OSREDNJA PRIL>iOkSKI dnevnik Ju"*®* plačana v gotovini ^ nAA „ * “»^e i gruppo Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 124 (10.644) TRST, četrtek, 29. maja 1980 ’Govcu^^^1 DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ■— u pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, PONOVEN TERORISTIČEN NAPAD NA DEMOKRACIJO IN SVOBODO TISKA Httnrfnnin fff Tit In V f V Milanu ubili novinarja Walterja Tobagija Agent javne varnosti žrtev atentata v Rimu Urednika Corriere detla sera ubile rdeče brigade pri njegovem domu - Bil je predsednik sindikalnega združenja novinarjev Lombardije - Njegovo ime že dolgo na spisku teroristov - Vest je vzbudila močan odmev pri vseh političnih in sindikalnih silah Zavezništvo \,Da, bujj. a na državo in njeno demo-lih st"° ureditev z dveh nasprot-l’*Wn,.an-i’ Skvao "kvarjajo z informira-%»t)i ega mnenja. Poštena, de-\ jav>na 'n tvorno kritična sred-j m. "ega obveščanja so nam- ^ ti- °d Klavnih temeljev vsa-M čne družbe, so dejav-V . ''mogočajo državljanu, da Član . , skupnost. Clu atentat "Rente na rimske po- « ]e V''*® Pa je napad na ie-kjih k.,, Plačalo enega naj- KVnihd^ Ndi in prevr Mia • DnlUSA..: kov v boju zoper Prevratništvo, zoper Cie n'' Politi«"i kriminal. Po-Sii ž|0avzlic tem žrtvam in stal- . nskemu Pritisku, ki mu j Ve |,na' dosk‘j ohranila mir-X 'ie!.te,esa- ki Je bilo v pet-aie J. predvsem orodje za ,\(it|. Savskih bojev, se pod ? *i|itlil(an,aSta'aj0 polastila nekega avta, s katerim sta dokončno zbrisala vsako sled za seboj. Pri tem ;e eden izmed zločincev s pištolo tudi laže ranil nekega taksista, ki sc jima je hotel zoperstaviti. Kmalu po zločinskem atentatu je neznani moški telefoniral uredništvu dnevnika «L'Unitš» ter izjavil, da so teroristično akcijo izvedb pripadni-' ’ NAR o'< prvi obletnici smrti «ka-merada* Cecchina. Pozneje so odgovornost za atentat prevzele tudi rdeče brigade in »organizirane skupine za direktno akcijo*, preiskovalci pa so prepričani, da je atentat izvedla fašistična skupina. Francesco Cecchin, 18-letni misov-ski aktivist, je umrl prav 29. maja 1979 v še nepojasnjenih okoliščinah nedaleč od liceja «r'ulio Cesare*. U' iti policist Franco Evangelista, ki je bil star 33 let in zapušča ženo te. dva otroka, je bil zelo znan v rimski četrti Trieste, kjer e služboval že vrsto let. V preteklosti se je večkrat izkazal kot izkušen in hiter policist, z,- kar so mu nadeli vzdevek »Serpico*. Na sliki (telefoto AP): Fiat 127 v katerem sta sedela agenta Lorefice in Evangelista. RIM — Terorizem (in torej polemika s Sciascio), levičarski odbori in vladna dejavnost so bile osrednja, tema .včerajšnje tiskovne konference sekretarja KPI Berlinguerja na sedežu rimskega združenja tujih dopisnikov. Kar zadeva terorizem je Berlin-guer še enkrat potrdil, da ni nikoli razpolagal niti z informacijami, še manj pa z dokumenti, ki bi govorili o povezavi med italijanskimi tero-nističnimi organizacijami in tujimi državami in organizacijami. Dodal pa je, da nikakor ni mogoče izključiti, da bi te povezave v resnici obstajale. Včeraj je Leonardo Sciascia, potem ko ga je tajnik KPI po njegovih izjavah o komisiji Moro tožil, odgovoril na nekem neapeljskem dnevniku in potrdil svojo verzijo glede datuma sestanka (6. maja 1977) ko sta se na sedežu KPI srečala z Berjinguerjem, prisoten pa je bil tudi slikar Renato Guttuso. Sciascia pravi, da je izrecno vprašal Berlinguerja ali je res, kar je sam povedal po televiziji, večer prej («tuji vplivi na terorizem*) in še zlasti ali je res, da gre za Češkoslovaško. Sicilski pisatelj potrjuje, da je Berlinguer pritrdil in mu tudi sporočil, da sta dva češkoslovaška državljana na tem, da bosta izgnana iz Italije. Na svoji včerajšnji konferenci je Berlinguer pripisal največ zaslug za ..............................................MIHI.......................................................■■»■•mm.....................................................................•■■■..>■■■■■•■.im...»■»■■■mi stavila v ospredje in ki sta ga izredno zanimali. Tobagi je bil obveščen o nevarnosti, da postane žrtev terorističnega atentata. O tem je govoril z glavnim urednikom Corriere della Sera Francom di Bello. Izrazil mu je željo, kot je sam Di Bella včeraj potrdil, da se ne bi več ukvarjal s terorizmom, ni pa prosil policije, da mu dodeli osebno stražo. Dejansko so mu prošnji ugodili in Tobagi se je v teh dneh ukvarjal s poročanjem o volilnem vzdušju v raznih mestih Italije. Vendar je bilo že prepozno zanj. Njegovo ime, simbol demokratičnega in delovnega človeka, predstavnika tiska, ki se je pogumno in vestno boril proti nasilju in terorizmu, za svobodno izgradnjo boljše in pravičnejše družbe, je bilo preveč v očeh teroristov. Njegovi kolegi in vsa demokratična javnost žalujejo za njim, vendar kot pravi uvednik dnevnika Corriere della sera danes, bodo drugi ravno tako neomajno in brez strahu nadaljevali po njegovi poti. Walter Tobagi je deveti novinar, ki je od leta 1977 sem postal žrtev teroristične dejavnosti v severni Italiji. Pred njim so ubili Carla Casalegna, sedem pa so ranili. Milan pa se je le nekoliko umiril po nedavnem umoru preiskovalnega sodnika Gallija, ki so ga rdeče brigade ubile 19. marca. Kaže, da je kljub aretacijam in čistkam policije in karabinjerjev milanski vod RB še vedno zelo nevaren. Antifašistični odbor v Milanu je za da nes oklical široko manifestacijo, da bi demokrati, delovno ljudstvo, antifašisti izpričali še enkrat obsodbo nasilja in terorizma. Italijanski predsednik Pertini, ki se mudi vJ Madridu, je preko svojega glasnika izrazil družini in redakciji ubitega novinarja svojo o-gorčenost in žalost ob tem ponovnem zločinu. Vsedržavna federacija italijanskega tiska je prekinila vse pobude, ki so bile načrtovane v teh dneh v okviru boja za o~ brambo demokratičnih pravic, med katerimi je temeljnega pomena prav svoboda tiska, ki je bila še enkrat včeraj močno prizadeta. Zato poziva vse novinarje, naj čimbolj aktivno in prepričljivo izkažejo svoj jasen, nepopustljiv in popoln odpor kriminalskemu načrtu prevratnikov. Sožalje, obsodbo in ostro zavračanje nasilja so včeraj izrekle vse politične in sindikalne sile, njihovi predstavniki in predsednika obeh vej parlamenta. Tajništvo vsedržavne zveze CGIL - CISL - UIL je med drugim pozvalo vse svoje organizacije, naj ustvarijo poseben vsedržavni sklad za pomoč družinam ubitih žrtev terorizma, h kateremu naj vsak delavec prispeva polurno plačo. Vsedržavno tajništvo kovinarjev FLM je pozvalo svoje člane k takojšnji mobilizaciji in poostreni zaščiti demokratičnih u-stanov. Glavni urednik Corriere della sera Franco di Bella ob truplu ubitega Tobagija (Telefoto AP) uiuiiiiiumiiiiMimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiMiniiiiintiiiiiitfniiiiiitiintiiiiiiititiiiiiiiiitniiiiiiiiiiui TISKOVNA KONFERENCA ZA TUJE DOPISNIKE Berlinguer o svojih izjavah o terorizmu Tajnik KPI je spet kritiziral politiko Cossigove vlado zadnje uspehe v boju proti terorizmu prizadevnosti sil javnega reda ter mobilizaciji vseh državljanpv, Jtpr je povzročilo popolno izolacijo teroristov in val široke solidarnošti s karabinjerji in policijo. Po mnenju tajnika KPI so polemike na tem področju vsekakor škodljive, saj gre za boj, v katerem mora prevladovati solidarnost vseh političnih sil. V zvezi s socialisti je bil Berlinguer spet dokaj polemičen ter je PROTITERORISTIČNA AKCIJA V FURLANIJI V Vidmu odkrili bazo skupine rdečih brigad Hepotrjene vesti o aretacijah domnevnih prevratnikov VIDEM — V krogih videmske kvesture so včeraj posredno potr dili, da so v nekem stanovanju v furlanskem glavnem mestu odkrili teroristično skrivališče, po vsej verjetnosti rdečih brigad. Sta novanje se nahaja v šestnadstrop-ni palači v središčni Ul. Sabbadini, v bližini glavne tržnice. To je vse kar je bilo včeraj mogoče izvedeti od preiskovalcev. Vsekakor krožijo vesti, da so v terorističnem skrivališču odkrili skladišče razstreliva in orožja, medtem ko ni znano če so v sta novanju tudi l*)ga aretirali. Proti teroristična akcija v Vidmu in v Pordenonu je vsekakor stekla po odkritju pomembnega skrivališča beneškega voda rdečih brigad v Jesolu, ki je privedel do aretacije štirih oseb, med katerimi je tudi dekle po rodu iz Furlanije. Imena aretirancev, ki naj bi bili vpleteni v umora ravnatelja Petrolchimico Gorija in funkcionarja Dig-sa Al baneseja v Benetkah, niso sporo čili. Govori se tudi o aretacijah v Vidmu, do poznih večernih ur pa te vesti niso potrdili. Odkritje terorističnega skrivališča v furlanskem mestu ni prvi znal-' prevratniške dejavnosti v Furla niji. saj so se pred časom v neka ■terih tovarniških obratih v. Torvi- scosi, Pordenonu in Cornu pojavili letaki rdečih brigad. Pred dvema letoma so v Vidmu teroristi ubili načelnika paznikov kaznilnice v Ul. Spalato, preiskava o tem zločinu pa je še na mrtvem tiru. Policija in karabinjerji iz Porde nona so včeraj demantirali, da so v tem mestu v torek odkrili skriva lišče neke teroristične skupine, kot so poročali nekateri časopisi takoj po odkritju skrivališča rdečih brigad v Jesolu. Isman morda kmalu na začasni svobodi RIM — Javni tožilec Armati je včeraj izrekel ugodno mne nje o zahtevi za izpustitev na začasno svobodo novinarja dnevnika »R Messaggero* Fa-bia Ismana, ki je bil obsojen na osemnajst mesecev zapora v aferi o objavi zapisnikov »skesanega* terorista Patrizia Pecija. Javni tožilec pa se je izrekel proti izpustitvi na zača sno svobodo funkcionarja Sdsde Russomanna, ki je bil na istem procesu obsojen na d.e leti in osem mesecev zaporne kazni Nfl VČERAJŠNJEM POSVETU MED VLADO IN CONFINDUSTRIO Industrijci za zajezitev inflacije toda brez razvrednotenja lire Za ohranitev konkurenčnosti zahtevajo zmanjšanje stroškov za delovno silo s fiskalizacijo socialnih dajatev RIM — V okviru posvetovanj, ki jih vlada vodi z družbenimi zastopstvi (sestala se' je že z enotno sindikalno zvezo, predvčerajšnjim pa z zvezo trgovcev) za pripravo dokumenta o gospodarski politiki, ki se ga je obvezala predložiti parlamentu do konca meseca, se je včeraj Cossiga s pristojnimi ministri sestal z zastopstvom zveze in-dustrijcev, ki ga je vodil novi predsednik Merloni. Na srečanju, ki je trajalo polnih šest ur, je najprej predsednik vlade obrazložil predstavnikom indu-strijcev splošen političen okvir, v katerem namerava vlada vključiti svoje pobude za ozdravitev in razvoj gospodarstva, nakar mu je Merloni tolmačil osnovne predloge zasebnih industrijskih krogov: nujnost zajezitve inflacije, nasprotovanje razvrednotenju lire, uvedbo ustreznih ukrepov za ohranitev konkurenčnosti italijanske industrije na mednarodnih tržiščih. Po dolgem in po obojestranski oceni koristnem posvetu so izdali skupno sporočilo, v katerem poudarjajo omenjene temeljne potrebe. Posebno pozornost posvečajo pa vprašanju ukrepov za zmanjšanje stroškov za delovno silo, ki so po mnenju industrijcev večji kot v drugih evropskih državah. V bistvu zahtevajo zato, da jih vlada razbremeni posrednih stroškov, kot so socialne dajatve pri delavskih plačah. Ministri baje v načelu pristajajo na možnost postopne «fiska-lizacije* socialnih dajatev (kar bi baje predstavljalo za državo breme okrog 7 tisoč milijard lir v treh letih), toda s pogojem, da se primanjkljaj v letošnjem proračunu ne poviša prek predvidenih 40.500 milijard Er. Za kritje morebitne fiskalizacije se bo torej vlada morala odločiti ali za ustrezno zmanjšanje drugih javnih stroškov, ali ta za sorazmerno povečanje dohodkov, torej davkov. O tem tudi po posvetu ministri niso hoteli dati nobenih izjav, trdeč, da bodo sklepali po nadaljnjih posvetih s sindikati in delodajaici. Sporočilo ugotavlja tudi soglasje vlade in zveze industrijcev glede nadaljevanja posvetovanj o posameznih vprašanjih, kot so politika zaposlitve, industrijske naložbe (zlasti na Jugu), podpora raziskovalnim dejavnostim in energetska politika na sestankih s posameznimi ministri. Jugoslovanska odlikovanja italijanskima častnikoma BEOGRAD — Predsednik zveznega komiteja za vprašanja borcev in vojnih invaMdov Milan Vukasovič je včeraj v imenu predsedstva SFRJ izročil red jugoslovanske zvezde z zlatim vencem generalnemu komisarju za čast padlih v vojni obrambnega ministrstva ItaEje armadnemu generalu Pietru Tolomeju. Visoko odlikovanje red z jugoslovansko zastavo z zlato zvezdo na ogrlici je Vukasovič izročil polkovniku Carlu De Simoneu. OdUkovanja so jima podeEM zaradi njune velike vloge pri negovanju prijateljskega sodelovanja med obema sosednjima državama in njunega prispevka k trajnemu obeleževanju in ohranjevanju spomina na padle v drugi svetovni vojni, RIM — Predsednik republike Sandro Pertini se je sinoči vrnil v Rim s svojega obiska '> Španiji. Zadnji dan je v Madridu spregovoril španskim parlamentarcem o svobodi in demokraciji 24. IN 25. JUNIJA LETOS Carter obišče Jugoslavijo BEOGRAD — Na povabilo predsedstva SFRJ bo predsednik ZDA Jimmy Carter, kot so včeraj sporočili, uradno in prijateljsko obiskal Jugoslavijo 24. in 25. junija letos. Prihod predsednika Carterja na uradni in prijateljski obisk Jugoslaviji na povabilo predsedstva SFRJ je nadaljevanje dialoga in uspešnega razvoja odnosov med državama na temeljih, ki sta jih določila predsednika Tito in Carter v skupni izjavi marca leta 1978. Obisk bo priložnost za vsestransko izmenjavo mnenj o stanju in vidikih odnosov in sodelovanja Jugoslavije z ZDA, še posebej na področju nadaljnje krepitve gospodarskega sodelovanja. Do obiska prihaja v času, ko na različnih straneh poskušajo vse za izboljšanje mednarodnega položaja. To bo tudi priložnost, da obe strani pojasnita svoja staEšča zaradi poslabšanih mednarodnih odnosov in do kriznih žarišč v svetu, pri čemer bosta izhajali iz nujnosti za ohranitev popuščanja na širših osnovah. Znano je, da se Jugoslavija kot neuvrščena država aktivno zavzema za premostitev sedanjih mednarodnih razmer.' V tej zvezi je bila dana tudi znana pobuda predsednika lita, ki je neposredno pred poslabšanjem zdravstvenega stanja poslal poslanice predsedniku Carterju in še nekaterim državnikom. FTedsednik Carter, ki je i-mel že od leta 1978 povabilo, naj obišče Jugoslavijo, prihaja v Jugoslavijo prvič, kar mu bo nedvomno omogočilo, da se neposredno seznani z dosežki socialistične Jugoslavije. obtožil Craxijevo stranko, da si ne prizadeva povsod za obEkovanje levičarskih odborov, temveč da pušča odprta vrata tudi drugim rešitvam s pretvezo, da je treba pač oblikovati take uprave, ki bi bile zmožne voditi upravne posle. In končno je Berlinguer ponovil svoje znane kritike notranji in zunanji poEtiki Cossigove vlade. Še posebej je omenil vprašanje devalvacije lire ter poudaril, da je proti taki rešitvi in je obenem ostro obsodil obnašanje nekaterih ministrov, ki širijo nekontrolirane vesti in povzročijo preplah in finančne špekulacije. TRŽAŠKI DNEVNIK Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE KPI 0 REZULTATIH ANKETE Ljudsko sodelovanje pomemben dejavnik pri sestavi programov za upravne volitve Medtem se nadaljuje volilna kampanja po mestu in vaseh ■ Leteči shodi SSk in predstavitev programa v dolinski občini ■ Pittoni in referendumi Komunistična partija je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila rezultate ankete, ki jo je izvedla med prebivalstvom in ki je služila za sestavo volilnega programa. Pokrajinski tajnik Tonel ter strankina predstavnika Poli in Gori so med drugim poudarili, da gre za posebno obliko ljudske participacije, ki jo je KPI izvedla po vsej Italiji. V tržaški pokrajini je porazdelila približno 10.000 vprašalnih pol, v samem Trstu pa dobro polovico. Rezultati ankete, ki so jih včeraj orisali komunistični predstavniki, se nanašajo na 1.100 odgovorov, pri čemer pa je treba poudariti, da vprašalne pole niso bile razdeljene nobenemu strankinemu članu. Anketa je predvsem pokazala globok razkol med prebivalstvom in Inštitucijami; velik del prebivalstva n.pr. ne pozna pristojnosti, ki jih ima pokrajina; slabo je tudi seznanjen z drugimi problemi upravnega značaja, ki so bili v zadnjem obdobju večkrat na dnevnem redu. Skoraj vsi anketiranci pa so se strinjali v oceni tržaškega gospodarstva, ki so ga označili kot zelo krhkega in povsem nezadostnega, da bi lahko zagotovil mirno prihodnost mestu in pokrajini. Kaj pa prebivalci predlagajo za razvoj mesta? Za skoraj 75 od sto anketirancev je prihodnost Trsta v razvoju industrije in pristanišča. Zanimivo je tudi, da se je samo 1,9 od sto anketirancev izrazilo za integralno prosto cono, ki jo predlaga Lista za Trst. Zanimivi so tudi odgovori, ki jih je dalo prebivalstvo v zvezi z industrijsko prosto cono na Krasu: 31,2 od sto anketiranih nasprotuje predlagani lokaciji, 27,9 od sto pa se strinja s potrebo po izgradnji cone, predvsem zaradi njenega gospodarskega pomena. Zanimiv je tudi podatek glede delovanja občinskega odbora Liste za Trst; 67,4 od sto anketiranih ga je ocenilo negativno, pri tem pa je treba omeniti, da so taki odgovori prišli tudi iz takih mestnih predelov, kjer je moč liste zelo velika. Glavni problem, ki mu bo treba posvetiti največjo pozornost v prihodnji mandatni dobi pa je po o-ceni anketiranih, stanovanjsko vprašanje, ki je prišlo do izraza v številnih odgovorih na razna vprašanja, ki jih je postavljala vprašalna pola KPI. «Za nov način upravljanja* — s sktii tem geslom se Slovenska skupnost Še do sobote prijave dohodkov V soboto, 31. maja, zapade rok za predložitev letne prijave dohodkov. Kdor ni še uredil tega opravila, naj pohiti, kajti nekaj časa vzame tudi predhodni postopek samoobdavče-nja (IRPEF in ILOR). Kje sprejemajo prijave dohodkov? ITedvsem naj povemo, da na uradu za neposredne davke na Trgu Panfili prijav ne sprejemajo. Pač pa sprejemajo prijave vse občinske izpostave; podjetja, združenja in druge organizacije lahko izročajo prijave svojih članov v občinskem uradu na Trgu Gra-natieri 2. Prijave sprejemajo omenjeni uradi dopoldne in tudi popoldne od 16. do 19. ure. V soboto pa bo popoldanski urnik podaljšan do 20. ure. Poleg tega se prijave dohodkov lahko pošljejo na urad za neposredne davke tudi po p 'šti, in sicer s priporočeno pošiljko. predstavlja volivcem devinsko - na-brežinske občine, ki bodo na junijskih volitvah obnovili krajevni občinski svet. Na predstavitvi programa in kandidatov je bilo poudarjeno, da je v občini predvsem potrebno tako upravljanje, ki izvira iz želja in potreb prebivalstva in delovnih ljudi in ne iz odločitev peščice posameznih vodilnih predstavnikov političnih strank. Podrobneje o programu za pokrajino je spregovoril pokrajinski tajnik Harej, načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu Antek Terčon pa je pred predstavitvijo programa predvsem poudaril, da so junijske volitve važne predvsem iz dveh razlogov: prvič, ker bo tokrat nastopila šovinistična in desničarska Lista za Devin - Nabrežino, drugič pa, ker se poraja nevarnost, da bi občina postala ne-upravljiva. Pokrajinski odbornik Brezigar pa se je med razpravo predvsem zaustavil pri treh vprašanjih: pri sodelovanju v občini, družbeno - gospodarskem razvoju ter o splošnem napredku življenjske ravni občanov. Včeraj je SSk imela volilne sho-Padrif ‘ ~ de v Bazovici, na Padričah, Gropa-di, Trebčah, pri Banih in na Opčinah. Govorila sta člana strankinega vodstva Dolhar in Lokar, ki sta obrazložila strankin program za po krajinske volitve in se ustavila predvsem pri globalni zaščiti, ki naj se izvede v napovedanih rokih in v skladu s pričakovanji slovenskega prebivalstva. Pozdravila sta osimski sporazum kot osnovo za prijateljske odnose med sosednjima državama, sta pa tudi poudarila strankino negativno stališče glede predvidene lokacije industrijske cone. Volilni program in kandidate, ki se bodo potegovali za izvolitev v dolinski občinski svet, je sinoči predstavila tudi krajevna sekcija SSk. Program je orisal tajnik sekcije Sergij Mahnič, ki je med drugim poudaril, da ostaja temeljna točka njenega programa boj proti vsem oblikam narodnostnega odtujevanja in asimilacije slovenskega človeka, občana in državljana. Občina pa i-ma kot javna ustanova pravico in dolžnost, je še dejal Mahnič, da se postavi v obrambo svoje zgodovinske identitete, da ne postajamo, kot se marsikje dogaja, tujci na domačih tleh. Pokrajinski tajnik PSI Pittoni pa je včeraj ponovno pozval strankine člane, da množično podprejo nekatere referendume, ki jih predlagajo radikalci; istočasno je tudi poudaril, da radikalci, po mnenju PSI, grešijo, ko predlagajo naj se volivci vzdržijo. S tem bi samo podprli reakcionarnost in kvalunkvizem Liste za Trst. VOLILNA ZBOROVANJA Danes, četrtek, 29. maja, bodo na sporedu naslednja volilna zbo rovanja: SSk Ob 18. uri na Kontovelu; ob 18.30 v Vižovljah in na Proseku; ob 19. uri v Križu; ob 19.15 v Cerovljah; ob 19.30 v Gabrovcu, ob 20. uri v Saležu in v Cerovljah. PSI Ob 10. uri v Miljah (na malem trgu); od 17. do 20. ure pri Sv. Jakobu fotografska razstava; ob 19. uri v Nabrežini - Kamnolomi; ob 18.30 v krožku Salvemini, na Korku Italia 12. manifestacija na temo «Socialisti in pokrajina* s posegi Pittonija, Carboneja in Gher-sija. K P I Od 9. do 13. ure leteči shodi v Rojanu, Anita Rabbito in Dennis Visioli; ob 12. uri pred tovarno VM, Ugo Poli; ob 12. uri na Trgi' Puecher, Eugenio Benolic in Mau-rizio Michelini; ob 17.30 v Ul. Ba-iamonti 34, manifestacija; ob 18. uri na Trgu Stare mitnice, Fausto Monfalcon; ob 18. uri v Nabrežini (železniška postaja), Stelio Spada-ro, Giorgio Veggian in Giorgio Depangher; ob 18.45 v Križu, Stelio Spadaro; ob 19. uri v Ul. Pa-paveri (IACP), Giorgio De Rosa; ob 19.30 v Vižovljah, Stelio Spadaro in Alojz Markovič. Napredna lista Ob 21. uri v prostorih ŠK Kras v Zgoniku predstavitev kandidatur in programa. PO UBOJU ČASNIKARJA TOBACIJA V MILANU Tisk se bo le z večjo močjo boril proti terorizmu in za demokracijo Sožalne brzojavke časnikarske zbornice in sindikata F-JK Brzojavki Collija in Comellija - Tudi KPI obsodila atentat Ponovni teroristični izpad v Milanu, ki je terjal življenje urednika «Corriere della sera* Walterja Tobagija, je odjeknil tudi v deželnih časnikarskih krogih, časnikarji so odločno obsodili načrt ubijalcev, ki skušajo na vse načine onemogočiti tisk in ga prisiliti k molku. Sindikat novinarjev F-JK je včeraj takoj po atentat'; izdal izjavo, v kateri je rečeno, da «časnikarji dežele Furlanije-Julijske krajine izražajo najglobljo bolečino, obenem pa odločno obsojajo podel in kriminalen atentat, katerega žrtev je postal Walter Tobagi. Tobagi je od vsega začetka nudil vse svoje najboljše moči časnikarski službi in sindikalnemu gibanju, terorizem pa je ponovno udaril po tisku z jasnim namenom, da zaustavi demokratični proces svobode tiska, za katero je Tobagi dal svoj velik doprinos z delom v prid ponosu in pravicam italijanskih časnikarjev. Časnikarji F-JK zavračajo ponovno krvavo sporočilo in pripominjajo danes kot vedno doslej, da se bodo borili za demokracijo in v službi države, ki preživlja dramatične trenutke. Od i demokracije je eden izmed temeljnih kamnov prav svoboda tiska, MiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiinimiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiikMiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ZARADI NARAŠČAJOČE KRIZE V OBRATU Dopolnilna blagajna tudi za delavce «Cantieri Alto Adriatico» v Miljah? Včeraj sindikalna skupščina in zasedba deželnega odborništva za industrijo ■ Sindikati zahtevajo širšo publicizacijo obrata Delavci miljske ladjedelnice «Can-tieri Alto Adriatico* so včeraj uprizorili novo protestno manifestacijo po tržaških ulicah in se podali pred sedež deželnega odborništva za industrijo v Ul. Trento. Tu so se zadržali od 10. nekako do 16. ure, ko so stopili v poslopje in se v dvorani za konference zbrali na sindikalni skupščini. Med tem časom se je njihovo odposlanstvo, v katerem so bili tudi člani tovarniškega sveta in pokrajinske sindikalne zveze, sestalo z odbornikom* De »Carli jcn*> An z ravnateljem odborništva Pbstori-nijem. Skupna obravnava položaja v miljskem obratu , je pokazala,-da, se ladjedelnica polagoma pogreza v čedalje hujšo krizr. Družba je prišla ob vsako likvidnost, tako da delavci še vedno čakajo na izplačilo aprilske plače in predujma na račun proizvodne nagrade. Poleg tega bi bilo za redno delovanje la- djedelnice treba obnoviti in posodobiti nekatere njene tehnične na- prave. Glavna zahteva prizadetega delavstva je, da bi družbo publicizirali v večji meri kot doslej, ko je pri njeni glavnici soudeležena z deležem 33% deželna finančna družba Friu-Iia. Pristopila naj bi predvsem o-srednja ladjedelska družba Fincan-tieri, ki naj bi prevzela 20% glavnice, s čimer bi se tudi delež Friulie lahko dvignil na 49%. Preostalih 31 ,^)a , npjhjbi prevzeli zasebniki, ki pa naj bi bili za‘"razliko od sedanjih delničarjev kos nelahkim na-Jogatu. $ jih nalaga vpdenje obrata, kakršna je miljska ladjedelnica. Glede aprilske plače in predujma, so delavci opozorili predstavnika deželne uprave, da ne morejo pristati na predlog Tržaške hranilnice, naj bi za ustrezno posojilo prevzeli sami nase jamstvo za povra- .....................mil.............................................m...... PO VČERAJŠNJEM ZASEDANJU Še negotova razsodba za Rossano Matiussi V soboto bo grško vrhovno sodišče odločilo o zahtevi po ekstradiciji V soboto bo grško vrhovno sodišče izdalo razsodbo, na katero ne bo mogoče vložiti priziva, o izročitvi 2ti-letne Tržačanke Rossane Matiussi italijanskim oblastem. Grška policija je domnevno italijansko teroristko aretirala 17. aprila letos v malem grškem mestu Ka-valli, potem ko je italijanska sodna oblast zahtevala njeno ekstradi-cijo pod obtožbo sodelovanja v o-boroženi tolpi, prevratniške dejavnosti in posesti zažigalnega materiala ter manjših prestopkov. Sodišče bo moralo odločati o sprejetju ali zavrnitvi priziva Matiussi-jeve, ki je na včerajšnjem zasedanju zaprosila za politično zatočišče. Poudarila je, da se namerava poročiti z Michelejem Mavropulosom, grškim študentom, s katerim je živela prav v Kavalli, kraju, kjer ju je policija aretirala. Tudi Mavro- pulos, ki so ga italijanske oblasti izgnale iz Italije, ko je obiskoval univerzo v Firencah, sedi namreč v grških zaporih pod istimi obtožbami kakor Matiussijeva. Pred grškimi sodniki je domnevna teroristka zanikala sodelovanje v oboroženi tolpi in izjavila, da so obtožbe lažne, osnovane na izpovedi jetnika firenškega zapora. Na Padričah slavita danes 45. obletnico skupnega življenja srca voščijo IVANKA in KARLO GRGIČ Vse najboljše in še na mnoga zdrava skupna leta vama iz srca voščijo Matejka, Ana in Svetko ter vsi,ki vaju imajo radi čilo. To jamstvo so dolžne prevzeti javne uprave, so prizadeti poudarili na sestanku. Poseben problem v zvezi s tehnično preosnovo ladjedelnice predstavlja nujna začasna prekinitev proizvodnje. Kolikor bo do tega sklepa le prišlo, kaže, da bo neizbežen vpis vsaj enega dela 450 zaposlenih delovnih moči v dopolnilno blagajno. Težko je v tem trenutku predvidevati, kakšna bo nadaljnja usoda miljske ladjedelnice. Zanimivo je pri tem da, ima-.obrat zagotovljena naročila za vse leto 1980 in še za nekaj mesečev prihodnjega leta. S tega v$ika vsaj V Jera trenutku torej ni mogoče govoriti o krizi. Večja publicizacija bi vsekakor omogočila primemo nadzorstvo nad vodenjem obrata, za kar se bodo predstavniki pokrajinske sindikalne zveze odločno zavzeli na novem srečanju z ministrom za državne soudeležbe De Michelisom, ki je sklican za danes p-poldne v Rimu. Po skupščini so delavci sklenili ki se bori proti vsaki obliki fanatičnega terorizma in po tej poti bodo časnikarji iz Furlanije-Julijske krajine še nadaljevali, tudi v spomin na Walterja Tobagija in vseh kolegov, ki so zvestobo svojemu poklicu plačali z življenjem*. Časnikarski zbornici Lombardije in kolegom milanskega dnevnika sta poslala sožalne brzojavke sindikat novinarjev iz naše dežele in novinarska zbornica. Prav tako sta so-žalni brzojavki poslala tudi predsednik deželnega odbora Comeili in predsednik sveta Colli, ki sta obsodila tudi atentat v Rimu, kjer je pod streli teroristov padel orožnik Evangelista. Sožalno in solidarnostno brzojavko sta poslala tudi časnikarska kolektiva našega dnevnika in agencija Alpe - Adria. Na včerajšnjem shodu KPI je govornik Dolfi Wilhelm ostro obsodil milanski in rimski atentat, ki opominjata, da boj proti terorizmu še zdavnaj ni končan. Prav zato morajo vse demokratične sile, je nadaljeval govornik, pokazati velik čut odgovornosti in čeprav smo v volilni kampanji, se ne smemo prepuščati iracionalnim izpadom, ki lahko škodujejo demokraciji. Obvestilo izletnikom na Poljsko Naše naročnike in bralce, ki so se prijavili za izlet na Poljsko, in sicer 12., 19. in 26. junija, prosimo, da prinesejo na našo upravo v Ul. Montecchi 6/II svoj potni list ter dve fotografiji za poljski vizum. Potne liste, fotografije in zadnji obrok vplačila bomo sprejemali danes, 29. t.m., od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Izletnike prav tako obveščamo, da se je v času od decembra lani, ko je bil izlet objavljen, zaradi podražitve nafte povečala cena prevoza za 13.000 lir. Prosimo, da to upoštevate. Izletniki morajo priti osebno, ker bodo morali podpisati formular za poljski vizum. Pestri načrti v odbora KD «Skamperle» Pred poldrugim mesecem je bii v društvenih prostorih 24. občni zbor svetoivanskega kulturnega društva cSlavko škqwperle»,.. med katerim so tudi izvolili novo predsedstvo. Mladi kulturni dqlq,vci so v svoj program za bodoče delava nje vključili več pobud, ki jih bodo izvedli že v kratkem in ki dokazujejo voljo po ohranitvi in rasi> slovenske narodne zavesti v tem mestnem okraju. V sodelovanju z drugimi svetoivanskimi in lonjer-skimi organizacijami bodo od 21. do 24. junija v prostorih bivše psihiatrične bolnice pripravili «Kreso-vanje» z bogatim kulturnim programom. Že ob tej priložnosti bodo verjetno izdali posebno brošuro o svetoivanskih običajih in zgodovini, ki pa, kot sami pravijo, ne bo o-stala osamljena, saj nameravajo podobno publikacijo izdajati vsako leto. Še dalje se borijo, da bi jim vrnili Narodni dom na Vrdelski ulici. V predpoletnem času načrtujejo člani KD «Škamperle» še izlete, j nakar bodo pričeli s pripravami za proslavljanje raznih obletnic, tako osvoboditve, nastanka društva in smrti škamperla. \ SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE vabi na 1. občni zbor, ki bo jutri, 30. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17.30 v prvem sklicanju in ob 18. uri v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo upravnega odbora 2. poročilo nadzornega odbora 3. proračun 4. diskusija 5. razno GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom SLAWOMIR MROŽEK TANGO dramsko delo v treh dejanjih Danes, 29. maja, ob 17. uri ABONMA I (mladinski) Danes, 29. maja, ob 20.30 ABONMA E (mladinski v četrtek) V soboto, 31. maja, ob 20.30 ABONMA F druga sobota po premieri) Ker sta predstavi Tanga v petek, 23. in v soboto 24., t.m. odpadli zaradi obolelosti v ansamblu in ker SSG po ministrskih predpisih zaključi sezono 31. maja, vabimo cenjene abonente redov A in B (premierski in prva sobota po premieri), da si ogledajo eno izmed predstav na sporedu v tem tednu. Pripominjamo, da je za predstavo v soboto, 31. t.m., na razpolago malo sedežev, zato je potrebna takojšnja rezervacija. LOJZE CIJAK NEURJE drama v narečju krstna predstava Sodelujejo VESELI GODCI iz Boljunca in folklorna skupina STU LEDI. Jutri, 30. maja, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU. Za abonente SSG znaten popust. Prodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma — telefon 734-265 - 734-269. FOTO TRST 80 vabi vse, ki jih zanima fo-toamaterska dejavnost, naj se udeležijo sestanka, ki bo danes, 25. maja, ob 20. uri v Dijaškem domu. Ul. Ginnastica 72,. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 29. maja MAJDA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.44 — Dolžina dneva 15.23 — Luna vzide ob 20.11 in zatone ob 5.25 Jutri, PETEK, 30. maja MILICA DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30, d* 20,30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul, Commerciale 26, Trg XXV aprile 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX settembre 4, Ulica Bernini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX settembre 4, Ulica Bernini 4. GLASBENA MATICA TRST ŠOLA GLASBENE MATICE podružnica Prosek - Kontovel Jutri, 30. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku ZAKLJUČNI NASTOP harmonikarjev Glasbene matice s sodelovanjem pevskega zbora Vasilij Mirk. Vabljeni! ostati v dvorani, kjer so se pozno clVlUZCt l)TlOS tjU S A’ l@Tl J€*TICL zvečer ponovno sestali z odbornikom j SučSemom'Jakartkse S za sezona Slovenskega kluba PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU vabi na 89. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, 1. julija 1980, ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10. uri v drugem sklicanju Dnevni red: 1. predldStetOM Obračuna 1979 2. diskusija 3. izvolitev novega odbora 4. razno Šolske vesti sedba odborništva nadaljevala. Danes vpisovanje za Moskvo in Leningrad V času letošnje olimpiade, ko se bodo mesta Moskva, Leningrad in Kijev pokazala v povsem prenovljeni luči z novimi šprtnimi in turističnimi objekti, pripravljamo za naše naročnike in bralce tri ločena potovanja v Sovjetsko zvezo. Kot je bilo že podrobno najavljeno bosta dve potovanji v Leningrad m Moskvo 17. julija in 1. avgusta, potovanje v Kijev, Leningrad in Moskvo pa je na programu 28. julija. Vsako potovanje traja po 8 dni. Cena za potovanje v Moskvo in Leningrad je 495.000 lir, za kombi nacijo, ki vključuje tudi Kijev pa je 525.000 lir. Vpisovanje je danes, od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6/II. Ob vpisu je treba vplačati 100.000 lir, ostalo pa do L. julija Slovenski klub je imel še zadnji torkov večer v letošnji sezoni. Večer pa se ni odvijal v klubskih prostorih v Gregorčičevi dvorani, ampak v «klubski podružnich v gostilni Dolenc (Devinščina), kar je sicer že preraslo v tradicijo. Torkovega večera ob poslovilnem omizju se je udeležilo veliko število članov kluba, rednih obiskovalcev klubskih prireditev in prava plejada naših umetnikov, tako slikarjev kot književnikov. Tako je Slovenski klub, sicer ob omizju z dobro kapljico, golažem in štruklji, potrdil svojo vlogo središčne tovrstne mestne ustanove, ki mora družiti mlade in starejše, intelektualce, študente in delavce, ki si prizadevajo za svojo osebno kulturno rast in s tem za rast celotne naše družbe. Dejavnost Slovenskega kluba je že nekaj let zasnovana tako, da zadosti vsem potrebam in željam, torkovi večeri so pestri in lahko bi rekli, da nakazujejo nove poti «potrošnikom* in «snovalcem» kulture ter umetnosti. Skratka, gre za večere, ki zaobjemajo široko pahlja- .......................................................................................................................iiiiiimii.....iiiiiiihiimii......i....i.............■■■■■...mm«...........................................im......m Pred poimenovanjem skedenjske šole V Skednju so v teku zadnje priprave za slovesno poimeno vanje tamkajšnje slovenske osnovne šole po domačinu, učitelju in glasbeniku IVANU GRBCU. Že več let poteka akcija učiteljstva, staršev ter domačinov za to poimenovanje. Fot ni bila vedno lahka in marsikdaj smo si postavili vprašanje, ali nam bo sploh uspelo priti do konca. Z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo vseh članov pripravljalnega odbora, v katerem sodelujejo poleg učiteljstva ter staršev tudi predstavniki domačega prosvetnega društva, ki nosi prav tako ime po Ivanu Grbcu, ter predstavniki Doma Jakoba Ukmarja. Pred 200 leti, ko so takratne av-stro-ogrske oblasti izdale odlok, da se v Skednju ustanovi prva šola v tržaškem predmestju (sicer v nem škem jeziku), je bil Skedenj tipična vas, v kateri so živele izključno slovenske družine, ki so se ukvarjale s poljedelstvom, obrtjo in ribištvom. Slika današnjega Skednja je seveda povsem drugačna. Mesto ga je namrpč popolnoma preplavilo. Poleg asfalta in cementa gospodarijo tu novi prišleci. Zato domači- ni še z večjo vnemo gojijo svojo narodno zavest, svoje tradicije, kar se najbolje odraža v kulturnem življenju ter v vsestranskem podpiranju domače slovenske osnovne šole ter otroškega vrtca. Praznično vzdušje ob poimenovanju se bo pričelo že zjutraj s prisotnostjo številnih vaščank in vaščanov v prelepih narodnih nošah pri sv. maši. Popoldne pa se bo praznovanje nadaljevalo ob 17.30 s slovesnostjo poimenovanja z govori, kulturnim programom ter odkritjem doprsnega kipa na dvorišču šole, v kateri je Ivan Grbec poučeval. Želimo opozoriti na dejstvo, da je bil jeseni leta 1945 prav on med tistimi, ki so nastopili službo učitelja v domačem kraju v materinem jeziku. In z istim zanosom, s katerim so ti učitelji pričeli s poučevanjem ti ste jeseni leta 1945, moramo danes in v prihodnje vsi, ki se na kakršen koli način ukvarjamo s slovenskim šolstvom v zamejstvu, nadaljevati delo v prid našim mladim rodovom Pripravljalni odbor za poimeno vante slovenske osnovne šole v Skednju po Ivana Grbcu : "V m , SCUOtA ELEMENT ARE STATALE : c OKUN«1* 5 ' SLOVfHA državna osnovna SOLA II i 1 iLOVEi$u* IVIKO« {VAN GRBEC S ' ’ * :* i •& M: '■<. |gP co najrazličnejših problematik, od strogo umetniških pa do takih, s katerimi se človek vsakodnevno srečuje v življenju. Zato so bile vse prireditve v Slovenskem klubu dobro obiskane, razveseljiva je bila predvsem prisotnost mladih, ki so dobili v Gregorčičevi dvorani možnost zoperstaviti se alienativnim in potrošniškim momentom naše družbe, kar daje upati, da se bo tudi mladina v čim večjem številu vključila v delovanje kluba in doprinesla še več tiste svežine in poleta, ki ga je bilo sicer tudi letos v klubu dovolj. Ob poslovilnem omizju v torek zvečer so se obiskovalci SK poslovili tudi od prijatelja in umetnika Edija Zajca, ki odhaja v ZDA. Predsednik kluba Marko Kravos je Zajcu izročil priložnostne darilo in spominsko knjigo, da ne bi pozabil na Gregorčičevo dvorano in rodni kraj. Kravos se je nato zahvalil vsem, ki so prispevali k uspešni sezoni SK, nakar se je večer ob veselem razpoloženju in glasbi nadaljeval v noč. Na osnovni šoli «M. Gregorič* bo zaključna šolska prireditev 3. junija ob' 11. uri. Prireditvi bo prisostvoval mladinski pesnik Miroslav Košuta, ki bo podelil bralne značke. TPPZ OBVESTILO TPPZ sporoča celotnemu ansamblu, da bo v loboto, 31. maja, ob 13. uri po italijanskem času odhod iz Krvavega potoka (Jugoslavija) na predvideno gostovanje na Koroško. Zbrali se bomo na italijanski strani mejnega prehoda na Pesku. Prosimo za točnost in polnoštevilno udeležbo. Vzemite potrebne dokumente in osebno izkaznico. Gledališča VERDI . Jutri, 30. maja, ob 20.30 to sporedu simfonični koncert (.re“. ' sporedu simtomcni Konceu. .. Dirigent Gabriel Chmura, viou ■ Cristiano Rossi. Rezervacije P srednji blagajni. Kino Aldebaran 17.00-22.00 «Bob Marly live». Barvni film. Nazionale 15.30—22.00 «QueUa *»P" porno di mia figlia*. Barv«j' Prepovedan mladini pod *, Ariston 17.00 «Si salvi chi C. Cardinale. Barvni f,'mMoBte-Ritz 16.00 «11 ladrone*. E. m sano. jje Eden 18.00 «Tom Horn*. Steve Queen. Barvni film za vsaW Excelsior 16.30 «MantiemJ pulita Joe*. P^ Boyle, D- ‘^0 Barvni film. Prepovedan pod 18. letom. $ Grattacielo 18 00 «Due magnu® per una citta di carogne*. » .» "-epovedan mladini P«1 film. Prepovedan letom. . ■ jel Fenice 17.00 «Giochi olimpi« sesso*. Barvni film. Prepove mladini pod 14. letom. . jj Mignon 16.30-22.00 «L,ama^j mia madre*. C. Evans. jj, film Prpnnvprtan mladini film. Prepovedan mladim Filodrammatico 15.30 «MoniqyeL])i corpo che brucia*. Barv®,^ Prepovedan mladini Cristallo 16.30 «Una strada, unjjjjj re». Arison Ford, Lesley Dowun. Barvni film. Moderno 16.30 «Kiss Phan„‘* Glasbeni film v katerem pa skupina «1 Kiss*. ., jjvt. Aurora 16.30 «Emily sweet » X K. Stark, S. Brackett. Barvnin Prepovedan mladini pod 1°- m Capit-il 16.00 «Kramer contro mer*. Barvni film. rjeri Vittorio Veneto 16.00 «1 ^vrefl dell’inferno». Barvni film-vedan mladini pod 14. ■e") Voha (Milje) Zaprto. ^ Razstave Trž° V galeriji Planetario ^vo Barbacan 4 so odprli _r ^ z naslovom «Marija Terezija Fride de Reya Giordani*. ^ je V osnovni šoli «Josip R|D,tjn de- odprta razstava o življenju ^ lu Josipa Ribičiča ter o =y- j,, bu in slovenski šoli vuera|„t jp nes. Razstava je odprta vsak tava je »uh* ,q od 9. do 12. in od 16. do in v nedeljo od 9. do 13- lir • uN in v ueueiju uu v. uu ^ b°. Jutri, 30. t.m., ob 20-3®,'jlr PD «J. Rapotec* v Preba**^« rio Magajna prikazal diapoz potovanju po Daljnem vzhod x_______________ __ svečanem odprtju srenjske ^ prosvetnega društva v na^a. vatehni- Društvo prirodoslovcev m^ ^ kov priredi jutri, —. w ^avanje «Računainiki dane maj8’ vuru uu tehnik računskega jjali. univerzitetni prof. Matjaž Predavanje bo v prostorih^jjetti ske prosvete v Trštu, Ul-3, ob 20. uri. Prispevki POPRAVEK: Namesto Pv/fJF za globo darujeta Drago ^ ka Pahor 20.000 lir za ^ in popravljanje spomenika bazoviškim žrtvam. . „ „nit lir Justi Race daruje 10^®® solidarnostni sklad SKGZ. V spomin na Josipa Ce sp.T daruje Antonio 10.000 hr menik padlim v NOB iz s Kolonkovca in od Sv. A gf# V spomin na tov. T°SIRn oOO" Tita daruje Silvij Stopar za športno šolo Trst. jv#* Namesto cvetja na gr?“ j# Rijavec vd. Stibiel daruj®-8 |jr v Gerdol in Maruška 20.000^^ mladinski pevski zbor matice. pri'K Miljski občinski svet * ■, F žujc žalovanju župana W*JJ fr dona ob izgubi matere W%8|je. ni in mu izrpka globoko s Ob smrti drage matere >**' ji,-. lektiv Primorskega dnevi'18 ^-jl* no sožalje miljskemu žuPa" ju Bordonu. Slovo od Danila Argeniinija-Srebcrnika Danilo Argentini-Srebernik počiva od ponedeljka na škedenjskem pokopališču. Ogromna množica prijateljev in sorodnikov ga je pospremila na zadnji poti in se po klonila spominu njegovega bogatega, čeprav grenkega, življenja. Umrl je. ko mu je bilo šele 60 let. Neozdravljiva bolezen mu ni prizanesla. Danilo se je udeležil odporniškega gibanja, nakar se je zaposlil v Ljubljani, kjer je tudi ustanovil in veliko let predsedoval Italijanskemu kulturnemu krožku ter nudil vse svoje moči rojakom, ki so tu prebivali. Pogrebne svečanosti v Skednju se je udeležil tudi Leandro To massini, član italijanske skupnosti v Ljubljani, ki, je v svojem govoru med drugim rekel: «Ko nas zapušča človek, kakršen je bil naš Danilo, človek, ki ni deloval le zase in za svojo družino, ampak za plemenite ideale, saj je leto za letom trosil svoje energije v korist celotne skupnosti, takrat prevzame prijatelje nepopisno globoka žalost. Prijatelji Italijanskega kulturnega kluba iz Ljubljane se ti zahvaljujemo za tvo je neprecenljivo delo in v tej luči se te bomo tudi vedno spominjali.* Vdovi gospe Bruni in sestri Lidii izrekamo globoko sožalje. Zapustila nas je naša draga MARIA VERSA por. D’ANGEL0 Pogreb bo jutri, 30. maja, ob 17. uri iz hiše Proseku. žal osti 0 žeto Žalujoči: mož Lindo, sin Dario 1 Gianno, draga Natuly in drugi sor Prosek, Trst, 29. maja 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) . Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, n°na’ stra in teta OLGA TRETJAK vd. PAULINA Pogreb drage pokojnice bo danes, 29. maja, iz kapele nabrežinskega pokopališča v cerkev. Jj Žalostno vest sporočajo; sin PeP*’ tet)e ke Marica, Milica in Dragic«' Angelo, Edi in Venanzio, vnuki l' sorodstvo Nabrežina, Sesljan, Koper, 29. maja 1980 i F se str; litv Ure koa Kp obli dii spe i»( san tov bila Sov Ms iic »ek »Pr, del( Pl ; SPlC bet StV( »Sel fen s* ta. 0; te, bti tar, stoj !k, S »Oti; Ss Pa Mik >0d( M »Pat sprf jja, *>] ta-l Soji 8a i bjsk sha Pio 15 I Posl »arr Pfič tav Pret Sv0j X X v i fr« i* s r ?0| I s PRIMORSKI dnevnik gfSEDO IMAJO KANDIDATI NA OBČINSKIH VOLITVAH GORIŠKI DNEVNIK 29. maja 1980 PETNAJSTI GRAN NOE D ORO Volilni programi morajo upoštevati V Gradišču oib Soči letos že petnajstič dejanske potrebe in zahteve občanov nagradna razstava vin naše dežele BORIS SIMONETA (Napredna lista) 5e *?0bno k°t v mandatni dobi, ki stra„,avkar 'zteka, se socialistična ijt,,„nka Predstavlja na občinske vo-v občini Zgonik v sklopu Na-koali ■■ ‘■ste’ ki je izraz levičarske nl!n sodelovanja med PSI in oblj Ut)e Politični komponenti sodi - Program in ga skupno tu-sPeva m . eta tako, da vsakdo pri-ip j3 svoj konstruktivni doprinos sarna °benem ohrani svojo akcijsko ®ov st°jnost. Izdelava programa za bj]a° t^f etno obdobje dejansko ni sovnarfz.a’ ker osnovna izhodišča Msto J° S smernicami in političnim p ^ kom za reševanje problemov Usedanje upravne prakse. To je tar.” Povsem logičnega, saj mora delom3- nadaljevati z že začetim ip J/ m Pobudami. Program pa ni ip „ Sffie Postati nekaj dokončnega srn0trSpremenljivega, temveč treba trebe1-0 uP?števati vedno nove po-ln dejansko upravljati z ljud Vse]e• ’ ■ ak utemeljen predlog bo lej ^edno dragocen in prav v v kratu b° sekcija PSI razdelila da h- J? posebne vprašalne pole. javno' olmbolje prisluhnila glasu čuj0-.®ia.mnenja, ki mora biti odlo-lja 1 onntelj za javnega upravite- ^ snovna in poglavitna skrb upra-tijijf l.se mora opirati na načela tjei)o.?izma m demokratične usme-Jtojgl11, bo namenjena ohraniti ob-obr.j.j6 narodnostno ravnovesje v ttjo j ’ z dosledno dvojezično-jo p.. Pobudami, ki naj ovrednotiti^ u-,iezik. našo kulturo in sploh WL0l®°st v sklopu globalne za-S J.zaščite Slovencev v Italiji. fa t^avliani italijanskega jezika blibnet>a iskati še nove poti in o- !r,atid,0b^an' je že ,day časft .za:|| sprem el,u?° potrebo po racionalni Ea r etnbi in prilagoditvi občinske-dp j^nlacijskega načrta, da si bo-% domačini ustvarili domove goji 2 tni zemlji in da bodo dani pola „I" vsestranski razvoj krajevne-tijskj^kodarstva, v prvi vrsti kme-ttfpak dejavnosti. Socialistična ho k ® si bo še dalje z enako vnela .v,0" doslej prizadevala, da bi Josek ‘Opek čimprej stekel, da bi »aipg a komisija, ki je bila v ta teičpt' ze ustanovljena, vendarle šteVa?s svojim delom, seveda upo-t>rebj;02? B1-.440 J| IKčAJ BANKOVCEV 28. 5. 1980 830.— 1960.— 1746,-504.— 209,50 29,-466.— 65,-715,-426,— 150,-198.— 170.— 19.— 38,75 38,- dolar Si f rlteg fcŠaf Kvarka fefiss KS*; BS* kr»* ^1, !2£*Jt«iih valut f Čestitke Včeraj je pruz.novala svoj rojstni dan ZORKA KOROŠEC. Vse najbolj-, še in še na mnoga leta ji kličejo mama Marija, Ladi in Magda ter VValtor z družino. Danes praznuje svoj 18. rojstni dan TICJANA FERLUGA. Obilo sreče in zdravja ji želijo starši, no-na in posebno sestra Barbara. 27. maja se je rodil DARIO KOŠUTA, malemu bratrančku želita Rado in Marko, da bi čimprej zraste! v krepkega fantka. PD SLOVAN - PADRIČE vabi vse svoje člane, in vaščane na mladino REDNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 30. t.m., ob 20.30 v Zadružnih prostorih na Pa-dričah. Izleti NllllllllllllllllllimillllllllliriinilllllllllllMHIIII»lllllllll||||||M||||||||||||||||||||lllllll||||||llH||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||(|||||M|||||t|||||||||t||||||ni|||||||||||||||| INFEKCIJA ČREVESNEGA KATARJA V VRTCIH V Novi Gorici so že pregledali nad 650 bolnih otrok in drugih Otroci so v petek zaužili slabo hrano - Vrtci so zaprti - 81 otrok zdravijo v šempetrski bolnišnici Včeraj dopoldne so v Novi Gorici SPDT priredi v nedeljo, 8. junija, obeležili nadaljnjih 24 primerov o-/tobusni izlet na Golico. Izlet ie I bolenJa otrok z nalezljivim črevesnim katarjem. Že stari dni imajo novogoriški zdravniki polne roke dela, ugotovili so da je zbolelo približno 650 otrok, cd teh jih je 81 v šempetrski bolnišnici. Drugi se zdravijo doma. Šele v petek bedo znani dokončni izvidi in izvedeli bomo za katero bolezen gre. Zdravniki domnevajo, da gre za enteritis, črevesno boleznijo, ki je posledica infekcije salmonele. V novogoriških zdravstvenih krogih pravijo, da ni nobenih hudih primerov. Otroci, ki so v bolnišnici, so imeli hujše posledice od onih, ki so ostali doma. Do zastrupitve je prišlo v petek avtobusni izlet na Golico. Izlet je I primeren za vse (približno tri ure hoje). Vpisovanje do vključno sobote, 31. maja, na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11. Združenje UNION priredi dvodnevni izlet v Maribor dne 7 in 8. junija. .Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 ■ PRODAM fiat 132 - 1600 letnik 73 v dobrem stanju. Telefonirati na tel. št. 225-533 v popoldanskih urah. PRODAM akustični aparat AMPL1-FON vgrajen v naočnike. Cena po dogovoru. Telefonirati na telefonsko številko 82-50-59 v popoldanskih urah. KRIŠKA godba na pihala nujno išče prostor v vasi za vaje. Telefon 220-495. PRODAM fiat 500 F v dobrem stanju. Telefon 225-320. OSMICO je odpri Miro Žigon, Zgonik št. 36. Toči belo in črno vino. PRODAM fiat 127 rabljen 6 mesecev. Cena zelo ugodna. Telefon 212-163. PRODAM volksvvagen 1200 (hrošč) letnik 64, v dobrem stanju. Cena 300.000 lir. Telefonirati od 14. do 18. ure na tel. štev. 911-173. OSMICO je odprl Angel Veljak, Kr-menka 234. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Stanko Marušič iz Štandreža. Toči pristno domače vino. PRODAM: alfa romeo 1600 letnik 1974; fiat 124 special T letnik 1971; lancia fulvia GT 1300 letnik 1968; BMW 1502 letnik 1975; BMW 200 tii letnik 1975. Telefonirati od 12. do 13, ure na telefonsko številko 87-059 razen ob nedeljah. V DOLINI na cesti pod Krogljami je odprl osmico Zori Pangerc s pristno domačo belo in črno kapljico. OBČINA DOLINA išče šoferja z vozniškim dovoljenjem C kategorije zi začasno namestitev pri smetarski službi. Telefonirati na telefonsko številko 228-127 od 8 do 14. ure. OSMICO je odpri Alojz Milič Re pen 49. Toči belo in črno vino. v novogoriških vrtcih. Te obiskuje običajno 924 otrok, v petek pa jih je bilo v njih L 736. To manjše število je sicer ob petkih običajno. Otroci so zaužili hrano pripravljeno v centralni kuhinji vzgojno-var-stvenega zavoda in že v soboto so se prvi zatekli k zdravniku. Vrtce so v ponedeljek zaprli, zdravniki in bolničarji so tudi na domu pregledali bolne otroke in druge Člane njihovih družin. Matere otrok so dobile dovoljenje, da lahko izostanejo od delovnega mesta in so tako doma. Medtem so vrtce razkužili, pregledali osebje kulunje, pregledali vso drugo osebje, ki dela v vrtcih. 23 vzgojiteljic, t.j. približno polovica, je tudi zbolelo. Do infekcije je prišlo samo na ožjem področju Nove Gorice. V drugih vrtcih na področju novogoriške občine, t.j. v Šempetru in drugod pa poslujejo vrtci normalno. Vrtci bodo najbrž zaprti do prihodnjega tedna, potem naj bi otroke sprejemali vanje postopoma. Uspel koncert Tria Lorenz v Krminu Letošnji prvi koncert glasbene sezone v starih krminskih cerkvah je lepo uspel. Za uvodni koncert so prireditelji povabili v staro cei-kvico sv. Apolonije priznani ljubljanski Trio Lorenz, ki je poslušal ce navdušil in tako potrdil svoj sloves. Trije bratje Lorenz, ki sestavljajo istoimenski Trio, so nudili publi ki mojstrsko izvedbo Beethovnovin Sukovih in Smetanovih skladb. Po! Branko Babič, član sveta federa- izvedbi Smetanovega dela občinstvo kar ni hotelo nehati z aplavzom, zaradi tega so Primož, Tomaž in Matija Lorenz nudili še eno skladbo, in sicer Hagdnov madžar ski trio. Naslednji koncert bo jutri, vedno v cerkvi sv. Apolonije, ob 21. uri. Skladbe Mozarta, Beethovna, Se-ghizzija in Brahmsa bo izvajala goriška pianistka Laura De Simone. Za organizacijo skrbi krminska Pr o Loco. cije in Mario Lizzero. Oba sta poudarila pomen skupne borbe proti nacifašižmu ter ugotovila, kako se v krvi skovano bratstvo in prijateljstvo med sosednjima narodoma razvija in krepi ob medsebojnem spoštovanju in razumevanju. V občinskih otroških jaslih v Ulici Virgilio bodo vpisovali otroke že v teh dneh, vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure. Prav tako bodo otroke vpisovali v otroške jasli v uradu socialnih asistentk na županstvu ob sobotah, od 9. do 13. ure. To do 14. junija. Pri Peternelu proslavili 36. obletnico bitke z Nemci Pri Peternelu v Goriških Brdih se je v nedeljo popoldne zbralo nekaj tisoč ljudi na proslavi ob 36-letnici bitke italijanskih in slovenskih partizanskih enot proti Nemcem, ki so se za poraz maščevali nad civilnim prebivalstvom. Pri Peternelu so pobili 22 žena, otrok in starcev, v bližnjem Cerovem pa še 10 vaščanov. Na nedeljski slovesnosti, na kateri so počastili tudi 35-letnico osvoboditve, sta govorila (SLOVENSKO LOJZE CIJAK NEURJE drama v narečju krstna predstava Sodelujejo: VESELI GODCI iz Boljunca in folklorna skupina STU LEDI. Danes, 29. maja 1980, ob 20.30 v župnijski dvorani v DOBERDOBU Iz goriške bolnišnice V Romansu se je v torek zvečer pripetila hujša prometna nesreča, v kateri se je ranil 67- letni upokojenec Achille Pupin iz Romansa. Pupin se je peljal na motornem kolesu, pri tem pa ga je z avtom zbil 30-letni Vito Cappellaro iz Gorice. Pupin -se bo moral zdraviti 50 dni. Nesreča se je zgodila nekaj pred 21. uro. venski smo fantje iž Ukev doma. Ob koncu je bilo še nagrajevanje zmagovalcev slikarskega natečaja ex tempore, ki se ga je udeležilo nad trideset otrok in mladincev v treh skupinah. Knjižne nagrade je prejelo šest udeležencev in sicer tri iz skupine osnovnošolcev in tri iz skupine srednješolcev. Pripravljajo lestvice vzgojiteljic v vrtcih Goriško županstvo namerava sestaviti novo prednostno lestvico vzgojiteljic otroškega vrtca za prihodnje šolsko leto. Na podlagi te lestvice bodo izbirali suplentke, če bi za to nanesla potreba. Sestavili bodo dve lestvici, eno za slovenske in eno za italijanske vrtce. Za se-ffitavoi lestvic« jzanalovenske vrtce je seveda potrebno temeljito znanje slovenskega jezika. Vendarle dopu-iSŠa,Dfoto.ynp .Sparpčilo goriške občine, da se lahko javijo tudi za poučevanje v slovenskih vrtcih vzgojiteljice, ki so dokončale šolo z italijanskim učnim jezikom; v akem primeru bodo kandidatke mo--ale imeti pogovor s profesorji, na ateretn bodo dokazale, da znajo slovenščino (s ten v zvezi naj povemo, da je že prišlo do takega orimera v nekem goriskem vrtcu, kjer ni vzgojiteljica, ki je dokončala italijansko šolo. sploh poznala slovenščine, oziroma je znala neko djalektalno spakedranko, in je zato marala, po meseču dni iz službe). Kandidatke naj pošljejo prošnje na kolkovanem papirju na protokolni urad na goriški občini do 14. junija. Podrobnejše informacije dobijo v personalnem uradu županstva. Izleti Sovodenjska planinska skupina SPD Gorica vabi v nedeljo. 1. junija, na izlet na Čaven, skupaj z domačini iz Kril. Odhod ob 8. uri s Travnika ali ob 9. uri iz Kril. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 28. in 29. junija avtobusni izlet v Beograd z obiskom groba predsednika Tita. Prijave sprejemajo na sedežu društva nepreklicno do 30. maja. Na sedežu društva nudijo tudi vsa pojasnila o poteku izleta. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72701. 3i' kateri solidni sodelavci te V cije. 'tir&v§ Še precej let bo treba, da P.pfi uredniki primorskega hio0r ' slovenskega leksikona do ko s ir j ega truda. Želimo jim udi speha. *■ LESTAN NICOLO GORICA-ULGARZAROLU 105TEL.81801 STEREOFONIJA HI-FI: M*r«nti Ram Indiana Line Celoatium Ahal Vaff^ ^ RADIO TV COLOR: Nord Mw«* Schaub Loren/ ITT-Grundig L o#"* Marelli Zoppaa «Espobian00? GORICA-Ul. Cossar^ Tel. 83823 ^ GOSPODINJSKI STROJI Snrog Ariston SlltaJ -NAJBOLJŠIH MATFRIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE Z zdravstveno polico "Garanzia Sanitana" še la/e.... ozdraviš. # k® Na vse to moraš pomisliti pravočasno. ”Ne morem si dovoliti, da bi zbolel!” kolikokrat si tako rekel tudi ti! Bolnišnica, zc ravniki, izvidi... na to ne pomisliš rad. Toda na to moraš pomisliti - pravočasno. S polico ”GARANZIA SANITARIA” lahko dobiš najbolje opremljene klinike po svetu, najsodobnejše zdravljenje, zdravnike, ki si jih izbereš sam. Poleg tega vsa zdravila, izvide,kirurške posege in še celo oskrbo na domu ali v toplicah. In račun pošlješ zavarovalnici Lloyd Adriatico. In ne samo to, dobiš tudi dnevnico za ves čas, ko izostaneš od dela zaradi bolezni. Tako tudi laže in... udobneje ozdraviš. Llovd Adriatico ASSICURAZIONI poiščite v rubriki "PAGINEtalALLE” pod "Assicurazioni" najbližjo agencijo Lloyd Adriatico ^Supermarket Altura OPČINE \OPICINA J. POSTOJNA LJUBLJANA je bližji. TRST IBAZOVICA fBASOVIZZA LIPICA LJUBLJANA MILJE^^ L KftPFP N-MUGGIAs, Razen tega • MONTAŽA TELEVIZIJSKIH ANTEN • POPRAVILA RADIO-TV OPČII SOSIČ BORIS OPČINE — Proseška ul. 49 — Tel. 213400 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA ti foto-kino J Ulica Buunarroti e (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77 29-96 kava SUERTE 200 g neto 1.340 semensko olje OLITA v pločevinki po 1 I 870 testenine BARILLA v paketu po 500 g 390 tun BRICK 170 g 890 olivno olje AGRI PULIA v steklenici po 1 j 1.980 pivo DREHER 2/3 brez kavcije 390 Uker COINTREAU 75 cl 42° 5.040 amaro UNICUM 75 cl 42° 3.890 OLUPLJENI PARADIŽNIKI 400 g neto 165 prepečenec BARILLA 28 rezin 220 g neto 420 pivo HEINEKEN cluster 3 steklenice po 33 cl 880 \ Ji 2 ZAVLJE UILINIA v KOPER PULA marmelada HERO v steklenem kozarcu 400 g 840 meso v želatini MONTANA format I/5 130 g neto 660 kava PAULISTA v zavojčku po 200 g neto 1.490 sardine ALCO v olivnem olju 120 g neto 380 amaro RAMAZZOTTI v steklenici 70 cl 32° 2.990 fižol borlotti DE RICA format tris 3 škatle 400 g 890 PARADIŽNIKOVA MEZGA CIRIO škatla 270 g neto 380 / / / / / ' — —! RIJEKA * dezodorans BAC DRY format 240 g 1.980 peneča kopel DOCCIA NIVEA format 250 ml 1.180 šampon TESTANERA format 250 kub. cm 740 insekticid BAYGON VELIK format 400 ml 1.640 ZELENJAVNA MINEŠTRA ■■ A FINDUS //|| I paket 450 g 1 ■ V 4 HAMBURGERJI FINDUS 1 C/l I) paket 400 g JLeW ■ W AVTOMATIČNI TOSTER LEM inox 11.500 s CZ % S 2 milj NIVEA šampon JOHNSON format 330 kub. cm „590 1.390 LIKALNIKA NA PARO TERMOZETA MILORD ORO MILORDINO 20.900 15.900 J3 V tržaškem predmestju, v neposredni bližini mejnih prehodov, na državni cesti 202 («camionale») stoji ena od največjih trgovin na Tržaškem: jestvine, sladice, likerji, salame, meso, gospodinjske potrebščine. Prav vse po nizkih cenah. Pridi, da se boš prepričal, naše cene te bodo pritegnile, da boš postal nbš stalni klient. Ulica ATpj Giulle Št. 2, tel. 870333. Na razpolago pbrklrni prostor^/ NEKOČ JE OBSTAJALO REZERVNO KOLO i I Uk ^sakomur se lahko zgodi, g preluknja kolo. Ka| pa. - * <>4 j rf 8e tl dogodi na avtocesti ? $4 tfj ^ed močnim nalivom? ' \ '] , CBM je med kemičnimi 1, ! ^dustrijami • ' 5«osr"akl,,vi“ ’ i 2 9umo na tleh. , Zato je rezervno *0|o nadomestila s FASTom, Praktičnim razpršilcem, haplhne in dokončno popravi Pr®luknjano kolo v neka| sekundah, 2račnica ostane ■^Poškodovana, vulkanlzerjeva pomoč pa 8Ploh ni več potrebna. . Seveda so drugi skušali posnemati FAST, l0da samo CBM se lahko pohvali ..;v.J,... z dolgoletnimi izkušnjami in samo CBM je dodala še nekaj več: posebno poliuretansko , embalažo, v kateri r ohrani FAST vedno x pravo temperaturo, in tako ni več potrebno drgniti razpršilec z rokami da bi ga ogreli, kadar je zelo mraz. Samo FAST je mogoče takoj uporabiti v vsakem trenutku. 2n In zaščito ovlomobila Shln® • Taaallnat - Omlan - Presto. Z« ~ 0: Antifrlz - Krpo. ki prapreču|a roaan|a šip - Starter. J? m«on|e: Chain Luba, ol|a zo mazonje verig - Silicon, preprečuje 2o ,rl,8v 'n r|avenje - Poker, za žolčno radlotor|ev rin„. til° Pred oan|em: posebne naprave za gašeni® požarov -Pr°va za gašenje Rally. □ m SREDSTVA, KI PREMAGAJO ČAS ijjiiii m is ,n ijlir: : - Int ffi,:*;; r ......j. Oj|!l;:!i5 Sl , 11... * «#'!,. ibr*3 i, »H« :iiii U»'1V1§ rji«" 'TL ffi ra m M ^ Ml V S J« J f !**?»..: : m ' 'l» • "S \] :, . • s|ivfr , ^ . :v.-. ‘‘.četov dA de Ul&iGM-ki (iffiaiUL Tako pravi Ennio Amadori, delegirani svetovalec podjetja Morini e Bossi, ki zastopa stroje in merilne naprave. Pri podjetju Morini e Bossi se pogosto poslužujejo telefona za medkrajevne pogovore, da so v tesnejših stikih s svojimi zastopniki v tujini in s klienti v Italiji. Tako prihranijo bencin, potovanja in trud. Da pa bo tako podjetje, kot je Morini e Bossi še naprej prihranilo denar po zaslugi telefona, so potrebne investicije in dosledno delo. Skupno se moramo zavzeti, da se telefonska mreža okrepi in modernizira. Kajti sodobnejšo telefonsko službo potrebujemo vsi. NA MARIBORSKEM TRETJEM SEMINARJU ZA ZAMEJSKE PRAVNIKE Bodoči zamejski pravniki spoznavajo značilnosti jugoslovanskega prava Seminar je priredila Zveza društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije, ki se zavzema za to, da bi zamejski študenti dopolnili svoje zadevno strokovno znanje Skupina slovenskih študentov prave in ekonomije s tržaške univerze se je prejšnji teden udeležila v Mariboru 3. seminarja za slovenske pravnike iz zamejstva. Tovrstne seminarje. prejšnja dva sta bila na Bledu in v Lipici, prireja Zveza društev pravnikov v gospodarstvu SR Slovenije, za tehnično izpeljavo letošnjega seminarja pa je poskrbelo Društvo pravnikov v gospodarstvu iz Maribora. Skupaj s tržaškimi študenti so se, kot druga leta, udeležili seminarja tudi študentje prava s Koroškega in Gradiščanskega. Seminar so obiskali predstavniki zamejskih pravnikov, ki so tudi včlanjeni v društvo Pravnik. Ob otvoritvi letošnjega seminarja je spregovoril predsednik Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije tov. Franci Gerbec, ki je poudaril pomen takih pobud, kot tudi trajnejšega sodelovanja med zamejskimi pravniki in pravniki iz matične domovine. Namen seminarjev je predvsem ta, da se zamejskim študentom omogoči vsaj najosnovnejše poznavanje jugoslovanskega pravnega sistema in zakonov, ki jih srečujejo tamkajšnji pravniki v vsakodnevni praksi. Posebno pozornost posveča Zveza društev pravnikov predpisom na področju gospodarskega poslovanja in sodelovanja z Italijo in Avstrijo na tem področju. To zato, ker je prav na področju gospodarskega sodelovanja z matično domovino dana zamejskim pravnikom možnost konkretne zaposlitve, ki je izredno pomembna za obe manjšinski skupnosti izven matične domovine. Le s tem, da bo zmožna igrati vlogo aktivnega subjekta v obmejnem gospodarskem sodelovanju z matično domovino, se bo namreč vsaka manjšinska skupnost lahko go-spodaisko okrepila in s tem pridobila tudi večjo politično moč za uveljavitev svojih upravičenih zahtev. Pogoji za delo v tej smeri so dani, treba pa je usposobiti kader pravnikov, ki naj z dobrim poznavanjem italijanskih in jugoslovanskih zakonskih prepisov na področju gospodarskega sodelovanja prevzame nase vlogo povezovalca med UIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII BERITE REVIJO obema državama. V tem pogledu so mladim zamejskim pravnikom, ki spoznavajo tudi jugoslovansko zakonodajo, odprte najširše profesionalne možnosti. Prvi dan seminarja je bilo po o-tvoritvi na sporedu predavanje o trenutnem položaju slovenskih manjšin v Avstriji in Italiji v luči osimskih sporazumov in avstrijske državne pogodbe. O tej izredno aktualni temi je spregovoril predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri RK ZSDL Danilo Turk. V zvezi s položajem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je predavatelj dejal, da je po skoraj 5 letih od podpisa osimskih sporazumov tisti del pogodbe, ki zadeva zaščito slovenske manjšine v Italiji, še neuresničen. Na delu je sicer posebna vladna komisija, ki bo morala izoblikovati zakonski osnutek za globalno zaščito Slovencev v Italiji. njeno delo pa ni ne kratko ne lahko. Osimski sporazumi so solidna pravna osnova za zadovoljivo rešitev problema zaščite manjšine, vendar obstajajo v določenih političnih krogih sile. ki z omejevalnim tolmačenjem teksta sporazumov skušajo zavirati njihovo izpolnjevanje. Predavatelj je izrazil osebno mnenje. da se kljub težavam nekaj premika in da tako za manjšino v Italiji, kot za ono na Koroškem, lahko v bližnji bodočnosti pričakujemo izboljšanje položaja. Drugi dan so udeleženci seminarja obiskali Višjo pravno šolo v Mariboru, kjer sta bili na sporedu dve predavanji. Predsednik odbora za obmejno gospodarsko sodelovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Slavko Beznik je govoril o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in sosednjimi državami. Poudaril je vlogo, ki jo mora imeti manjšina pri gospodarskem sodelovanju z matično domovino. Predavatelj je tudi dejal, da Jugoslavija ne posveča skrbi samo trgovinskemu sodelovanju, ampak se zavzema predvsem za trajnejše oblike sodelovanja. Prav te oblike sodelovanja, ki so za gospodarski razvoj manjšine še najbolj koristne, pa večkrat naletijo na odpor nazadnjaških italijanskih krogov, ki se krčevito upirajo vsakršnemu sodelovanju z Jugoslavijo. ki bi presegalo zanje donosno maloobmejno trgovino. Drugo predavanje je bilo posvečeno kazenskemu pravu in kazenskim postopkom v Sloveniji. O tej temi je govorih mag. Dušani Kožar, namestnik višjega javnega tožilca v Mariboru. Potem ,ko, je p.oudaril nekatere značilnosti , kazenskega prava v socialistični državi, kakršna je Jugoslavija, ki se zavzema za postopno odpravo kazenske sankci- je in za odmiranje kazenskega prava, je na kratko podal bistvene prvine slovenskega kazenskega sistema. Ta se v svojih osnovnih elementih naslanja na buržoazno pravno tradicijo, vsebuje pa tudi nekaj novosti, ki so tipične za jugoslovansko samoupravno socialistično družbeno ureditev. Tako prvo kot drugo predavanje sta sprožili vrsto posegov in vprašanj prisotnih, ki so pokazali veliko zanimanje za obe o-bravnavani veji jugoslovanskega prava. Nič manjše ni bilo zanimanje u-deležencev seminarja za popoldanska obiska odprtega poboljševalnega doma v Rogozi in kaznilnice v Mariboru. Značilnost doma v Ro goži je ta, da prestajajo v njem kazen pretežno prometni prestopniki in drugi kaznjenci, ki so obsojeni na krajše kazni, oz. ki so že prestali del kazni v navadnem zaporu. Poboljševalni dom je odprtega značaja, to pomeni, da okoli njega ni zidov ali stražarjev in tudi prestajanje kazni ni tako strogo kot v ostalih zaporih. Kaznilnica v Mariboru je namenjena navadnim zločincem in pa alkoholikom in narkomanom, ki se ob prestajanju kazni zdravijo in pripravljajo za ponovno vključitev v družbo. Kot je udeležencem seminarja razložil direktor kaznilnice, skušajo v njej prestajanje kazni humanizirati, tako da bi zapor ne bil samo kraj, kjer nekateri prestajajo kazen za dejanja, ki jih družba obsoja, ampak kraj, kjer se kaznjenec dan za dnem pripravlja na vključitev v družbo. To dosegajo predvsem z delom, združevanjem kaznjencev v študijsko-terapevtične skupine, obveznim prebiranjem knjig itd. V tej smeri so zabeležili že precejšnje uspehe, čeprav je napredek na tem področju spričo raznovrstnih težav lahko le postopen. Zadnji dan seminarja so se udeleženci odpravili na izlet v Ptuj, kjer so si ogledali muzej na tamkajšnjem gradu, staro mesto in arheološko zbirko ter še Kmetijski kombinat Ptuj, kjer so v vinski kleti lahko pokušali nekatera med najboljšimi štajerskimi vini. Seminar se je popoldne zaključil s piknikom v Podlehniku, izletniški točki na Gorci. Tu so se udeleženci poslovili z obljubo, da podobni seminarji ne ostanejo le občasna srečanja, ampak da se v bodoče naveže tesnejše sodelovanje med pravniki iz Slovenije in bodočimi pravniki, ki živijo v zamejstvu. MARKO MARINČIČ atrouat KZ - INAC svetuje Obrtniki in prostovoljnih plačevanje prispevkov Vpr.: «Dovolil si bom vam zastaviti vprašanje o plačevanju prostovoljnih prispevkov, ker sam ne vem, kako naj se ravnam. Pred davnim sem bil dobrih 11 let za posten kot delavec in imam tudi knjižico, da mi je gospodar plačal vse prispevke. Nato sem se postavil na lastno roko in sedaj sem vpisan kot obrtnik. Nekdo mi je svetoval, da vložim na INPS prošnjo za prostovoljne prisirevke, kar sem tudi storil in prav te dni sem dobil dovoljenje. Sedaj ne vem, kaj narediti. Se mi splača plačevati? Mine bodo šteli skupaj let dela pri gospodarju in let zavarovanja kot obrtnik? Kakšno korist i-mam, če plačujem dvojno zavarovanje?» Kot bivši odvisni delavec imate pravico, da plačujete prostovoljne prispevke pri splošnem obveznem zavarovanju in tako dopolnite svoj zavarovalni položaj, ne glede na dejstvo, da istočasno pla čujete tudi prispevke pri samostojnem obrtniškem zavarovanju. Upoštevajoč današnjo zakonodajo bi se vam absolutno splačalo, da poravnate še štiri leta prostovoljnih prispevkov in si tako zagotovite starostno upokojitev pet let prej (s 60. letom) kot pri obrtniškem zavarovanju. V nasprotnem primeru bi INPS združil zavarovalne prispevke pri obeh skladih, vendar bi v tem primeru apliciral določila obrtniškega zavaro- vanja in vi bi torej pridobili pravico d< starostne pokojnine komaj s 65. letom starosti. V vašem pismu sicer ne omenjate, koliko ste stari, vendar vam svetujem, da trenutno ne pričnete še s plačevanjem prostovoljnih prispevkov (tako se lahko odločite in dovoljenje ostaja še dalje veljavno) in da počakate do 56. leta starosti. Če bo tedaj še v veljavi sedanja zakonodaja, boste lahko do 60. leta doplačali še 4 leta in si tako zagotovili starostno pokojnino, če bo pa medtem prišlo do kakih sprememb (npr. upokojitev vseh kategorij delavcev s 60. letom), se boste izognili nepotrebnim stroškom v zvezi s plačevanjem prostovoljnih prispevkov. TERMALNO ZDRAVLJENJE Vpr.: «Vpisana sem v kmečko zavarovanje in čakam na priznanje invalidske pokojnine, ker sem precej bolna. Morala bi se zdraviti in rada bi šla v toplice v Slovenijo. Mi kmečka blagajna plača stroške?,> Kmečka blagajna ne nudi več zdravstvenih uslug, ker so te pristojnosti prevzele teritorialne zdravstvene enote SAUB v režiji dežele. Vendar pa ni predvideno zdravljenje v tujini in če boste šli v Slovenijo, vam ne bodo povrnili stroškov. Za zdravljenje v Italiji pa je potrebna predhodna avtorizacija. HiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MATE DOLENC: Novost na knjižni polici «Vampir z Gorjancev» Zmes romanticizma in ironije, uživaške razvezanosti in mistične zgroženo-sti, patosa in ciničnega humorja, verizma in fantastike, pa tudi ljubezni Mate Dolenc je doslej izdal že več knjig. Najbrž pa je še mnogo prezdogaj, da bi njegove romane in novele ocenjevali kompleksno in iz doslej izšlih del delali neke zaključke. Dolenc je sredi svojega ustvarjalnega poleta, ko vsako leto izda najmanj po eno knjigo. Če so morda fabulativ-nost, pripovednost, komunikativnost in erotičnost nekatere značilnosti dosedanjih del, pa je kljub temu še prezgodaj soditi o bistvenih značilnostih .mladega pripovednika. Bolj previdno je zato ocenjevati njegovo vsako knjigo kot , samotno, ,S$v#te, šele daljša bera bo pokazala, kakšen je pravzaprav pravi pisateljski obraz Mateta Dolenca. Njegova knjiga, ki je pravkar izšla pri Mladinski knjigi in ki prinaša roman Vampir z Gorjancev, nas še posebno sili k temu, da ne delamo prezgodnjih zaključkov. Tako svojevrstna je, tako po svoje pobarvana in v bistvu tako neenotna, da bolj ko razmišljamo o njej, manj lahko o njej prihajamo do zaključnih sodb. Poglejmo torej Vampirja z Gorjancev takega kot je. Najnovejši Dolenčev roman ima dva bistveno različna dela. Ostrega prehoda med njima ni. Prvi je posvečen vsakdanjemu življenju študenta in njegovih prijateljev v Kostanjevici na Dolenjskem in pri študiju v Ljubljani. Med prikazom tega življenja je veliko govora o vampirjih, krvosesih, ki ubijajo lju- .............................................................................................iiiiiiiiilllllillllillllu»iiimiiMiiitlliiilllMiiliiliminiiilllllllilllllllilliniilMiii“"asba ..irinK1' studiov; 09.05 Lirični utrIL,, Paleta popevk jug. avtorje ■ K b 5* K fr iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii »n*«0 Stari istrski očanec in njegov kosit Ne bomo ga imenovali, ker ni edini ne na ožjem področju Buj-ščine, kot tudi ne na širšem območju Istre. Malone v vsaki vasi, v vsakem zaselku bo kak očanec, kak osemdesetletnik, ki čeprav utrujen od dolgega garanja na njivah, šibak in bolehen, se noče ali morda nit: ne more sprijazniti s tem, da bo treba izpreči, se umiriti, po starem bi rekli sesti na zapeček, konkretneje pozimi, ko je hladno, sesti k peči, poleti pa, ko sonce žge, sesti v senco in počivati. Ne, ti stari «no noti* ali «strici», vajeni težkega garanja, ne morejo stati križem rok, pač pa hočejo, celo morajo kaj početi, kaj brkljati, včasih celo v napoto drugim. Čeprav bi lahko zjutraj pote gnili še kako uro, so na nogah že davno, preden vstanejo drugi. Po požirku kave ali česa podob nega so že v hlevu, v kleti, na vrtu ali kjer koli, kjer se jim zdi, da bi bilo treba kaj popraviti. Tako nažaniejo sedaj malo sveže trave za v jasli ali detelje za v korito ali pa začno »popravljati* v sadovnjaku ali vinogradu to, kar so napravili mlajši. In čeprav so njih noge v kolenih «mehke», prislonijo lestve k latniku, da bi po vezali kako mladico, ki jo veter preveč maje, ali odrezali na sad nem drevesu vejo, ki ni pognala. Ko misliio, da so doma opravili vse, se odr-roviio na pašo. S pa licu v roki in s i-nsir'em za rasom se odpravijo za repom dvema na pašo, saj je znano, da je v Istri zadnja leta bolj malo živine in še te po navadi ne pasejo več, če ni pri hiši pastirja, torej delovne moči, ki nič ne stane. V tem primeru kakega starega, ki mu je vendarle treba dati kako zaposlitev . .. Na vsak način ti stari «nonoti» ne morejo ostati brez dela, brez neke zaposlitve in če jim le vreme dopušča, če ni preveč hladno, če ne dežuje, so »zunaj* ves dan. Vrnejo se sicer na kosilo, da posre-bajo krožnik «mineštre*, a so koj zatem spet na svojem »delu*, zunaj pač, kjer pridnih rok vedno čaka kako opravilo. In to vse do mraka, ko se ponovno vrnejo pod streho. Ko si umijejo roke in pri mizi spet posrebajo kako lažjo jed, da bi jih ne težila med spanjem, se odpravijo v posteljo. Vtem ko mlajši sedejo zvečer pred televizijski sprejemnik in sledijo vsemu, kar se dogaja po svetu, se ti »nonoti* odpravijo v svojo sobo, v svojo »kambro*, spat, pa čeprav vedo, da ne bodo tako kmalu zaspali, ker jim sen ne gre na oči, ker imajo «slabo» spanje. In čeprav gremo sedaj proti dolgim dnem in vedno krajšim nočem, so noči teh naših »nonotov* dolge. Ker po večini ne morejo ali tudi niso navajeni brati. In ko je naš «nono», ki ga ne bomo imenovali, nekega večera hotel leči, je za pasom zaman iskal svoj kosir, ki ga je bil nekje odlnžil. da sam ni vedel k'e. Vso noč je prebdel in razmišljal in komaj dočakal zoro, da bi poiskal svoje rezilce, ki mu je bilo skozi dolgo življenje na eni strani pomagalo, na drugi pa tudi tovariš. Ko pa je ob prvem sviju obšel kraje, koder je prejšnji dan bil in kaj brkljal, je bilo vse iskanje zaman. Vrnil se je domov in zaman so mu ponujali zajtrk, pa tudi kosila se ni dotaknil in na večerjo se sploh ni oglasil. In tedaj so se vsi v družini lotili iskanja, ker so vedeli, da bo nono brez kosirja zbolel. In res, od 0-nega dne nono ni bil več kot prej. Kaj je bil za njega kosir? Kaj mu je pomenil? Zakaj ga je vedno nosil s sabo? Celo nekoč, pred davnimi leti, ko je šel v Trst? Ko so ga na meji vprašali, zakaj nosi kosir s sabo, je rekel, da je tako navajen in da mu kosir dela družbo. In ros, kosir mu je bil za družbo vse njegovo dolgo življenje. Ko so ga še kot otroka poslali za kravam' na pašo, so mu dali v roke kos trdega kruha in sira ter mali — kosir, pravzaprav kosir-ček. Z njim si je rezal kruli in sir, z njim si je spomladi, ko so bile vrbe sočne, delal piščali ali pa karkoli rezljal, da si je na paši krajšal čas. Tedaj je bil kosir njegova edina igrača. Ko je nekoliko odrasel, ko je bil že nekako za rabo, kot so rekli, je še vedno na paši izdeloval za dom preslice ali ročaje za motike in podobno. Poz,,e je mu je kosir postal nujno orodje pri najrazlič- nejših kmetijskih delih. Z vi* strgal ilovico z motike, *■* no zemljo pripravljal **> j Petem mu je kosir slu*” „:i. i zaiiju trt in tudi pri delu v sadovnjaku, celo y ljenju oljk ali trt. hajal v gozd po drva.' ju a služil ko je rezal robido*-1, p« čil grmovje, ko si je — j co ali tudi šibo za ^v'"^Pnj 'fi In ko je odhajal na sc v K družbi z. manci zadržalo” v»'> bo«™ JIM jnn.c.1 /j/ / mu je kosir daja’ občno ^ gostilni in se vrača’ be.j •. g™ noči po pustih poteh P ■ sti. saj nikoli ne veš r,asjap0' poti naletiš in zares imaš kaj pri sebi. - • In pozneje, ko so g* s1^- puščati zobje, mu je * L-gh Ji zn to, da je sir in trd^ 5() 1 jal na koščke. In l*'40 18 -os^ jr leta in nonotu je kosir zamenljiv, praktično de^y 0®^, mega. Ceio ročaj j<- je njegove roke, rezilo Pa ' bilo, tako da je bilo * ozko. /*> V In sedaj je stari non<.-,ljti svojega kosirja in * ‘‘V/ Ijenega, še bolj betežn p* kakor šibkejšega kot Je .^i’ .ir Saj je res, da se bo h1'® pid1 jf veku to zdelo čudno, ,>prig’0j(l» dem z drugih predelo^ ^ in Slovenije nasploh sC Jcffv neverjetno, da more d'/11,/ rodje 'Toveku toliko P® l'|1V, vetida* nono brez svoje* j, ni več stari nono. s .h ki. [*» S § Se fr S, s S s PRIMORSKI DNEVNIK PORT ŠPORT ŠPORT FINALE POKALA PRVAKOV Nottingham Forest prvak hjlleško moštvo je premagalo Hamburger z zadetkom, ki ga je v prvem focasu dosegel Robertson - Zahodni Nemci neučinkoviti v napadu ^'ngham Forest 29. maja 1980 ---- . — Ham- XTer 1:0 (1:0) fcHAM FOREST: Shilton, Ujson, Gray (Gunn), McGovern, VMii,r?A'.u°'Neii1, Bow>,er’Birt- HAVrorm^ Bare). Robertson. %f®TU,R?ER: Kargus, Kaltz, ®rUbesrM°^' Bu)jan’ Hieronymus littski v? 1 Keegan, Nemering, Mi- ŠStt&rz kontovelska ekipa, kot v resnici zna. S tem so se seveda možnosti gostov znatno zmanjšale. H. L. MADRrn : “-000 fcgham Angleško moštvo Not-a * Mesta je drugič zapore-ET, osvojilo r.aslov evropskega <% v gl!?rvak;'- v sinočnjem fi-Wi ndu 50 Angleži prema-E^odoonemškega prvaka Ham- ’1'|SinuHZrfZadetkom’ ki ga ->e v Tal^ dosegel Robertson. ega srin113- P°verno. da smo od an,!a. spopada dveh moštev n bogatih nogomet-fe$k ' aost' več pričakovali. An-1 PrikazQg°rr!et'a®i so sicer zmagali, lgro Pa niso zadovoljili. Wa 7 Jngoslovanskega trenerja l^Nali k-fa 80 večii deI tekme ’ oili pa so dokaj neučin-hata KT streljanju v nasprotnikova >#eli t, ag°metaši Hamburgerja so »j »G?1 .dokajšnjo mero smole. %vitim , v drugem polčasu s L, n strelom zadel prečko, več- Sft l j. - vet. !*k. v DrJi ež’ lahko ohranili svojo ■Sm?"08* do konca. lW°.An^i. zahodni Nem-Ngali >? Sl n*so zasl^žili poraza, “itokraf So sPretnejši, in to so aagleški predstavniki. 1 ,1jgoslovanska liga Crvene zvezde S>i 2fi f°, odigrali dve zaostali V g*- kola. Je Crvena zvezda fJteta|a Vardar z 2:1 in je tako ČltkVodstvo na vrhu lestvice Btoo) 6 nad drugouvrščenim Sa- «TURNIR STYLE» P — Inter Milje B 62:47 (24:30) BOR: Kovačič 4, Krapež 24, Smo-tlak 3, Tavčar 3, Žerjal, Brandolin 19, Gruden 3, Žnideršič 2, Pisani 6. V okviru turnirja «Tamaro Style» je Borova vrsta prepričljivo premagala drugo postavo miljskega In-terja. Ekipi sta igrali enakovredno, čeprav nista prikazali lepe igre. V zadnji četrtini pa so «plavi» pritisnil; in z delnim izidom 19:0 osvojili srečanje. Pohvaliti moramo Krapeža, ki je metal zelo točno in je bil najboljši mož na igrišču. Ricreatori - Bor 77:72 (36:35) BOR Žnideršič, Kovačič 8, Smo tlak, Korošec 26, Pisani 13, Pupu-lin 6. Krapež 19. V predzadnjem kolu turnirja «Ta maro Sty!e», je Bor izgubil proti Ricreatoriju. Povedati moramo, da so se naši fantje predstavili v okrnjeni postavi, saj sta manjkala kar dva ključna igralca. «P)ave» moramo pohvaliti predvsem zaradi borbenosti. Borovci so tokrat zaigrali res dobro; najboljša sta bila Korošec in Krapež, pohvaliti pa moramo tudi Pisanija, ki je iz tekme v tekmo boljši. TURNIR «G. NESBEDA« Bor - Libertas B 81:73 (43:30) BOR: Pupulin 24 Smotlak 6, Pisani 7, Brandolin 15, Žerjal, Gruden 3, Krapež 21, Žnideršič 5. Borova vrsta je premagala dru go postavo tržaškega Libertasa Tekma je bila na nizki tehnični ravni, saj so se borovci znašli v težavah proti tako šibkemu nasprotniku. Nastop «plavih» je bil torej povsem negativen, še zlasti pa v o-brambi, saj so naši fantje podcenjevali nasprotnika čeprav so naši fantje igrali pod vsako kritiko, moramo še dodati, da sta tekmo cosvojila* Krapež in Pupulin, ki sta edina zaigrala zanesljivo. Bor — Libertas A 50:59 (16:33) BOR: Žnideršič 2, Kovačič 8, Krapež 12, Smotlak; Pisani 2, Tavčar 12, Erandolin 14, Cej; Gruden. Mladi borovci s.- v povratnem delu turnirja «Nesbeda» spet izgubili proti prvi postavi Libertasa, ki je tehnično in telesno slabša od (splavih*. Od naših fantov smo pričakovali boljšo igro. Cancia ttimiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiinitiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mtiii timu ATLETIKA «MEM0R!AL G. ZIANI» Več zmag v Slovenijo Poleg predstavnikov iz SRS še atleti iz Koroške in F-JK KOLESARSTVO DIRKA PO ITALIJI Giuseppe Saronni zopet z zamudo V včerajšnji etapi je privozil skozi cilj z 116” zaostanka - 12. etapo je osvojil Francoz Yvon Bertin • Visentini še v vodstvu LECCE — Kazalo je, da bo včerajšnja etapa potekala brez večjih presenečenj. Proga je bila namreč v glavnem položna. Predvidevati je bilo namreč, da se bodo kolesarji le preselili iz Villapiane Lida do Lecceja po 203 km dolgi progi. Prišlo pa je do novega presenečenja: Giuseppe Saronni, ki je veljal za enega glavnih favoritov za končno zmago, je privozil skozi cilj kar z 1’16” zaostanka in je sedaj na skupni lestvici 15. s kar 6T2” zamude za vodečim Visentinijem, ki je tudi v včerajšnji etapi dokazal, z odlično vožnjo v končnem delu proge, da povsem zasluženo nosi roza majico. Včerajšnji zmagovalec etape je Francoz Yvon Bertin, 27 let, petletni profesionalec in zmagovalec leta 1979 dveh etap dirke Pariz -Nica. Klubski tovariš Bernarda Hi-naulta je včeraj v končnem sprintu premagal Francesca Moserja in večjo skupino kolesarjev, med katerimi so bili vsi najboljši, razen seveda Saronnija. Do ključnega trenutka včerajšnje etape je prišlo 50 km pred ciljem, m -voki n- pa ,sta Budučpost in •i. šmarno igrala neodločeno ^ tenis dveh turnirjih * ra igra Krasa iS° rwi„'gra*ke m igralci so v 7 tnertn °ma nedeljo nastopili na V^arodnih turnirjih. iuVansirn? s-e zbrale ekipe iz ju rilske ,’n italijanskih mesi jNci n j ale in v tako ostri kon-ple, p, ?e zastopnice niso razo-2N(a ■)br<1 » *__„i,n u~-*na , .,r° je zaigrala ženska r^le rJi^: ®e bolje pa so se ti«115 ekir,„adlnke’ bi so se prebi-?'testo tekmovanju na tre-C Preekipa dečkov je pri-? Piestoetl 3 in se uvrstila na S’aia ženska ekipa so 1%t**akeo= Z;,1 na turnirju namiz. \ l dekleta k uba Semedela. Kra-na , So se Prebila do fina liLPilario S°, m°rala priznati pre-6 ek!Pe iz Ptuja, ki jih Pvila s 5:3. KONTOVKLl; NJ ""»Vtiči in Miljani 89:30 (37:lS,lie - Bor ALJ ^f\^ik°i'n^6 Rudež 2, Stru-6^Wnčičr,f ’ Furlani’ Gom' Si« ^'Ijčano Jasn° 8°vori o pre-i°u' Vseeno so mladi Siai Ptkem . orovpi pokazali, da Sk'. °CmhSU naPravili lep na- Rtnjih°va no® *Vredna Je Pred-JL,' s kat P?zrtvovalnost in bor- « at6r»Pa so borovci na-W,strani Slkatero vrzel. Na Sii,"1 Sodi 'zbušena ekipa iz Ne? v trž?ud boljše ekipe tega Jo J °PravkaaSkem merilu, imela V^la n,,,a’ Preden je dokon-Por žilavih nasprot- ^'ovei H L' ~ Kr*ski 39. Aleksej Pertot 12, Ko-Starc 3, A5 j. s‘ca' Perhavec 11. Uk-r1tekma 3, Rančelj 2. Nki Piačna Pa sporedu je bila Šh "P zicjarleklP° Kontovela in Sl* igran em' .Sežanci, ki so >V' s° tudi®**1! ^ele pred nekaj iz « tokrat, kot že proti ^SftSlvPo nudili oster od|K>r. tfh>lntrb0 in 2 ostro *• N Ah v ,°arr!a zmedli domačine, NnA"čni y'etnih minutah pov-V^asa 15. minutepr- j\i ^načen ® • rezultat popol-Š eV ,uliča Predvsem po V*k°a 13 Rošute, ki sta e-d:;8ostom n° odgovarjala razi 111 Polčasu je zaigrala vsa V soboto je bilo v Gorici mednarodno atletsko tekmovanje, veljavno za 3. memorial «Guida Zianija», ki ga je organiziralo športno društvo «Atletica Gorizia* ob sodelovanju rekreacijskega krožka Goriške hranilnice. Na njem so sodelovali najboljši atleti Koroške, Slovenije in naše dežele. Čeprav je manifestacijo motilo slabo vreme, so bili doseženi nekateri dobri rezultati. Med temi naj omenimo uspeh Tržačana Paola Pagliara, ki je 110 metrov z ovirami pretekel v času 14”8. Izidi tekmovanj. 110 m ovire 1. Paolo Pagliaro (Cividin TS) 14”8 2;' Miatirizio Pecorari (AtLGO) 15”4 3. Romano Facca (AR Torr.) 15’4’ - Met diski 1 ' 1. Enrico David (NA Friuli) 49,30 m 2. Fernando Mauro (Lib. UD) 48,30 m 3. Adriano Coos (NA Friuli"* 47,82 m 400 m 1. Franco Bulli (Cividin) 49”7 2. Luigi CaUigaro (Ati. GO) 49''9 3. Massimo Macuzzi (Ati. GO) 50”6 Skok v daljino 1. Renato Furlani (CUS TS) 6,97 m 2. Harald Goschl (TLC Feldkirchen) 6,77 m 3. Gabriele Zuttion (Ati. GO) 6,58 m 100 m 1. Goran Humar (AK N. Gorica) 10'’9 2. Renato Srebemič (AK N. Gorica) 11"0 3 Vane Herca (N. mesto) 11"1 Met krogle 1. Igor Grilanc (AK N. Gorica) 14,49 m 2. Bogdan Vuk (Olimpija LJ) 14,02 m 3 Adriano Coor. (NA Friuli) 13,66 m Skuk v višino 1 Moreno Martini (CUS TS) 2,10 m 2 Igor Jene (Olimpija LJ) 2,08 m 3 Claudio Aprile (Ati. GO) 2,00 m PRVENSTVO FRANCIJE Jaušovčeva v drugo kolo PARIZ — V drugem kolu mednarodnega teniškega prvenstva Francije je Italijan Tonino Zugarelli premagal Šveda Simonss-na s 7:5, 3:0 zaradi odstopa. Izločena pa je bila Italijanka Sabina Simmonda, ki je klonila preti Američanki Bettini Bun-ge. Prvo oviro pa je uspešne premostila jugoslovanska zastopnica Mirna Jaušoye<;t, ki je s 6:0, 6:2 odpravila Frahcozihjo' Beilanovo. Z veliko lahkoto je zmagala tudi Američanka Evertova, ki je z gladkim 6:0, 6:0 izločila Francozinjo Fran-chovo. Pomembnejši izidi: Dibbs (ZDA) - Tulasne (Fr.) 6:4, 6:2, 7:5 Gcrulaitis (ZDA) - Buehning (ZDA) 6:1, 6:2, 6:1 McEnroe (ZDA) - Hjertquist (Ven.) 6:4, 7:6, 6:0 Connors (ZDA) - Caupolle (Fr.) 3:6. 2:6, 7:5, 6:1, 6:1 Fibak (Pol.) - Gullikson (ZDA) 6:3, 6:4, 6:1 Taygan (ZDA) - Fleming (ZDA) 6:3, 3:6, 6:3, 7:5 Žirija je kasno zvečer (zaradi pritožbe hiše Bianchi) odvzela Visen-tiniju na skupni lestvici 22 sekund, ki si jih je pridobil na račun Con-linija. Contini je namreč kakih 700 metrov pred ciljem padel in je prispel na cilj z zamudo. Ker so organizatorji etape postavili napis «Zadnji km» (zaradi napake pri merjenju) le 600 m pred ciljem, Contini pa je padel 100 m pred tem napisom, so prvotno menili, da je padel izven cone «Zadnji km#. Kasnejše merjenje pa je odkrilo napako, Contini je torej padel znotraj te cone, tekmovalna pravila pa v tem primeru določajo, da mora imeti padli enak čas, kot zadnji kolesar, ki je sodeloval v poslednjem naletu njegove skupine. NOGOMET ko sta padla Joahnsson in Španec Arroyo. Zaradi ozke ceste je uspelo le 23 kolesarjem izogniti se le-tema. Moser, Hinault in drugi so tako izkoristili to okoliščino in zbežali glavnini. Visentiniju in mnogim llIliliiimliffilHlIll.llilIlllIlltllllinillllllllllllllllillli OBVESTILA iZ' Bar 4rr, sporoča, da bo seja glavnega odbora danes ob 20. uri na stadionu «1. maj» v Trstu. # 44 * Odbor ŠZ SLOGA sklicuje 2. REDNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 30. t.m., v domu v Bezovici ob 20. uri ob prvem in 20.30 v drugem sklicanju. DNEVNI RED: 1. izvolitev delovnega predsedstva 2. poročila 3. razprava k poročilom, diskusija 4. pozdravi 5. volitve VABUENI! * * * Športna šola Trst vabi vse -odnike, ki Dodo sodili na atletskem troboju osnovnošolske olimpiade. naj se zberejo na pripravljalnem sestanku jutri, stadionu 3. trofeja Grmada Spored prireditev, v okviru 3. trujeje Grmada, ki jo prireja SK Devin, bo tak: JUTRI, 30. MAJA 16.00 otvoritev 18.00 vaške igre 20.00 ples (ansambel Taims) SOBOTA, 31. MAJA 14.00 odprtje kioskov 15.00 risarski ex tempore 1. kat.: otroci vrtcev 2. kat.: osnovnošolci 3. kat.: srednješolci 15.00 tekmovanje v briškoli 18.00 vaške igre 20.00 ples (ansambel Galebi) NEDELJA, 1. JUNIJA 10.30 mednarodno tekmovanje na skirolkah (13 kategorij) 15.00 nagrajevanje 18.00 vaške igre 20.00 ples (ansambel Praprot) Tek na 800 m 1. Jan Veljko (Olimpija LJ) 1’54”7 2. Marino Brosch (Cividin) 1’55”1 3. Polde Bučar (N. mesto) 1’56”7 Kopje 1. Tone Zalar (Olimpija LJ) 73,48 m 2. Dario Čeme (Ati. GO) 65,96 m 3. Lorenzo Del Torre (Lib. UD) 61,36 m 8 Gabrijel Sedmak (Bor) 40,54 m 5.000 m 1. Rudolf Altersbergher (KLC Celovec) 14’42”9 2. Sergio Lena (Ati. GO) 14'45"6 3. Rodolfo Spagnul (Ati. GO) 14’49”6 Skok s palico 1. Gianvittore Pontonutti (Lib. UD) 4,40 Paolo Tosolini (Lib. UD) 4,40 Carlo Comessatti (FFOO Padova) 4,40 Štafeta 4x100 m AK N. Gorica 42”8 Ati. GO Štafeta 4x400 m 43”3 Cividin 3'18”3 AK N. Gorica 3'34”0 Cividin B 3’36”4 (pr) Venezuela bo nastopila na olim pijskem nogometnem turnirju v Moskvi namesto Argentine, ki je sklenila bojkotirati letošnje igre. ATLETIKA Na meunarodni atletski turnir, ki bo 14. avgusta v Viareggiu, bodo po vabili mnoge olimpijske zmago valce iz Moskve. drugim je uspelo ujeti ubežnike, Sa-ronniju, ki je medtem še preluknjal gumo, pa ne in tako sedaj visoko zaostaja na skupni lestvici. Vrstni red 12. etape (Villapiana Lido - Lecce) 1. Yvon Bertin (Fr.), ki je prevozil 203 km v 5.40'29” s poprečno hitrostjo 35,772 km na uro 2. Moser 3. Mantovani 4. Martinelli 5. Morandi 6. Solvietti 7. Berto 8. Hinault (Fr.) 9. Hindelang (ZRN) 10. Fatato 51. Contini po 22” 57. Saronni po 1’16” Skupna lestvica 1. Visentini 56.33'20” 2. Contini po 1'06” 3. Rupsrez (Šp.) po 1’22” 4. Panizza po 1’53” 5. Battaglin po 2’13” 6. Schmutz (Švi.) po 2’56” 7. Hinault (Fr.) po 2’58” 8. Knudsen (Nor.) po 313” 9. Baronchelli po 3’46” 10. Moser po 3’47” 15. Saronni po 612” Danes bo 13. etapa od Lecceja do Barlette (220 km). S. SREČANJE GORIŠKIH TELESNOKULTURNIH SKUPIN Sto trideset nastopajočih Goriški osnovnošolci so tekmovali v ekipnem poligonu Pred nabito polno dvorano Slovenskega športnega doma v Gorici se je kakih 130 osnovnošolskih o-trok. ki obiskujejo tečaje splošne telesne kulture v slovenskih gori ških društvih, pomerilo v spretno sti, ki so si jo nabrali med športno sezono. Nastopili so otroci iz Doberdoba, Pevme, Gorice, Sovodenj, Števerjana ter Nove Gorice, ki je zadnje čase postala reden gost naših prireditev. Srečanje bi moralo biti že 4. maja v Števerjanu, vendar je za radi izredno slabega vremena odpadlo. Tudi v soboto je slabo vre me ponagajalo prirediteljem. Prvotna zamisel je namreč predvidevala, da bo srečanje v Slovenskem dijaškem domu v Gorici ob zaključku športnega tedna, ki ga je uspešno organiziral Mladinski center iz Gorice. No, nenadna plo ha je to preprečila, tako da so bili prireditelji prisiljeni na hitro u-krepati in celotno prireditev prenesti v telovadnico. Povsem razumljivo je zaradi tega prišlo tudi do zamud, zaradi katerih ni bilo mogoče celotnega programa izpeljati do konca. Odpadlo je namreč tekmovanje «med dvema ognjema*. To tekmovanje bo danes, 29.5.1980, s pričetkom ob 16. uri v Slovenskem športnem domu v Gorici. V poligonu pa otroci niso nasto pali posamezno kot doslej, ampak ekipno. Vsako ekipo je sestavljalo po 5 tekmovalcev. To je bil v bi- stvu štefetni poligon. Tekmovanje je bilo razdeljeno v dve kategoriji: v prvi skupini so nastopali otroci iz 1. in 2. razreda OŠ, v drugi skupini pa otroci 3., 4. in 5. razreda OŠ. Na koncu pa sta nastopili še dve ekipi srednješolcev. Končni rezultati sobotnega srečanja pa so sledeči: 1. in 2. raz. OŠ 1. ŠD DOM - Gorica 2 46" Sfiligoj Gabrijel Makuc Sonja Onesti Sargo Klemše Tomaž Sošol Marko 2. ŠD SOVODNJE 3’03" Pelicon Edi Krašček Morena Petejan Diego Tomšič Ladi Tomšič Auro 3. PD BRIŠKI GRIČ — Števerjan 3 23” Koršič Mitja Maraž Nataša De Carlo Barbara Koršič Fabjan Cuel Fabio 4. ŠD SOVODNJE 4'01” Tomassin Ilaria čaudek Nataša Bptkovič Tamara Tomassin Igor Tomšič Igor 3., 4. in 5. raz. OŠ 1. TVD PARTIZAN - Nova Gorica 3’22" Stefanovič Zoran Skok Aljana aiiiiililiiiiliiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiilllilliiHlllliiiilliillllliillIlilllllliiiiiiiiiiiniiilliiifiliiililiiiiimillliiiiiiiiitiiiiiiHiHililiHiiliilll KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM V zaostali tekmi smola domovcev Izgubili so proti Sagradu z dvema točkama razlike - Podberšič najboljši Dom — Sagrado 57:59 (27:28) DOM: Podberšič 18, Dornik 10, Tereič 3, Blažič 6, Čubej, Ziani 4, Hvalič 2 in Semolič 14. PON: Hvalič v 13. min. d.p. in Casagrande v 17. min. d.p. SON: Dom 17, Sagrado 17. V nedeljo zjutraj so domovci odigrali še zaostalo tekmo proti Sagradu, ki je bila med prvenstvom odložena zaradi dežja. Na odprtem igrišču se naši fantje niso znašli, tako da so zapustili igrišče poraženi in to z minimalno razliko. Domovci so odigrali tole srečanje v okrnjeni postavi, medtem ko so nasprotniki bili ojačen; z dvema igralcema, ki redno igrata z ekipo Sagrada, ki nastopa v D ligi. Kljub temu naši niso prav slabo igrali, slabo igrišče in še slabši koši pa so nedvomno «največji krivci* za nedeljski poraz. Ekipi sta si biL enakovredni skozi vse srečanje. Izmenjavali sta se v vodstvu, ki ni nikoli presegalo pet točk, Do-movcem je met iz srednje razdalje po"olnoma odpovedal, zato so zadevali Koše le s orot.inapadi in hitrimi prodori. Tokrat lahko pohvalimo dobro raz-položene?a Podberšiča, ki se je res požrtvovalno boril pri vsaki odbiti žogi in je bil obenem najboljši strelec naših fantov. V ključnih trenutkih pa se je izkazal z nekaj res leoimi meti Dornik. S tem srečanjem se je letošnje prvenstvo promocijske lige v košarki za Goriško končalo. Naši fantje so v začetku dobro startali, žal ca so v sredini popolnoma odpovedali in zašli v hudo krizo, tako da so na končni 'estvici okrog sedmega mesta. 1. DIVIZIJA SGT — Jadran 96:64 (45:25) JADRAN: Male 13 (5:11), Pertot 7 (1:2), Čok 8 (2:4), Barut 8, Cor- NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiitiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiJiiiiiiiiiii POD POKROVITELJSTVOM OSNOVNE ŠOTE .OTOK TOPAH&O, V TRSTU V SOBOTO ZA 450 OTROK OSNOVNOŠOLSKA OLIMPIADA Zjutraj bo na sporedu športni nastop, popoldne pa kulturna prireditev V soboto zjutraj se bo začela na stadionu «1. maj* v Trstu letošnja na j več ja osnovnošolska zame j ska manifestacija, osnovnošolska olimpiada. Nastopili bodo praktično vsi u-čenci vseh tržaških mestnih in predmestnih osnovnih šol, t.j. več kot 450 učencev in učenk vseh petih razredov. Vsa prireditev bo razdeljena na dva dela: zjutraj bo na sporedu športni del, v katerem se bodo mladi tekmovalci pomerili med seboj v atletskem troboju (tek na 20 m, skok v daljino z mesta, met enokilogramske medicinke). Organizatorji bodo rezultate posameznih dosežkov spremenili v točke, sešte vek točk pa bo dal končni izid za vsakega posameznika. Za to tek movanje bodo sestavljene lestvice po razredih: ena lestvica bo za dečke vseh petih razredov skupaj, ena za deklice vseh petih razredov skupaj itd., torej skupno deset lestvic. Najboljši trije z vsake lestvice bodo prejeli kolajne. Otroci 1. in 2. razreda bodo za čeli tekmovati ob 9. uri, 3., 4. in 5. razred pa uro kasneje. Vsi udeleženci bodo prejeli o krepčilo in diplomo. Po tekmovanju v troboju bo na sporedu še finale v igri «med dvema ognjema*. V boju za 3. mesto se bosta najprej pomerili šoli Ribičič in Širok, v velikem finalu za 1. mesto pa Župančič in Kette. V popoldanskih urah bo v orga nizaciji svetoivanske osnovne šole zaključna prireditev, na kateri bo do sodelovali učenci petih mestnih osnovnih šol in vrtcev ter skupina gimnastičnega odseka Bora. Otroci bodo na prireditvi nastopili z recitacijami, petjem, folkloro in ritmično gimnastiko. Na koncu bo še nagrajevanje najboljših udele žencev. Istočasno bo v prostorih stadiona tudi razstava otroških risb, ki so jih poslali otroci trža ških mestnih šol in so na njih likovno izrazili svoj odnos do špor ta. Poslane risbe je ocenila poseb na komisija (Franka Fornazarič. Demetrij Cej, Nadja Doljak in Majda Železnik) in bodo najboljše nagrajene. Na razstavi sodeluje približno 300 učencev. Pozabiti ne smemo tudi na sre čolov, ki so ga pripravili za to priložnost podjetni organizatorji, združenje staršev svetoivanske šole, ki je tudi dalo pobudo za prireditev v taki obliki. Svetoivanska šola je tudi prevzela pokroviteljstvo nad celotno prireditvijo, športno tekmovanje samo pa je pripravila in bo izpeljala športna šola Trst. Odveč bi bilo poudarjati, kake velike organizacijske napore terja tako velika prireditev, toda veselje, s katerim otroci pričakujejo svoj nastop, prav gotovo odtehta ves trud, ki je bil doslej vložen v letošnjo osnovnošolsko olimpiade v Trstu. NAMIZNI TENIS PROMOCIJSKA LIGA Poraz Krasove ekipe V tretjem kolu moškega promocijskega prvenstva je ekipa Krasa gostovala v Pordenonu, kjer je podlegla moštvu San Lorenzo s 5:2. Poraz je treba v prvi vrsti pripisati neizkušenosti Krasovih naraščajnikov. ki so celo imeli možnost, da bi srečanje odločili v svojo korist. Obe zmagi je izbojeval Jan Bitežnik, isti igralec in Colja pa sta izgubila vsak po eno tekmo z 1:2, potem ko sta v odločilnem setu že izdatno vodila. BS. batti 8, Slavec 8, Ambrožič 12, Me-neghetti, Debernardi. Po zasluženem uspehu v slovenskem derbiju z Borom B je Jadran v srečanju z moštvom SGT povsem odpovedal in tudi zasluženo izgubil. Ekipa SGT sicer sodi med boljša moštva tega prvenstva, njena naloga pa je bila še olajšana, saj so naši predstavniki popustili na vsej črti tako v obrambi kot v napadu. David Čok Jadran — Bor A 92:64 La Talpa — Polet 49:72 (21:32) POLET: Ferluga 11 (3:6), Vremec 27 (5:7), Martini40‘(2i2),-'Gantar 12 (4:6), Hhovatin 12 (2:5). Kljub temu da so zaradi vrste poškodb in nesporazumov poletovei nastopili z najmanjšim možnim številom igralcev, so v tretjem kolu povratnega dela prvenstva 1. divizije na tujem visoko premagali moštvo La talpa. Nasprotniki so bili resnici na ljubo precej šibki, ne gre pa pozabiti, da so na lestvici imeli le dve točki manj od Opencev. Polet je zaigral res dobro, saj se je znal s pazljivo obrambo obvarovati osebnih napak, medtem ko je v napadu pod odličnim vodstvom vedno boljšega mladega Hrovatina miselno iskal priložnosti za met in zadeval z več kot zadovoljivo točnostjo. Pohvalili bi prav vso peterko in odlično razpoloženega strelca Vremca, ki sta mu pa odlično asistirala Ferluga in Gantar. S. Tavčar Servolena — Kontvoel 65:71 (39:34) KONTOVEL: Gulli, Vellussi 10, V. Daneu, Vassallo 16, R. Daneu 13, Emili 20, Kojanec 2, Pupis 10. V Skednju smo bili priča zelo izenačeni tekmi med domačo Ser-volano in Kontovelom. V prvem polčasu so Kontovelci stalno vodili in le na koncu je Servolani uspelo spremeniti rezultat v svojo korist. V drugem polčasu so nam je po kazala ista slika, samo da so Kon tovelci zasledovali nasprotnika. Dve minuti pred koncem je tudi naši peterki, kot v prvem polča su Servolani, uspelo izenačiti, v preostalih minutah so si Kontovelci nabrali prednost par točk, s katerimi so zmagali. Kljub borbenosti in volji do zrna ge nismo preveč zadovoljni z igro kontovelske peterke. Vse preveč je bilo zgubljenih žog in napak v obrambi. Luxa Don Bosco B - Bor 99:82 (48:40) BOR: Berdon 8, Pisani, Bajc 4, Pegan 24, Jančar 10, Koren 10, Šta-var 2, Canciani 24. Naši fantje so začeli zelo dobro in so bili v vodstvu do 13. minute prvega polčasa. Nasprotnik pa je tedaj izkoristil svojo višinsko prednost pod obema košema in takoj prišel v vodstvo. V drugem delu tekme so naši fantje zaigrali bolj zagrizeno, tako da so kmalu dohiteli domačine. Takrat sta sodnika poslala na klop najprej Korena, nato pa še Pegana: tekma se je pravzaprav končala tu, saj so potem morali naši fantje igrati s slabšo postavo. Cancia A SKUPINA IZIDI 12. IN 13. KOLA Bor B - Servolana A 90:99 SGT - Jadran 96:44 Bor A - Stella Azzurra B 71:90 CGI - Green Star 130:69 Jadran - Bor A 92:71 Don Bosco B - Bor B 102:82 SGT - Stella Azzurra B n.o LESTVICA Don Bosco, SGT in CGI 20, Jadran in Servolana A 10, Bor B in Stella Azzurra A 8, Bor A 4, Green Star 0. PRIHODNJE KOLO Stella Azzurra B - Jadran (30.5 ob 20.00 v Ul. Sturzo);- Bor A ■ Don Bosco B (31.5. ob 18.00 na stadionu «1. maj*); CGI - SGT; Green Star - Servolana A. Počitek Bor B. B SKUPINA IZIDI 12. IN 13. KOLA Barcolana - Bor C 54:56 La Talpa - Polet 49:72 Hurlingham - Stella Azz. A 92:52 Servolana B - Konto vel 65:71 Don Bosco A - La Talpa 96:63 Polet - Kontovel 40:63 Bor C - Hurlingham 56:139 Stella Azzurra A - Barcolana 42:66 LESTVICA 'u Hurlingham '22j>Don Bosco A 16, Kontovel in Polet 14, Servolana B 12, Barcolana 10, La Talpa 8, Bor •G'4(“Stella Azzurra* A 2. PRIHODNJE KOLO Don Bosco A - Barcolana; Kon tovel - Hurlingham (1.6. ob 9.30 na Kontovelu); Servolana B - Polet (1.6. ob 11.00 v Skednju); Bor C -Stella Azzurra A (1.6. ob 11.00 na stadionu «1. maj*). Počitek La Talpa. PRIJATELJSKA TEKMA Bor — Libertas 57:32 BOR: Kovačič 10, Pan jek A., Pa-njek P. 3, Burolo, Lokar 16, Korošec 4, Pertot B., Pertot M. 4, Sedmak 4, Sik 4, Gregorič 4, Ferfo-lja 4, Možina 2. Prijateljsko srečanje med Borom in Servolano je bilo lepo, saj sta obe ekipi prikazali hitro igro brez prevelikih napak. Pomerili so se mlajši in začetniki in pri nekaterih smo opazjli velik napredek. Naši igralci so zmagali zaradi boljše skupinske igre, čeprav je v obrambi tudi precej šepalo. Vendar vsi zaslužijo pohvalo, še zlasti Kovačič, Aleksander Panjek, Sedmak, Sik in Gregorič, ki so se odlikovali zaradi borbenosti in agresivnosti. Max Munih Petra Rijavec Robi Turk Tatjana 2. ŠD DOM - Gorica Košuta Dušan Cej Peter Lakovič Irina Maraž Luka Cibič Loredana 3. TVD PARTIZAN — Nova Gorica Torkar Matej Semolič Klavdij Kokot Jana Vranješ Matej Samic Dean 4. ŠD SOVODNJE Vižintin Lara Florenin Alenka Kovic Dario Tomšič Rudi Hmeljak Pavel 5. DOBERDOB Ferfolja Peter Ferfolja Marko Radetič Joško Do Lorenzo Aleksander Gergolet Dario 6. ŠD DOM - Gorica Legiša Laura Bassini Emanuela Humar Silvana Feri Sonja Cibič Klavdij 7. ŠD NAŠ PRAPOR — Pevma Furlan Laura Markovič Danjela Primožič Marta Sošol Kristina Prinčič Walter 8. ŠD SOVODNJE Tomšič Vera Lovisutti Barbara Kovic Emanuela Tomšič Egon 9. ŠD SOVODNJE Lovisutti Katrin Venuto Maria Grazia Cotič Ingrid Čavdek Robert Gulin Mauro 10. PD BRIŠKI GRIČ - števerjan De Carlo Gloria Klanjšček Mateja Koršič Fabjan Bučinel Marino Štekar Dean 11. ŠD DOM — Gorica Makuz Suzi Maraž Emanuela Lutman Katja Rupel Mitja Battello Vanek 12. PD BRIŠKI GRIČ - števerjan Buzzinelli Marino Komic Silvan Štekar Dean Klanjšček Primož Cuel Fabio 13. PD BRIŠKI GRIČ - števerjan Gravner Nadja Klanjšček Mateja Vogrič Nataša Perše Sandra Maraž Romina 14. DOBERDOB Čadež Suzana Gergolet Majda Gergolet Kristina Ferletič Adrijana Di Puma Vittorio 15. ŠD NAŠ PRAPOR — Pevma Furlan Adrijana Vogrič Marjan Prinčič Nataša Primožič Damjan Pintar Greta Srednja šola 1. ŠD DOM - Gorica Primožič Marta Terčič Mojca češčut Dam ana Mermolja Vida Bevčar Nadja 2. ŠD DOM — Gorica Rinelli Saša Porta Ferruccio Grilj Jordan . Makuc Darja Pintar Sandi 3'27” 330” 3’40” 3’46” 3*49” 3'50” 3’53” 3’56” 3’58” 4 06” 4’or 4’14” 4'40” 3T9” 3’36” Vili Prinčič iiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitttiiiiHumHmiimiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiitiiiimn Iz planinskega sveta Bližnje delovanje SPDT To nedeljo so se člani SPDT udeležili srečanja mladincei vseh, primorskih planinskih društev ob priliki dneva mladosti na Vremščici. Skupno se je na vrhu tega prostrar nega hriba zbralo preko 1.000 mladih in manj mladih, ki so se nanj povzpeli z vseh strani. Vreme je bilo lepo, tako da so lahko organizatorji izpeljali ves kulturni pa tudi zabavni spored. V nedeljo, 1. junija, prireja SPDT v okviru športne šole izlet za predšolske otroke s starši. Zbirališče je na glavnem trgu v Bazovici ob 9.30 pred spomenikom, od tu pa se bodo vsi skupaj podali (otroci, starši in vodiči) na enourni sprehod do travnika na Hudem letu, kjer bodo na sporedu razne igre za otroke. Vabljeni starši in otroci! Nedeljo kasneje, torej 8. junija, priredi SPDT avtobusni izlet na Golico. Izlet je primeren za vse, saj je skupno le morda tri ure hoje. Vpisovanje je do vključno sobote. 31. maja, na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/2. SPDT prireja v okviru svoje predavateljske sezone predvajanje filmov Angela Carlija. Tema predavanja, ki bo drevi, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ulica sv. Frančiška 20/2), je: *Na Mount Kenia in Kili-mandžarot. Pričetek ob 20.30. Prejšnji petek sta člana odbora SPDT Pavel Fachin in Ervin Gombač na povabilo PD Sežana, predvajala film z lanskega dolgega pohoda Po vertikali od Tromeje na Peči do Matajurja. Predvajanju je sledilo mnogo navdušenih sežanskih planincev. Izlet za srednješolce SPDT prireja konec prihodnjega meseca, točneje 27., 28. in 29. junija tridnevni avtobusni izlet za srednješolce. Program izleta je sledeč: prvi dan: zbirališče v Sežani ob 7. ur: po italijanskem času pred železniško postajo v Sežani. Od m bo najet avtobus kietnl do Tolmina,> od koder se bodo udeleženci podali peš na triurni pohod do koče na planini Razor, kjer bo prenočišče. Drugi dan: od Razor planine na Vogel (1922 m) nato po grebenu, po naravni meji med Primorsko in Gorenjsko, čez Radico (1966 m). Veliki Raškovec (1967 m) in Matamiški vrh (1938 m), na Črno prst (1844 m), kjer bodo v domu Zorka Jelinčiča prespali. Ta dan bodo Hodili kar deset ur. Tretjega dne pa je na sporedu sestop s Črne prsti mimo Mencingerjevega doma do Bohinjske Bistrice, kjer bodo stopili na vlak za povratek. Vpisovanje bo 3., 4. in 5. junija na sedežu SPDT (Ul. sv Frančiška 20/3) od 19.30 do 20.30. Cena za prevoz in dve prenočišči je lg tisoč lir. • » » Mladinski planinski tabor Kot vsako leto prireja tudi letos t-u Nova Gorica mladinski planinski tabor cPolog - 80*, na katerega so povabili tudi pet mladincev našega društva. Prva izmena bo od 12. do 19. julija, kogar pa bi ta tabor zanimal, naj se čimprej javi odbornikom SPDT. D. J. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST, Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorico. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija *DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din, za organizacije in podjetio mesečno 80,00, letno 800.00 din. Postni tekoči račun za Italijo PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modu] (šir. 1 22.600 lir. 400 lir za mm višine v ^irini 1 stolpca. Mali oglasi Oglasi 61000 L|ubl|aW vlš. 43 mul iKin: irgovbKi i uiuuui ibir. t _n4a|j(j Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. 200 Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 4UU lir za mm višine v sirim i stoipuu. ivium uyiuo. ■■■ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furiamie-Ju i ^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druflip v Italiji pri SPI. , , . . čl.n itaHiinJk«! Izdaj a k.__J ZTT zveze Časopis^”} 29. maja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska I I Trst založnikov VELIKA ZMAGA PROSVETNEGA DRUŠTVA ^DANICA .» V Šentprimožu v Podjuni so odprli kulturni dom Zgradili so ga s požrtvovalnim prostovoljnim delom in s pomočjo brigadirjev iz Slovenije - Bogat kulturni program CELOVEC — Malo manj kot dve leti po začetku gradnje so danes v Šentprimožu v Podjuni odprli kulturni dom slovenskega prosvetnega društva «Danica». Dvorana doma je bila daleč premajhna, da bi sprejela vse, ki so prišli, da bi skupaj z domačini proslavili to veliko zmago prosvetnih delavcev. Prosvetarji «Danice», enega najbolj aktivnih slovenskih prosvetnih društev na Koroškem, so kulturni dom zgradili v požrtvovalnem prostovoljnem delu svojih članov in prijateljev, pri tem pa so jim pomagali brigadirji iz Slovenije, ki so tu sem preložili mladinsko delovno akcijo, in premnogi slovenski prosvetarji, mladinci, funkcionarji in delovni ljudje, pa tudi številni nemškogo-voreči prijatelji. Na otvoritvi je predsednik društva Stanko Wakounig pozdravil številne častne goste, med njimi zastopnika koroškega deželnega glavarja dr. Pavla Apovnika, jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu Milana Samca, predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Francija Zvvittra in Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevža Grilca, celovškega župana Gug-genbergerja, zastopnika SZDL Slo venije Jožeta Hartmana in Danila Turka ter škocijanskega župana Alberta Holzerja. Med gosti pa so bili tudi skladatelj Radovan Gobec, ki je za otvoritev zložil posebno pesem, predstavniki kulturnega življenja iz matične Slovenije in iz sosednih obmejnih občin v Sloveniji ter predstavniki prijateljskih društev na Zgornjem Avstrijskem in iz Nuernberga v Nemčiji. Posebno toplo so pozdravili brigadirje iz Slovenije, ob tem pa je predstavnik krajevnega odbora Zveze slovenske mladine Milan Wutte dejal, da brez podpore matične države ne more biti napredka manjšine. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc je v svojem pozdravu imenoval dan otvoritve praznik za SPD »Danico*, za Podjuno, za koroške Slovence in za ves slovenski narod, saj je kulturni dom nastal, čeprav so trideset let po zmagi nad fašizmom z zakonom o narodnih skupinah sklenili, da občina Škocijan kjer kulturni dom stoji, ni dvojezična. Kulturni dom je najboljši dokaz zaupanja v lastne sile in samopomoč in simbol enotnosti med koroškimi Slovenci, je dejal dr. Grilc in tudi s tega mesta zahteval izpolnitev vseh pravic iz državne pogodbe za celotno dvojezično ozendje. Tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Mieser pa je med drugim poudaril, da se je v tem slavnostnem razpoloženju treba tudi zavedati, da avstrijske oblasti koroškim Slovencem v občini škocijan odrekajo vse narodnostne pravice in da za slovensko besedo v javnosti ni prostora. Ko z občine odgovarjajo, da je u-radni jezik samo nemški, se sklicujejo na zakon o narodnih skupinah in njegove odredbe. Naj imajo ti-s'i, ki ta zakon hvalijo kot najboljšo ureditev v Evropi, ta zakon kar sami, je pribil Wieser. Za nas je veliko pismo naših pravic edino člen 7 državne oogodbe. VVieser je obsodil obnovljeni tristrankarski pakt koroških strank kot izraz skrajno nedemokratičnega, nemškonacional-nega, šovinističnega in oportunističnega volilno-taktičnega pristopa k reševanju manjšinskih vprašanj, ki da je tudi velika cokla za demokratizacijo koroške družbe. Občinstvo je pozdravil tudi ško-cijanski župan Holzer, ki je zdaj ob dograditvi obljubil podporo tudi iz občinskega proračuna. Po številnih pozdravih, ki so jih prinesli gostje iz Koroške in Slovenije, med njimi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, je domače društvo s kroniko društva in z nastopi mešanega zbora, mešanega okteta, mladinskega zbora, dramske skupine in tria «Korotan» oblikovalo kulturni program. Po koncu proslave so veliki praznik domačega društva popestrili še s plesom. Nadaljevanje procesa proti gen. Malizii POTENZA — Z zasliševanjem bivšega načelnika obveščevalne službe SID Vita Micelija se je včeraj v Potenzi nadaljevala sodna obrav- nava proti bivšemu svetniku obrambnega ministrstva in funkcionarju iste obveščevalne službe, generalu Malizii. ki je obtožen lažnivega pričevanja na prvostopenjskem procesu zaradi pokola na Trgu Fontana. Miceli je odgovarjal na vprašanja o zagonetnih odnorih med državnimi aparati in vohunom SID Guidom Giannettinijem, odgovori pa so bili večkrat zelo nejasni, kar je sprožilo reakcije in t"c. proteste javnega tožilca. BONN — Bivši zagovornik prevratniške skupine Baader - Mein-hof, Klaus Croissant, ki je bil obsojen na dve leti in pol zapora zaradi sodelovanja z omenjeno skupino, ne bo smel več opravljati odvetniškega poklica. NA DUBROVNIŠKEM ZNANSTVENEM BANČNEM SREČANJU Novi predlogi za pospeševanje denarnega priliva nerazvitim Končnega odgovora pa niso dali - Izčrpna analiza mehanizma financiranja gospodarskega razvoja DUBROVNIK — Za tretji dan razprave na dubrovniškem znanstvenem bančnem srečanju o mednarodnem financiranju gospodarskega razvoja, ki se je nanašala na metode in mehanizme tega financiranja, velja oznaka, da je bilo izčrpno ocenjeno sedanje stanje na tem področju, da pa žal niso bili dani konkretni odgovori na vprašanje: kako bi v nerazvitem delu sveta v prihodnje resnično pospešili priliv finančnih sredstev za razvoj. Ne glede na konkreten odgovor na to vprašanje pa se je med izmenjavo mnenj izoblikovalo nekaj zelo zanimivih in popolnoma novih, čeprav ne dodelanih predlogov za rešitve na tem področju. Tako je na primer znani nizozemski ekonomist, nobelovec lan Tinbergem nastopil z okvirno idejo, da bi bilo treba za razvoj revnih dežel usta- VČERAJ PRVIČ ZASEDAL NOVI IRANSKI PARLAMENT noviti nekakšen mednarodni proračun, v katerega bi se sredstva stekala z obdavčitvijo razvitih držav. Drugi udeleženci pa so predlagali: preobrazbo tržišč kapitala v smislu najnižjih obrestnih mer za dežele v razvoju, večjo uporabo delnic v razvojne namene, krepitev sodelovanja v okviru regionalnih organizacij, ki omogočajo večjo neodvisnost revnih od razvitih, usmeritev večje količine sredstev iz naftnih držav v svet v razvoju za razliko od dosedanjega usmerjanja proti mednarodnim finančnim tržiščem in še kaj. Velika večina razpravljavcev v okviru drugega tematskega področja srečanja v Dubrovniku, področja, ki zajema mehanizme in metode mednarodnega financiranja gospodarskega razvoja, je menila, da morajo imeti pri razvojnih prizadevanjih dežel na svetovnem jugu prednost kmetijstvo, surovine, energija in transport. iii t~* f m * V- • - rX> L *** * & L*- • X - A .25- ^ .'v Mm .*■ povsod potekala nujna in konkretna družbenopolitična dejavnost in da ni bilo dovolj prizadevanj za doseganje še boljših rezultatov pri reševanju vrste vprašanj nadaljnje krepitve družbenega položaja in vloge žensk v družbi, kar sicer dosežki novega družbeno gospodarskega in političnega razvoja omogočajo. Med instrumenti, s katerimi bi v teh deželah najučinkoviteje stopili na pot napredka, pa so v Dubrovniku najširše podprli skupne naložbe, ki omogočajo dolgoročno sodelovanje ob upoštevanju interesov o-beh partnerjev. Omeniti je treba tudi eno izmed novejših idej, ki se v tej zvezi pojavlja zadnje čase in na katero so opozorili tudi nekateri razpravljavci na dubrovniškem srečanju. To je tako imenovano tripartitno sodelovanje (Vzhod - Zahod - Jug), v okviru katerega bi bili zagotovljeni pogoji za hitrejše financiranje gospodarskega razvoja in za odpravljanje drugih monetarnih ovir. Položaj in vloga žensk v jugoslovanski družbi BEŽIGRAD — Predsedstvo CK ZKJ je na včerajšnji seji, ki jo je vodil Stevan Doronjski proučilo pereča idejnopolitična vprašanja nadaljnje krepitve družbenega položaja in vloge žensk v družbi. Uvodno poročilo je prebral izvršni sekretar predsedstva Djuro Trgovič. vajanju politike ZK o položaju in vlogi ženske v družbi. Na seji predsedstva so poudarili, da v obdobju po 11. kongresu ni NEW YORK — Medtem ko ameriški vojaški helikopterji preletavajo območje, ki ga je katastrofalno prizadel izbruh vulkana St. Helen, da bi odkrili morebitna trupla pogrešanih, skušata ameriška zvezna vlada in država \Vashington sestaviti začasen obračun škode. Te pa ni lahko ugotoviti, saj je izbruh uničil 250 kvakratnih kilometrov gozdov, na tisoče kilometrov avdocest, na stotine mostov. TRŽAŠKI DNEVNIK SODELOVANJE OB ODPRTI MEJI Odposlanstvo sindikalne zveze včeraj na razgovorih v Kopfu Na srečanju s sindikalisti kraško-obalnega območja na ot številna vprašanja skupnega interesa - Junija skup pregled sporazuma Jugoslavija-EGS Na povabilo sveta za obalno -kraško območje slovenske sindikalne zveze je včeraj obiskalo Koper odposlanstvo tržaške pokrajinske sindikalne zveze CGIL - CISL _ UIL. Odposlanstvo si je najprej ogledalo razstavo o življenju in delu E-dvarda Kardelja, nato pa se je sestalo s predstavniki krajevne sindikalne organizacije. V razgovorih so sindikalisti o-bravnavali vrsto vprašanj, ki izhajajo iz jugoslovanskih izkušenj na področju samoupravljanja. V tej zvezi so tržaški sindikalisti izrazili željo, da bi v prihodnje še poglobili nekatera vprašanja s tega področja, ki so iz raznih zornih kotov zanimiva in poučna za italijanske sindikalne kroge. miiii»miiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiimiimiiiHHiuiU8iniiiiii»iiiiiii»iuiiiiillimmiiiiimiliiimil«i»liiiHiiililli»lllli PO PODATKIH AMNESTY INTERNATIONAL Nevzdržno ravnanje v nemških zaporih Žrtve tako imenovanega psihološkega nasilja naj bi bili predvsem pripadniki skrajnolevičarskih terorističnih skupin LONDON — Amnesty International je včeraj predstavil tisku in javnosti v britanskem glavnem mestu poročilo o položaju političnih jetnikov v Zvezni republiki Nemčiji, ki ga je že lani posredovalo bonski vladi. Iz omenjenega poročila izhajajo zelo zaskrbljujoči podatki o ravnanju s pripadniki predvsem skrajnolevičarskih terorističnih skupin, ki so priprti v tako i-menovanih posebnih zaporih, med katerimi velja omeniti kaznilnico «Stammlieim» v Stuttgartu. Kot znano si je v tem zaporu pred štirimi leti v povsem še nepojasnjenih okoliščinah vzela življčnje ena izmed ustanoviteljev skupine »Rote armee fraktion», Ulrike Mein-hof. naslednje leto pa so si v tem zaporu vzeli življenje še nekateri TEHERAN - Iranski islamski parlament, ki bo moral odločati o usodi ameriških talcev, je včeraj prvič uradno zasedal. Po otvoritveni svečanosti so imenovali predsednika in podpredsednika, ki sta Yadolah Sahabi in bivši premier Mehdi Bazargan, oba «laika*. Prav tako niso predstavniki šiitske duhovščine razni tajniki, kar je sprožilo ostre reakcije ajatulaba Khalkhali-ja, ki pa niso spremenile sklepov. Koj nato so prebrali poslanico a-jatuiaha Homeinija novoizvoljenemu oarlamentu. V njej duhovni vodja islamske revolucije poziva parlamentarce, naj se borijo z vsemi silami proti velesilam, naj odpravijo levičarske in desničarske skrajnosti ter ostanke korupcije bivšega režima. Tudi predsednik Banisadr je podčrtal potrebo po neodvisnem Iranu, ki ga ne bi pogojevale velesile. Prvemu zasedanju iranskega parlamenta je prisostvovalo nekaj več kot 200 poslancev, saj morajo eno četrtino sedežev 270-članskega »medžlisa* še odločiti, zaradi razveljavitve volitev v nekaterih krajih. Časnikarji so med parlamentarci prešteli osemdeset turbanov, ducat vojaških uniform in le dva šador-ja, feredži edinih dveh žensk, Az-ham Teleghani in Gohar Dast Gheib. Na sliki (telefoto AP): med včerajšnjo svečanostjo v iranskem parlamentu. .............................................iiiiiiiiiiiiiiumi......................um.......i......................................i....liminim.........imiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiimniiiiHiiiiiiiiiiii..r DAVČNE UTAJE ODTEGUJEJO DRŽAVNI BLAGAJNI 10.000 MILIJARD NA LETO Benvenuto (UIL) predlaga nujne ukrepe za nadzorstvo nad zdravniki in trgovci Pri davčnih prijavah naj bi dovolili odbijanje zdravniških stroškov, v trgovinah pia naj bi zapečatili blagajne RIM — Ravno o pravem času, saj je na taka vprašanja prav v teh dneh, ko poteka rek za letno prijavo dohodkov, najširše javno mnenje še posebej občutljivo, sindikalne organizacije z vrsto javnih pobud odgovarjajo na naraščajoče pritiske iz krogov finančnih in podjetniških »gospodarjev*, da bi vse breme za izhod iz gospodarskih težav naložili spet delovnim slojem, z zmanjšanjem draginjskih doklad in z omejevanjem zahtev pri obnavljanju delovnih pogodb. Že uradne raziskave mednarodnih finančnih ustanov, kot je Svetovni denarni sklad in samo finančni ministrstvo ZDA, sicer dokazujejo neosno- VOJSKA «CISTT» KWANGJU vanost trditev, da je inflacije v Italiji krivo naraščanje delovnih prejemkov, a ti podatki žal niso vedno dostopni širši javnosti. Zaradi tega se sindikalne sile trudijo svoja stališča, da je v Italiji treba predvsem doseči pravičnejšo prerazdelitev skupnega dohodka z novo davčno politiko, ki naj prisili tudi bogatejše sloje, da prispevajo ustrezni delež v državne blagajne, uveljavljati z raznimi javnimi manifestacijami. V ta okvir spada tudi včerajšnja okrogla miki jo je priredil sindikat UIL in na kateri so sodelovali tudi zastopniki združenj industrijcev in trgovcev ter zdravniške zbornice, na temo boja proti davčnim utajam in uporabe tako pridobljenih sredstev za ozdravitev državnih financ. Tarča razprave na okrogli mizi so bile kategorije tako imenovanih »avtonomnih poklicev*, predvsem zdravniki in trgovci na debelo in na drobno. Po podatkih, ki jih je navajal generalni tajnik UIL Benvenuto, so zdravniki v povprečju prijavili za leto 1977 letni prejemek 15 milijonov lit (40.000 na dan) s kosmatim zaslužkom 6,8 milijona lir na leto, oziroma okrog 18.000 lir na dan. Po njihovih prijavah bi se torej njihovi dohodki celo močno zmanjšali, saj so leta 1976 prijavili v povprečju kosmati zaslužek 11,4 milijona lir. Od tega je treba še odbiti davčne dajatve in stroške za osebje in prostore, iz česar bi izhajalo, da so zdravniki imeli v letu 1976 po 500.000 lir mesečnega čistega dohodka, v letu 1977 pa samo 400.000 lir na mesec. Kako je mogoče verjeti teni prijavam, je vprašal Benvenuto, ko izhaja iz u-radnih raziskav mednarodnih specializiranih ustanov, da je dohodek italijanskih zdravnikov v povprečju sedemkrat večji od delavskega? Po padcu Kwangjuja se odpor južnokorejskih rodoljubov, ki zahtevajo konec vojaške diktature, nadaljuje. Včeraj so bile kljub izrednemu stanju manifestacije v raznih korejskih mestih. V Kwangjuju pa se z »©zmanjšano ostrino nadaljuje iskanje udeležencev desetdnevnega upora (Telefoto AP) Generalni tajnik UIL se je nato lotil trgovcev na debelo in na drobno in tudi pri tem je navajal uradne podatke, ki postavljajo na laž njihove davčne prijave. V letu naj bi na primer trgovine na drobno prodale v povprečju za 66 milijonov lir blaga, kupile pa naj bi ga za 61 milijonov. Z zaslužkom samih 5 milijonov naj bi torej trgovec kril vs« režijske stroške in vzdrževal družino. Benvenuto je na koncu poudaril, da z navajanjem teh podatkov sindikat noče sprožiti križarske vojne proti svobodnim poklicem, ampak priklicati pozornost na pojav davčnih utaj, ki odteguje državnim blagajnam najmanj 10 tisoč milijard lir na leto. Predlagal je zato dva nujna ukrepa: možnost odbijanja zdravniških stroškov pri davčnih prijavah vseh državljanov in pa uvajanje zapečatenih blagajn v vseh trgovskih obratih. Zastopniki »obtoženih* kategorij so neprepričljivo zagovarjali svoje člane, zagotavljali podporo davčni pravičnosti in izražali načelno pripravljenost prispevati k odpravi davčnih utaj, češ da pomenijo ne-nošteno konkurenco. Sodna obravnava proti belgijskemu novinarju BRUSELJ — Preiskovalni sodnik iz Bruslja je formalno obtožil časnikarja belgijskega levičarskega tednika Pour, da je objavil tajne dokumente belgijske policije. Sodni ukrep je tednik obsodil kot »zaostritev represije proti tisku, ki poteka v zadnjih časih na evropski ravni*. Pour je pred kratkim objavil vest, da obstajajo v Belgiji taborišča za vojaške vaje skrajno desničarskih skupin, ki so vezane na flamsko skupnost. drugi znani pripadniki iste teroristične skupine. Ti «samomori>, so takrat močno odjeknili v svetu m so razkrili svetovni javnosti nevzdržen položaj in trde metode, ki vladajo v nekaterih zahodnonem-ških zaporih. Amnesty International v svojem poročilu izrecno obravnava nekate re primere priprtih skrajnežev, ki so preživeli več let v popolni izolaciji in ki se, ko so prišli na pro stost, niso mogli privaditi normal nemu življenju. Domnevni terorist Werner Hoppe je na primer preživel kar sedem let v skoraj popolni o-samelosti in v določenem trenutku ni zmogel več uživati hrane, zaradi česar so ga večkrat sprejeli v bolnišnico. Šele po odločnem posegu raznih človečanskih mednarodnih organizacij so ga nemške oblasti izpustile na prostost. Pripadnica skupine RAF Ingrid Shubert pa se je obesila v zaporu, potem ko je nekaj mesecev živela v popolni zmedi in po mnenju zdravnikov ni utegnila več razločevati stvarnosti od iluzij. Pretresljivi podatki, ki nedvomno ne postavljajo v dobro luč vlade ZRN in njenih metod v boju proti terorizmu in nasilju. Poročilo Amnesty International tudi obširno obravnava položaj v zaporu «Stammheim», v katerem so priprti predvsem pripadniki RAF, «gibanja 2. junij* ter organizacije »revolucionarne celice*. Člani teh prevratniških skupin, ki jih je sodišče že obsodilo, so večinoma priprti v tako imenovanih «oddelkih molka*, ki jih sestavljajo zelo majhne celice brez oken, s popolnoma belimi zidovi in v katerih mora biti dan in noč prižgana luč, zapornika pa stalno nadzorujejo s televizijskimi kamerami. Oblasti ZRN so kot je bilo priča kovati takoj demantirale večji del poročila Amnesty International, glasnik notranjega ministrstva pa je izjavil, da so razmere v nem škili zaporih, tudi v tistih kjer so priprti politični jetniki, povsem človeške in v skladu z načeli zvezne ustave. Stroge razmere v kaznil niči »Stammheim* pri Stuttgartu pa je treba pripisati dejstvu, je med drugim izjavil predstavnik vlade ZRN, da so teroristi večkrat lahko nemoteno komunicirali s pajdaši ki so bili na prostosti. Sledil je pregled problemov skop- ■ajajo j* nega interesa, ki se P°r ,J '.^ega simskih sporazumov in & sporazuma o gospodarskem k0 vanju med Jugoslavijo m “ . negospodarsko skupnostjo. * .ljninfc zi so sklenili organizirati v ^ vo srečanje, ki bo izrecno n no širši obravnavi nekaterin tov sporazuma med SFRJ m ^ sko deveterico. Na sreca”L,;a, ki poglobili zlasti tista vpras ^ se nanašajo na nadaljnji ra ^ spodarskega sodelovanja mejnimi območji obeh držav. -j. Prv7npiA na hnHn na Pozneje pa bodo na njih vzeli v razpravo . ^ v skupnega interesa, o katerm. ^ h pred časom že vzpostavi*^ vi stiki in ki se nanašajo n , ^ dela. trgovino, sodelovanje ^ kami in v industriji ter na druge probleme. _ . .jh riip Pred začetkom veerajsivm^itf vorov so prisotni z molkom počastili spomin Pr ka Tita. Jutri začetek festivala KPI na Opčin« mlat^ S kulturnim programom ^ skih skupin, ki bo v peto*’.r\t$d ja, v Prosvetnem domu na ^ se bo začel prvi letošnji munističnega tiska na Tržas^ jj Petkov program bo Pf' a]a b* obletnici osvoboditve. Sedel mladina vseh vasi vzhodne® 2 j? pa še ŠD Mladina iz yr>2^rtiiirr letno točko «Smrt mlade jr/fjfb ke». Srednješolska mladina vajčr bo spregovorila o vasi ,n bod" nih v NOB, mladi od Ba"° ali * z Gradnikovimi verzi P1'1* u5iif dlomek slovenske zgodovin > titev bazoviških junakov bazoviških otrok. Na Pf zaplesali folkloristi SPD 1 — _ -sfer program bo obogatim ska pesem pevskega^zbor^ ^ pr šole K. D. Kajuh iz Gropa' drič. ajndf Sobotni program bo M predvsem ljubiteljem ir,°d '\ejAir be. Nastopil bo znani anssa* gelo Baiguera s celoveee ^il certom. Festival se bo pP‘ ■ nedeljo z nastopom godb« s Proseka - Kontovela w folklorne skupine »Stu^-j^ - tri večere bo igral P' sambel Lojzeta Furlana Na osnovni šoli v IIJ^ razstava o pristanišč*1 tf, Namen šole s celodnevni^ je ta, da učenci s pomori učfft ljev in animatorjev povezejy [c s stvarnostjo, ki jih obdicsec!. ta namen so pred nekaj 'yI1e -m troci 4. in 5. razreda osf_togiw'j v Ul. Conti vzeli s sab? jStratf,/ bo f° aparat, beležnice in reF'?_rljjiSe » se podali v tržaško PrlSrf,esta' i’ v zgodovinsko srea-šče^.'^^ bi spoznali preteklost y primerjali s sedanjostjo- ^ ^ avtonomni pristaniški y fotelj nameščence intervjuvah- ^ rali in slikali objekte ter gol materialom sestavili P65 'J ki bo ostal živ dokumeni e čevanju najnovej.še zgou te|i o' ga mesta. Raziskava je w na ogled vsem, ki se za J# ,, jo, in prinaša najnovejse e trgovskem prometu nase» pod* šča ter še druge zanimi Usodni korak 70-letne ženske ' Včeraj si je v domu * jjv'lFi vpitij ni jc v v Ul. di Gurdiella 8 vZ!LnSk3 is 70-letna Elena Piloni. Ze< padcu s petega nadstmPJ ^ " la hude lviškodbe in 10 izdihnila. PESMI O TIT U PESMI BORB IN ZMAGE Nove kasete produkcije RTV Ljubljana, ki prinašajo najbolj priljubljene skladbe svetle epopeje narodnoosvobodilne borbe. Vse na j lepše oesmi o predsedniku SFRJ, partizanskem voditelju Titu in pesmi, ki so jih naši borci peli ob najbolj težavnih trenutkih boja za našo svobodo. PESMI O TITU Enajst skladb posvečenih tvorcu nove Jugoslavije, neumornemu borcu za mir. VttMLdlCCk - Ulica sv. Frančiška 20 t