nllo do 1. septembra 1927 16fl g«i Upolnltl njegove želje. Nisva še posebe čuvati pred mrazom, koncesijskih pogodb različne M sestala. Teden dni pozneje Največja napaka ljudi je U. če vrste. Od teh jih Je 113 še da- aem bil zopet na fronti. Vse Je menijo, da se s čim tesnejšo nes v obrat,u dočim Jih Je 43 frčalo križem kražem — sa pl obutvijo tem bolj zavarujejo svoje delovanj? ustavilo. t>d gnnjt ni bilo časa in tudi o Poeli pred mrazom. Nedostajanje teh jih Je prišlo 9 v likvidacijo, n|tfU ni bilo več glasu, krvi v koncih nog in njegove ker se koncesijonarjl niso dr- patem sem bil zasut In slabe posodice se izreguiirajo žali pogodbenega roka za zače- „trupljen s plini. Dobil sem po-v normalnih okoliščinah same tek obratovanja, daljnih 10 i« I vrh tega še živčni napad; vrnil po sebi s pomočjo kožnega diha- samo od sebe ustavilo obrat, o- „ v Nemčijo In prišel nja. To dihanje samo povzroča stallh 24 pogodb pa Je vlada raz- bolnišldso v MUftster am Steln nekaj toplote. Pretesna obu- veljavlla, .ker se koncesijonarjl Tu ^ n llf tev pa ga ovira in posledice so niso držali prevzetih ®bv< /n0" aeptembra to, česar ne pozabim potem razumljive. Kdor pa iti. do smrti. zmrzlih stopal nima rad, bo no- V splošnem so ee pokazale N<,m|rl|Q Mm v mrzlič-sil pozimi vedno nekoliko širšo koncesije za Investicijo nem |>olsnu. Tedajcl se postav obutev, ki Jo bo opremil z vlož- skega kapitala za zelo rentablikom Iz slame in ki Je tudi ne bo ne. Povprečni dobički znašajo pretesno zavezal. Tako bo oko- 20%, številka, ki Je bila v neka __________________ 11 stopala vedno plast toplejša kerlh primerih še znatno preko- j soljo In se vrgel v posUJJo., TI slo noč nisem zatia-nil očesa. Drugo jutro aem napiaal Poell-nitzu obupno pismo: 'Tako-le sem aanjel. Kaj se j« zgodilo? Sigurno kaj strašne, ga! Ali te bo moje pismo sploh še našlo živega?" Slutil aem skoraj sigurno, da s*m zaman pisal to irtsmo. 1'oell-nitz Je mrtev. V«nom«r aem ae prepričeval, da Je š« vedno na varnem v Flandrijl. S« Uko pametni razlogi ml niso mogli vzeti občutka atrahote. Tisto dopoldne som bil vea zmeden. O-koli |M#ldneva ao delili pisma; med njimi je biki tudi Poellnl-itevo -r devet dni siaro, odpo. alano najprej na moj naalov v domovini Zakaj mi eič ne pišeš? Kje al vendar? Skoda, da se zadnjič nisva vldale' Zdaj sedim na aolnru, v aredtšču ofenzive. V najhujšem bubnajočem ognju; pa lo oglas, za katerega ee BM*a plačati, to velja za «lana In sa no» člane. Nadalje velja lato tudi aa razna prireditve, veee!iee*akode, Itd, Vselej je treba povedati ali hočete Imeti plslaa oglas ali aamo navadno časnikarsko vasi, tudi v takem eteiajv se sa navadno veat, naredi atvar bolj na kratko In ae pove le važnejši Sel. Ce da Saj ho plači priobči vae, kar sahtevate. late take velja «a vsa draga nasna-nlla, te ee koga Itče, ženitvene ponudb«, prodaje. Itd. Za tak« al vari se mora dali Sa aaj bo to krat aaj ae hrti priobči la ds ho* dele sanj plalall. Te pojeaalle dajem radi tega, ker je «o sklep konvencije, da ee petem ravna-no val, dreti v a, člaal, naročal-ki la apravaltlvo MaU. da U upoštevale In aa p< ravnale. - flNp Oedlaa. viteij. _ AH sle le aaraMI Preaeele aH Mladinski Ikrt «vejemo pri jate-Ija ali eoredalks v domovine? To je edlal dar trajne vrednoetl, hI ga sa mal defer lahke peSUe-U evojcem v . . « —^ . .it. v>7 • ™ PROSVBTA f TJ An«kSe4« U *ivl)enj. «»jsbvMjSss», prte« uM dni. *Znam«nlti n»kl bwi.t Ktdor ^nljnpin. o kat.rem m n*d»vno po-ro*«li. »Iportrfil s »voj« trn«, |*opUuj« v «vojlh »i»ominin »rateaj« » n»k«t«-rlini Unskassi. Tu Je sbirk* pnr spominov. Dvoboj. Prebral sem mnogo genljiyih romanov, videl »em marsikaj v gledali&kem življenju. Že zgodaj sem začel fantazirati o ljubezni in ae ogrevati zanjo. Moji šolski tovariši in Jaz «mu bili zaljubljeni v hladno lepotico, gimnazistko Oljo Bo-risenkovo. - Kadar je hodila, je racala, nam nasproti pa Je bila povsem ravnodušna. \ 8 kakim hrepenenjem amo pričakovali Velike noči, ko , ae nam Je nudila prilika poljubiti Oljo na lice! Naaproti cerkvi sv. Duha so prodajali Tatari vsakovrstno' galanterijo. Pri njih si dobil milo in dišava. Vsak izmed nas Je kupil stekle» ničico parfume za tri kopejka. Minila Je velikonočna maša. Malo prod koncem smo se približali izhodu, kjer smo si s dišavo v somraku osvežili zobe, konec Jezika in ustnice. Parfum Jo pekel in žgal — pa kaj to ~ samo, da smo dišali! Priracala je Olja. V en glas smo se za drli: "Kriet je vdtel!" Uvrstili smo ae drug za ftrugim ter poljubili po vrsti ljubljenko na-ših src. Olja Je bila tudi ob tej priliki povsem ravnodušna. Kadi te Dulcineje sem se celo dvobojev al — kakor ae pač spodobi pravemu vitezu. Dvoboj pa ni nastal iz notrdflje potrebe, mra več iz želje do posnemanja činov Dumasovih junakov. Imeli smo med nami gimnazi-sta, kl je svojemu očetu kradel puike. Kadar je puško prodal, smo izkupiček zapili. Nekoč se je ta fante premalo spoštljivo izražal o Olji. Oštel sem za pošteno, deček pa mi Je zameril in me Je hotel udariti. Izcimil se Je dvoboj, kl sem ga moško sprejel. Mene so določili za duelanta zbog tega, ker sem, posnemajoč Fausta, Mefista ln Valentina, sukal gorjačo tako spretno kakor Mefisto svoj meč. Prisorišče dvoboja Je bilo v Oeokinu. SekundIrali so nama tovariši iz Šole. Bilo je kakor v romanu. "Samo ne presrdi-to!" mi je prigovarjal znanec, Vo sem se pripravljal na izpad. Drugi pa je pristavil: "Saj se ni . treba pobiti do smrti!" _ Pričelo ss Ja — to končalo se Je v eni minuti, morda še prej. Dvakrat sta so križala rapirja nasprotnikov, potdan svs se u- darila brez obzira. Nasprotnik me je zadel v čelo. jaz sem njega zabodel v ramo. Oči vidno ga Je zaakelelo: Izpustil Je rapir. ki Je obtičal v moji rani. Izdrl sem ga iz čela . . . Tekla je kri. ki ae Je s precejšnjim curkom zlivala v oko. Tudi nasprotnik Je krvavel iz rane. Ker •mo se bili dogovorili, da ne bova pretiravala v dvoboju, ampak se bova sabljala le do prve občutnejše praske, so sekundan-ti sklenili premirje. Obvezali so najine rane. Dobro pomnim, da je eden izmed navzočih v ta namen odtrgal kos hlačnice od spodnje obleke. Ali Je Olga Borisenkova kdaj izvedela, da se je vršil ta dvoboj? Sodim, da so ji o njem povedali. Ali njeno obnašanje napram meni ae ni izpremenllo in tudi moja usoda Je šla radi tega dogodka lastna pota. Vaaovaiac in paa. Pri gledališkem zboru v Ufi je pela neka aristokratjea. Bila, mi je zelo všeč. Oblačila se je baš kakor druge igralke. Dišala ja po parfumu in je imela sobarico, ki ni bila nič manj čedna od nje. Nekoč je sobarica povezala stvari po predstavi v sveženj ln mi Jo dejala: "Kaj pa se lo-vite okrog mod kulisami? Sto- Ntl GROFA BUM JA (Dal*) Ko js slišal ostrogarček t« besede, je takoj poaabil prejšnjih očitkov, stopil na prste in za-klical navdušeno: "Trčimo! VIvat Frideri-cus. nal casar in oče!" T Pili so vsi trije Vitez Ahac je spraznil svoj bokal na dušek in ga porinil proti natakarju Altfetu. 'Trga pa zna!" sta si misllls sopives. Vitas Ahsc pa Js majal debelo glavo in ugovarjal: "EreJ sta govorila malo drugači. Toda * nič ne tajita, tufl! vidva misltts tsko kakor Jas. Res. lepe prsvice podeljuje cessr mestom ln trgom, sam pa ne da počenega grobi sa obrambo naše dežele. Zaukazal je, naj pridno molimo in zahajamo k litanijam in romamo in se postimo vsak teden In vsak mesec naj Godljo procesije skozi meeta in vasi, da odvrne Bog nesrečo. Na cesarjevo prošnjo je. razpisal papež Pavel Drugi odpustke za vse, kl se bodo bojevali zoper Turka. Friderik ssm pa ogleduje cvetlice ln snuje nsčrte, kako bi povzdignil Avstrijo do velesile. Na svojih bukvah. poeodah in palačah, povsodi ima napis: A. B. I. O. U. — Austriae est imperare orbi universo «. . Avstriji Je usojeno, da bo gospodovala po vssj zemlji... Kaj pa obramba? Preden dobi cesar poročilo o preteči nevarnosti in preden nabero brambovcev, mineta več nego dva tedna. Medtem pa Turki že oropajo in opustožijo deželo dodobra. Ako pridejo pred Ljubljano, gorje okoltel in tudi nam — neminc impediente, nuilo opem f órente — njih ne bo oviral nihče, nan\ ne bo pomagal nihče. Kaj naj opravi tistih par sto najetih vojnlkov v mestu ln na Gradu? In le poglejte, kakšne so ljubljanske utrdbe 1 Ozidje Je staro ln ponekod Jako slabo, zlastj ps Je premalo stolpov ln jarki so preplitvi." Sivo oblečeni vitez s rdečim bsretom in črno perjanico se ni gonil v svojem kotu. Delal se je, kakor bi spal. 81vkaste loksve oči med napol zaprtimi veki so mu begale potuhnjeno naokoli, kakor prašečemu lisjaku. Nepremična neplemcaite poteze upaiega bledega obrasa ao bile kakor okamenele. Glavo al Ja opiral s levico, da bi sakrival rdečo brazgotino 4 alabo zaceljens rane. Poelušal je posofno, kaj govori trojica pri Ahačevi mizi, vendar mu Je ušla marsikatera, ker so drugi gostje govorili in kričali, ropotali ln razbijali po mizah. "Ozidje našega mesta še nI poeebno močno," Je priznal meetni plaar. 'Toda tako alabo pa tudi ni. kakor se dosdeva nekaterim. Gradili ao ga večinoma Italijani is Merana. Benetk in Neapolja. možje, ki alove kot najboljši zidareki mojstri. Po ukazu natega ceaarja so poslali posneje plemenitaši, duhovniki, grajski oekrbnlki po kmetih in drugi veljaki avoje ljudi v LJubljano, da bi pomagali meato utrjevati. Mogoče Je. da so seljaki delali le bolj površno, na naglo roko. drugod pa ao ztdine polagoma razjedi! in krušill dež ln sneg in vihar." „ "Najslabše Je mestno zidovje okoli nemške komeode proti Krakovski vrti. in ob Nemških vratih, proti GradtSču." Je zabavljal vitez Ahac. "Ogledoval sem ga prej nekaj dnevi. Mestoma je raspokano tako zelo, da hI mogel v nekatere luknje vtakniti \«> pift Lepa reč!" "Nič ae ne bojte, goapod vitez," Je dejal meetni piaar. "Razpoke ao že vae zamašili. Namška vrata so pa kar sezidali menda včeraj. če ne že predvčerajšnjim." "Popraviti in bolje utrditi hi morali tudi Vicedomska \ rata. Ta kraj je jako važen, tukaj hi aovražnik najlaglj« nankakoval Ljubljano!" - "Nemška in Vicedomska vrata ao vendar v Novem trgu," je odvrnil goeptxl Pogladin ubad IJIvo. "Zakaj pa se plemenita goepode ne bri- gajo bolje zanje-? Mi meščani imamo komaj denarja za utrdbe na našem, na desnem bregu Ljubljane. Popraviti bi morali meščani bastl-jon na Gradu. Sezidati bi morali močan stolp na 2abjaku konec zidu ob vodi Zgraditi bi marali zid od Tranče do ogala frančiškanskega sonostans na desnem bregu < pri manjši pre-graji, pri mlinu, in odondod pred Poljansko vasjo do grajska trdnjave. Na vašem levem br«ru pa bl bil potreben stolp pri svetega Fri-doHna cerkvici na Bregu in več stolpov v ozki ju. Tudi bi morali poglobiti jarek proti KrakAremu." "Pa naj bi cesar kaj dal iz svojih kame-raitiih dohodkov, is vicedomske blagajnlce," je godrnjal vitez Ahac. ' "Zakaj pa goapoda na levem bregu ne dovolijo par tisoč goldlnsrjev iz deželne blagsjni-ce?" js očltsjoče vprašal mestni pisar. "Oprostite, egregle domine, ljubljanske razmere poznam še vs£ premalo, ds bl vsm mogel prsv odgovoriti. Toda povejte mi, čemu Imate tisto prsgrajo, tiste kole v Ljubljanici od Zabjaka do svetega Fridolina, pa tudi drugod.! Ali upate, da bodo ti slabi koli. zabiti le malo čevljev v tla, mogli zadrževati sovražnika?" "Kaj še. Pregraja nam zadržuje aamo odklenjene čolne ln ladje in pa les. ki je padel v vodo. Za sovražnike smo pripravili druge lepe stvari, da ga aprejmemo kar se da dostojno. Iz poškodovanih starih topov smo dali (illti pet novih, velikih. V smodniščnlcl pri Gradlšklh ali Nemških vratih imamo okoli osemsto centov smodnika. Večinoma smo ga nakupili v Trstu. Sto centov smo ga razdelili po Kranjskem: nekaj pa smo ga poslali v Zagreb ln Varašdin, poleg tega tudi raznega orožja in Hvinai." - "Kaj pa, ako bl treščilo v orožnico pri Nemških vratih, v smodnik?" je vprašal vitez Ahac in si gladi) brado, po burgundski m razdeljeno v dva repka. "Stanujem čisto bl zu> Odneslo bl vse hiše tam okoli pa Še mene poyrhu, kakor bi pihnil." "Treba bi jo bilo prestaviti kam drugajn. na primer na Grad," je poklmal mastni pisar in.dodal po kratkem molku: "Tudi aicer amo ukrenili vse potrebno. 2e proti dobrima dvema tednoma Ji bobna I mestni bo Mar trffctot' po mostu, da mora nakupiti vsak pek moke najmanj sa tri mesece, vsak meščan pa vsaj sa štiri tedne, sloer plača deaet cekinov globe. Magistrat ai js ogledal žitnice. da bi videl, če imamo, dovolj lita. Danes popoldne pa ai ogleda brambovc* tam zunaj pred Sen-klavžem; naročili smo bili oroija is Norimber-ga, In kdor pride brez sulice ali meča, plača tri cekine. Meatnl svet je ukazal, da ponoči ne sme nihče etreljatl in da ne smejo vratarji odpirati mestnih vrat nikomur, niti samemu gospodu mestnemu sodniku, niti vlcedomu. nitf deželnemu glavarju ne. Moja goapoda ao tudi zapovedall, naj pretovorijo laaarjl ves les v mesto, da ga Turki ne sežgp. K vsakim vratom smo postavili top in stražo, mnogo straž tudi ob ozldju." , "Koliko mož pa šteje meščanska hramba?" Je vprašal vitez Ahac. "Presneto mak». Vseh meščana*, starih in mladih, zdravih In bolnih, je komaj tristo. V LJubljano prihajajo od vseh vetrov sveta tujci, Štajerci. Korošci. Hrvatje. Cehi. Tirokri. Bavarci. Sakaoni. Franki. Svabl, Italijani, ček» Francozi. Pomorjani. Holandcl. Danci. Tretjina ljubljanaklh meščanov Je iz tujine. Večinoma oatanejo tukaj le Uko dolgo, da ai na-tlačijo biaage. potem pa jo popihajo lepo domov. Zato imamo le malo starih mežčansklh rodovin ... Marsikoga so pregnali tudi nevarni, alabi časi. Trgovina In obrt pešata Nekateri kraji so popolnoma opuatožeai in sapuičeni, saj Turka ne ovirajo ne velike rek«, ne visoke gore bret cest« in steza; drugod živoUrlJo naši ubogi »eljakl med razvalinami. Kmet Je pa res velik rtvež. j i ifi i fcajm I rite mi rajši uslugo in mi neaite to culo domov," BU sem pripravljen, da ji u-strežem brez ugovora." Posebno laskavo se mi je zdelo, da me je imenovala "gospoda akterja". i Bilo 1e, pozimi. Pot se je vlekla, pritiskal je hud mraz. Prišedši na cilj, sem ugotovil, da imam čevlje polne vode. Noge so mi malone zmrznile. Sobarica je medpotoma govorila o zakonu, o ženskah, pripomnila je tudi, da se ne bo nikdar omo-žila, niti tedaj ne, če bi Jo zasnubil igralec. Ko sva bila pred hišo, je obžalovala, da me ne more peljati v sobo in mi ne more postrežl s čajem. Našla pa je vseeno izhod: ponudila mi je vstop skozi stranska vrata — če preskočim ograjo na vrtu. Vprašal sem Jo, če ima svojo sobo, čemur je pritrdila. Čaj je vroč, njene besede pa so mi vil le poguma. Preplezal sem ograjo. Dal ne bi štorkljal po hiši, sem se sezuina stopnicah in pustil čevlje pri vratih. Skuhala je č^j in mi je postregla tudi prigrizkom. Ko sem se okrepčal, me je povabila k sebi na prenočišče. Vse se je izteklo gladko in zadovoljivo, samo —-ob treh zjutraj je zapel zvonec. "Gospodar prihsja," je dejala sobarica in šla odpirat došle-cu. Slišal sem, kako sta govo-rila. čakal sem, da se vrne meni, užival sem prijetno toploto v postelji, kjar sem leža pod peatro odejo, podšito z vato Zdajci se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Tik postelje se je ustavil Velik pes bernardin-ske pasme. Začel me je ovoha-vati in je grozeče renčal. Prestrašil sem se ga. Nato sem začul korake. Odprja so se vrsta. Vstopil je gospodar in vprašal sobarico: •"Kaj pa pea tako renči?" Sobaric» je brcnila psa z vso silo v vamp. Potisnila ga je 1 stran in ma jola prigovarjati "Pojdi sultan! Proč odtod!" Pes se je*umaknil to sobarica se je obrnila k gospodarju, rekši "Ne vem, kaj ga je prijelo, da je bil tako nemiren!" Gospodar je Odšel. Prisotnost duha moje dartle me je zelo iznenadila. V jutranjem svitu sem se odpravil domov. Bilo je opasno plesati vdrugič čez ograjo. Sobarica je predlagala, naj rajš izginem skozi glavna vrata. Sol sem naprej po Čevlje — ki so ponoči zmrznili. Morsi sem jih ogreti, potem sem jih obul, stekel domov, spotoma pa sem sklenil, da na bom nikoli več obiskoval lepih ženak v slabem obuvalu. Ljuboeumnež, bič i* policaj. V Ufl sem stanoval pri nek perici. Stanovanjski tovariš m Je bil neki invaliden uradnik — tih, prijazen, toda usmiljenja vreden mož. Kadar se' je sprav Ijal pod doajo, me je proail "daljapin, daj nu, zagodi malo, da so ogrejem!" Zapel aem napol glasno, da mu ustreigj včaši narobe* včasi prav. - Perica ja Imela hčer. nearaft» no ln histerično žensko. Zgovorna ni bila; delala je kakor konj. Užila je, mlallm. malo veselja v življenju. Rada pa se )e upljanila. Takrat je pleeala. pela, ae valjala po tleh, skakala po eobi In peovala ljudi s odurnimi priimki S to lenako sem doživel roman. Nekoč vdre na dvorižče prod stanovanje trden hrust z zavihanimi rokavi, v "cvilihastlh" hlačah, bos ln neopssan. V roki Je vihtll bič. fivrkal Je ž nJim po durih in. oknih In Je rjovel: "Kje pa ao igralci? Vae bom zadavil!" * ' Bil sem v hiši edin igralec in eem brž uganil, komu velja njegova pretnja. Lotijo se ga Je ljubosumnje. Splazil aem se skozi okno na streho skednja, ki Je stal poleg hiše. Sledil ml Je tovariš-invalid. Tudi nJega se Je polastil strah, da ne bi u-tcgnil kaj "dobiti". Komaj sva izginila Iz sobo <— že Jo prUovna-stll vanjo hruat. ki Je začel nabijati atole. mlse. poaodja, kitaro — vae. kar mu Je prišlo v roke. Kako sva si hotela pomagati? Tovariš se Je spustil aa tla fn Je žel po policaja Policaj Je prišel. Peljala eva ga v sobo. Na podu je ležal gromov-nlk Valjal se je s golim trebuhom po črepiajah. 'Vstani, kanalja!" ga Je voril policaj ter g» Sunil z nogo. Policaj se je odpasal in je opalil nepokorneža z jermenom x> zadnjici. Osvetnik je vzdrh-*1, se popraskal tam. kjer ga zaskelela bolečina, akočil pokonci in jadrno zapustil sobo. Toberi ae, kanalja 1* mu Je de-al mož postave. Hrust je Izginil, policaj pa se je obrnil k meni z besedami: 'Tako, zdaj pa mi dajte napitnino!" Junaška epizoda Jo bila zaključena. Iz nje sem se ^aučil, da je treba policaje spoštovati, uporniki pa imeti usmiljenje. *rT' (Det da je U »lavna Sest on preko očima peter PARIS 3. fefa. - 24. feb- (OS Mlatil.) Nijkraj** P* pa v patatal kabla! i nI ik* i »l i — rua4e •h« kuhinja. ZajaatH« al lie de France 16. marca» (Ob art—IL) VpnUit* kaUtanball rnrnm lis N. Michigan Ave: Chicago, 111. KLIC NOVIH ZVONOV. r - i ' ' is,. Gorje vam, sužnji, zakaj ste to storili, # da nas ponovno v zvonove ste prelili! V j ' z." i Zvonovi mi nismo, kanonov amo sinovi. Smo vaši grobokopi, smo vaši grobovi. ' * . Zvonovi nismo, rezervni smo topovi. Iz nas doni sovraštvo, moritve so glasovi. V - * ' Os ^ "V' ' f? Zi''* ' , Ml bomo še grmeli, ne bomo več zvonili, ko boste ponovno v kanone nas prelili. Mi bomo še metali strupene vam granate, da kri vas sužnjev napajala bo trate. • Divjale bodo nove bitke in v cerkvah »olilve "sa zmago, zmago" pedkurijo moritve . . In popi v cerkvah molitve bodo brali, pod krinkb vere žonko goljufali. ČLANI IN DRUŠTVA S. N. P. J. Na rokah imamo ie nekaj Zapicnikov 8. Redne konvencije S. N. P. J. in ker je sedaj pričela razprava o pravilih S. N. P. J. sa bodočo konvencijo, je zelo ugodna prilika, da f i nabavite ta zapisnik. Kdor nam poUJe 15c V poštnih wismksk) mu polijemo ta zapisnik. Pišite na: Književna Matica S. N. P. J. 2667 So. Lawn-dale A ve., Chicago, m. ■p h 30. MNCARjjl | 31-27) naročnina Ponovite ........!.. ..... ...................... ...M. ...M.. ........ ...M....... CL društva. ■nitij SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA . Tiska vabda za veselice in shode, vizitnioe, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugflij VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI i ' » t vji ' v Cene zmerne, unijsko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 Sa Ltwafck Atmm . 9CMCAGO. IU. S * ^ I \¡w. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA