rwunm pnnanra t gvuivuu Leto IX., št. 13. (u jutro* XVIL, st 75 a> Ljubljana poiiedeljek 30. marca 19)1 Cena 2 Din ^^an.uivu u-juuijčLtuk ojoaiijeva Ulica Ò. — Telefon ét. 3122, 3123, 3125, 3126. Lnaeratm oddelek: LJubljana, Selen-Durgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. IL — Telefon et. 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica St. X — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 12. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerfa. Ponedeljska izdaja „življenje in svet1' Uredništvo: Ljubljana: Kna'ljeva ulica 5. Teiefot St. 3122. 8123, 3124. 3125 In 3126 vsa i poneoeijeK zjutraj. — i\a> roča se posebej tn velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznašal-dh dostavi iena Din 5,- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefot Št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. TeL 66 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt ta rifu. Ponedelisks '-a* i, Intra» 'zhsi: 99% Hitlerjeva Včerajšnje volitve v Nemčiji so v polni meri uresničile Hitlerjeve isaoeveräi, da ves narod odobrava njegovo politiko A 7 Berlin. 20. marca. r. Tretjič je šel danes nemški narod pod narodno socialističnim režimom na volišče, da tudi formalno izrazi svoje zaupanje režimu in odobri njegovo politiko. Prve volitve so liile kmalu potem, ko ic Hitlerjeva narodno socialistična stranka prišla na oblast, t marcu 1933- Ce ravno jc Hiiler dobil takrat absolutno večino. tc volitve vendarle niso bile pravi izraz nove Nemčije, ker so takrat vsaj navidezno se obstojale tudi druge politične stranke. Scie druge volitve, ki so se vršile po požigu Rajhstaga in po razpustu vseh drugih političnih strank 12. novembra 1933, se sma-tr:ii:> za pravi pričetek nemškega narodnega «preporoda. Ljudsko glasovanje avgusta 1931. ko ie bil Hitler po smrti Hindenburga proglašen za državnega poglavarja in voditelja nemškega naroda, je imelo več ali manj Enačaj notranje politične manifestacije. Danes je šel nemški narod tretjiP na volišče, da izvoli svoje zastopnike v državni zbor. Kakor pri novembrskih volitvah Seta 193,3, ko je šlo v glavnem za odobritev izstopa Nemčije iz Društva narodov, igrajo tudi pri današnjih volitvah glavno vlogo zunanje politična vprašanja, tako da stopa formalni namen teh volitev, to je izvolitev dr-žavnozborskih poslancev, docela v ozadje. Vso volilno kampanjo, ki se je razvijala z neobičajnim pompom, so prepletali zunanjepolitični problemi, v prvi vrsti ponovna zasedba Poren ja in »končna obnova nemške suverenosti in narodne časti«. Slično kakor fašizem, se tudi narodni socializem v kritičnih trenutkih ko jc treba odvrniti pozornost širokih množic od notranjih gospodarskih, socialnih in političnih težav, zateka k zunanji politiki in mednarodnim problemom. Mimo vsega tega pa imajo današnje volitve tako po času, v katerem se vrše, po načinu, kako so izvedene in po namenu, kateremu imajo služiti, večjo važnost od vseli dosedanjih nemških volitev. Kandidati \ notranjem političnem pogledu je važna in značilna že sama kandidatna lista. Kandidate sta določila vlada in vodstvo narodne socialistične stranke. Vseh je 1035. Razdeljeni so na več skupin. V prvi skupini, ki obsega okrog 50 imen so najvidnejši narodno-socialistični prvaki. To listo je sestavil Hitler sam. Na njej so na prvih mestih najožji Hitlerjevi sotrudnikj, njegov namestnik v vodstvu stranke Hess ter ministri Frick, Gering in Goebbels. Druga skupina obsega 55 kandidatov s kmetijskim ministrom Dar-reom na čelu. Na tej listi so v glavnem strankini funkcionarji. Tretja lista obsega 975 imen ostalih kandidatov. S tako sestavljeno listo je hotel Hitler graduirati pomen in važnost fur.kcij. ki jih posamezni kandidati zavzemajo v stranki. Kandidatje so v glavnem uradniki in nameščenci narodno socialistične stranke in voditelji liitlcrjevskih napadalnih oddelkov. Samo okrog 100 kandidatov je vzetih iz vrst kmetov ln trgovcev, a še to so izključno funkcionarji prisilnih »»tanovskih organizacij. Popolnoma neodvisnih kandidatov je 10 kmetov in 8 delavcev. Kandidatna lista jasno izraža istovetnost stranke in države. Dosedaj je štel državni zbor 670 poslancev, Pri današnjih volitvah je kandidiralo 1035 kandidatov, ki bodo seveda vsi izvoljeni. Kdo pa bo izmed njih prišel v resnici v nemški parlament, o tem odloča izključno notranji minister Frick, ki bo izmed izvoljenih 1035 kandidatov izbral 670 bodočih drža vno-zborskih poslancev. Zunaa]ep@!ltiM pomen V zunanje političnem pogledu so današnje volitve važne zaradi lokarnske krize. Hitler računa, da bo Francija morala popustiti, ko bo videla, da ves nemški narod odobrava Hitlerjevo politiko, odpoved lokarnske pogodile in ponovno vojaško zasedbo Porenja. Na drugi strani pa se vodilni nemški krogi nadejajo, da bo Hitler, oborožen z zaupanjem naroda, lahko pri bodočih pogajanjih popuščal, zavedajoč se, da temu ne bo mogel nihče ugovarjati. Rekordna volilna udeležba Pri današnjih volitvah je tudi prvič prišel do izraza nedavno izdani zakon o nemškem plemenu. Nearijci, ziasti židje, danes niso mogli voliti, ker nimajo več volilne pravice, čeprav so nemški državljani. Spričo ogromne propagande, pri kateri so sodelovale vse državne in zasebne ustanove in ki so jo vneto podpirali tudi katoliški cerkveni krogi, pa računajo, da bodo volilci skoro polnoštevilno prišli na volišče in oddali svoj glas za Hitlerja. Volilci nimajo druge izbire, kakor da ali v celoti odklonijo pred-laganp kandidate ali pa oddajo svoj glas za listo, kot sta jo predložila vlada in vodstvo stranke. Poskrbljeno je tudi, da bodo oddali svoje glasove tudi vsi v inozemstvu živeči Nemci, i'ovsod, kjer so večje nemške kolonije, so urejena posebna volišča, iz sosednih držav pa so prihajali na mejo in tam oddali svoj glas. Vse kaže, da bo udelež- ba pri današnjih volitvah presegala vse dosedanje ter da ne bo mnogo izpod lflO odstotkov. Kaj bo s proračunom Vladna večina v narodni skupščini si še ni na jasnem, afi naj od senata sklenjene spremembe odobri ali pa zavrne in riskira razpust skupščine „Vol je, kdor ne glasuje" Berlin, 29. marca. AA. (Havas). Po vsej sta se davi z letalom vrnila iz KöIna, sta 1 > . ■ • ____1___71 „ ..ca rrern— o*lo cfcrvira 1 o -no XT nPnnfirpHni VlllŽini prestolnici je zavladalo davi že. na vse zgodaj izredno živahno življenje. Ulice se bile polne ljudi, ki so se podajali na svoja volišča in se vračali z njih. Kdor ie že opravil svojo volilno dolžnost, si je zataknil v gumbnico bel gumb, tako da je že na zunaj pokazal, da je opravil svojo dolžnost. Do večera bodo morali imeti vsi ljudje take znake, ki naj pričajo, da so glasovali in manifestirali svojo vdanost Hitlerju. Volilna propaganda je dosegla včeraj vrhunec. Povsod so se vršile manifestacije in obhodi. Zanimivo je, da so vlačili v Braun-schweigu po cestah vola z napisom: »Vol je, kdor ne glasuje!« Hitler in Göbbels, ki glasovala na volišču v neposredni bližini potsdamske postaje. V ostalem so bile volilne skrinjice razpostavljene tudi po vseh železniških postajah in izdani so bili strogi ukrepi, da se potniki, ki bi radi volili, ne zadržujejo. Člani fronte dela so smeli na volišča le, če so imeli posebne izkaznice, ki so jim bile izdane v to svrho. Na vsakem volišču sta bila postavljena po dva člana napadalnih oddelkov ali organizacije mladih narodnih socialistov, ki sta držala tablo z napisom: »Tvoj glas pripada Hitlerju!« V Berlinu je do 15. ure glasovalo že 70% vseh upravičencev. Kako so volili v Jugoslaviji živeči nemški državljani Split, 29. marca- o. Volitev so se udeležili danes tudi skoro vsi v Jugoslaviji živeči nemški državljani. Pred par dnevi je prispel v splitsko luko parnik >Erick Lar-sen«, ki je bil določen za volišče v Jugoslaviji. Parnik je davi odplul iz Splita v nevtralne vode med otoki Šolta, Vis in Hvar, tako da je bil v smislu mednarodnih določb oddaljen od obale najmanj 6 morskih milj. Nemški volilci so se v teku zadnjih dveh dni iz vseh krajev Jugoslavije zbrali v Splitu. Davi je prispel še posebni vlak iz Zagreba odnosno Beograda. Najštevilnejše je bila zastopana nemška kolonija lz Zagreba, od koder je prišlo 140 Nemcev pod vodstvom zagrebškega konzula- Iz Beograda se je pripeljalo 85 Nemcev, iz Bosne in Hercegovine pa so prispeli sinoči pod vodstvom sarajevskega konzula. Davi je prispela ▼ Split tudi nemška trgovinska delegacija, ki vodi pogajanja z Jugoslavijo v Zagreba. Med nemškimi volilci je bila tudi vojvodinja meklenburška Marija Antoneta, ki stalno živi na Bledu. Ob pol 10- so se Nemci nkrcaB na nemški parnik >Erick Larsen«, na katerega so povabili tudi več jugoslovenskih novinarjev. Ko je prišel parnik. ki je bil ves v zastavah, na velikem jamboru pa je plapolala ogromna nemška zastava s kljukastim križem, na določeno mesto, jih je s poveljniškega mostu pozdravil voditelj nemških narodnih socialistov v Jugoslaviji Franz Neuhausen, ki je govoril o dolžnostih nemških državljanov in pojasnil način volitev. Vsak volilec je dobil tiskano glasovnico, na kateri je moral, ako je hotel glasovati za Hitlerja, na določenem mestu napraviti križ. Sam volilni akt se je vršil v salonu par-nika. Tu je bila zbrana volilna komisija. Predsednik je bil kapitan nemškega parnika Schröder, člana pa voditelj nemških narodnih socialistov v Jugoslaviji Neuhausen in direktor nemškega gospodarskega ministrstva in voditelj nemške trgovinske delegacije Sarnoff- Glasovanje je trajalo skoiro dve uri. Glasovalo je skupno 314 nemških državljanov. Predsednik volilne komisije je po končanem glasovanju prosil jugoslovenske novinarje, naj določijo enega Izmed sebe, da to kontroliral štetje glasov. Ob pol 3. je komisija začela ugotavljati rezultat ter je ob pol 4. Neuhausen s poveljniškega mostu objavil izid glasovanja. Skupno je glasovalo 314 nemških državljanov. Za Hitlerja je bilo oddanih 310 glasov, štiri glasovnice pa so bile neveljavne zaradi formalnih napak. Volilni rezultat je bil takoj nato po radia sporočen glavnemu volilnemu uradu v Berlin. Zvečer so se nemški državljani s pamikom vrnili v splitsko luko. Rezultat bo znan še le danes Berlin, 29. marca. r. Glasovanje je trajalo do 8. ure zvečer. Nato so začeli šteti glasove. Posamezne rezultate so objavljale sproti nemške radiopostaje. Iz njih je razvidno, da je bila volilna udeležba naravnost rekordna. Nikjer ne znaša izpod 90 odstotkov, večinoma pa se suče med 95 in 99 odstotkov. Tako velike volilne udeležbe še sploh ne pomnijo. Končni rezultat bo znan še le proti jutru in bo objavljen jutri dopoldne. Proti je glasovalo tako neznatno število volilcev, da njihovi glasovi narav- nost izginejo napram ogromnim številkam glasov, ki so bill oddani za Hitlerja. Neveljavnih glasov je skupno s protiglasovi komaj 1 odstotek. Začasni rezultat Ob 22. vri je bil objavljen naslednji začasni reznltat: oddanih glasov 21,638.399; sa Hitlerja 21.436.910; to je 99 odstotkov; proti Hitlerja in neveljavnih 201.488, t. je 1 odstotek. Občinske volitve Včeraj so se vršile le v nekaterih ob. činah, koder je banska uprava razpustila dosedanje občinske uprave deloma za. radi izrvršene prekomasacije, deloma pa zaradi razpustov, motiviranih s členom 129 odnosno 130 občinskega zakona, nove občinske volitve. Slovenski del JRZ je po. lagal na te volitve osobito važnost. Izidi so naslednji: Vitanje (srez Koniice): lista JRZ je dobila 115 glasov, gospodarska lista pa 382 glasov. Na gospodarski listi so se združili vsi stanovi in vsi sloji prebivalstva, ki odklanjajo strankarsko politiko v ob. črnskem gospodarstvu, dočim je Slo za listo JRZ vse, kar so mogli spraviti na noge, pri čemer niso Stedili in izbirali sred. stev. Gospodarsko listo je vodi] dosedanji župan g. Marko Kranjc, ki je dobil z današnjimi volitvami pač najlepše zadoščenje. Prebivalstvo je sprejelo izid volitev z odkritosrčnim veseljem in zadovoljstvom. Studenci pri Maribora: (Volitve so se vršile zaradi prekomasacije). Volilnih upravičencev je bilo skupno na obeh voliščih 1644. Postavljeni sta bili dve Listi: lista JRZ, katere nosilec je bil g. Schrei, ber in lista delovnega ljudstva pod vodstvom dosedanjega dolgoletnega župana g. Kaloha. JRZ je dobila na prvem vo]i_ š&u 72, na drugem pa 77, skupaj torej 149 glasov. Lista delovnega ljudstva je do- bila na prvem volišču 437, na drugem pa 453, skupaj 890 glasov. JRZ dobi en mandat, lista delovnega ljudstva pa 23 man. da tov. Volflna udeležba je znašala 63.2 odstotka. Rad vanje pri Maribora. (Volitve so se vršile zaradi prekomasacije.) Volilnih upravičencev je bilo 758. Lista JRZ (nosilec Pristovnik) je dobila 290 glasov m je tako upravičila nade, kl so jih polagali na prekamasacijo, lista delovnega ljudstva (nosilec Pesek) pa je dobila 193 glasov. Volilna udeležba je znašala 63.7 odstot_ kov. S*. Vid nad Ljobljano: vložena je bila samo lista JRZ, ker je bila druga lista onemogočena. VoliHnih upravičencev je bilo 963. Za edino listo JRZ Je bilo glasom objavljenega rezultata oddanih 615 glasov. St. Jernej na Dolenjskem: JRZ (Vido) 695 glasov in 22 mandatov, gospodarska lista 195 in 2 mandata. Dobrna pri Celju: volilnih upravičencev 486, samo lista JRZ 258, udeležba 53 odstotkov. r- Ihan: volilnih upravičencev 268; samo lista iRZ 182 glasov; udeležba 68 odstot. kov. ÀNES je pričel izhajati ilustriran Dumasov roman „TRIJE MUŠKETIRJI" v tedenski reviji „ŽIVLJENJE IN SVET", ki je priložena današnji izdaji „Jutra". Konferenca izvenpar* lamentarne opozicije Beograd, 29. marca. p. V stanovanju Ljube Davidoviča je bila danes konferenca delovnega odbora združene izvenparla. mentarne opozicije. Konferenci je prisostvoval tudi Miša Trifunovič. Dogovorili so se za skupni nastop ter bodo na prihodnjem sestanku sestavili skupni delovni program, ki bo veljal za vseh 5 skupin lzvemparlamentarne opozicije. Beograd, 29. marea, r. V parlamentarnih političnih krogih razpravljajo skoro izključno o usodi državnega proračuna. Kakor znano je senat računski del proračuna odobril, več določb finančnega zakona pa črtal odnosno spremenil, da mora tudi o tem v smislu ustavnih določb ponovno razpravljati narodna skupščina. Na včerajšnji seji narodne skupščine je bilo sklenjeno, da se tudi sedaj obravnava proračun po nujnem skrajšanem postopku in je bil finančnemu odboru določen rok do jutri, da od senata izvršene spremembe finančnega zakona prouči in poda svoje poročilo- V vladnih krogih si še ni*o na Jasnem, kako naj se odločijo glede nadaljnje usode proračuna. Vladni poslanski klub Je včeraj in danes imel ves dan trajajoča posvetovanja, vendar pa še ni prišel do nobenega skl<>pa-Pojavila so se razna mnenja o tem. kaj naj stori narodna skupščina. Kakor poroča »Vreme«, so nekateri mnenja. da ima narodna skupščina samo dvojno izbiro: ali odobri od senata sklenjene spremembe. ali pa jih odkloni in s tem riskira, da bo razpuščena ter razpisane nove volitve, ker po ustavnih določbah proračuna ni mogoče podaljšati z ukazom, dokler ni skupščina razpuščena. To resolucijo v vladnih krogih odklanjajo, ker JRZ na volitve še ni pripravljena. Drugi predlog, ki je bil sprožen s strani vladne večine, gre za tem, da se odobre one spremembe, ki se nanašajo na sam proračun (to sta dve), dočim naj bi se ostale odklonile in postopalo z njimi kakor s samostojnimi zakonskimi predlogi v smislu člena 64 ustave. po katerem se o zavrnjenih zakonskih predlogih ▼ istem zasedanju ne more rei razpravljati, če bi senat tudi v drugem zasedanju vztrajal pri svojem stališču, hi po ustavi odločila krona. Toda pravilniki so mnenja, da je to nemogoče, ker je smatrati ves finančni zakon za en zakonski predlog in ni mogoče iz njega izločiti samo posamezne določbe. Zato se v krogih vladne večine vedno bolj nagibajo k mnenja, da ne preostaja skupščini nič drugega, kakor da predlagane iz-prremembe odobri. Proti odklonitvi, ki bi imela za posledico razpust skupščine in razpis volitev, so se iz vladnih vrst pojavili razni pomisleki. Na eni strani pravijo, da bi s tem senat še bolj pridobil na ugledu in prestrižu. ker bi ga nasnodna skupščina nekako sama postavila celo iznad krone, ie ti dopustila, da senat odloča o razpustu skupščine, kar pa gotovo ni namen ustavnih do- ločb, na drugi strani pa se vladni poslanci takemu postopanju upirajo, češ, da bi jih s tem še nekako kaznovali za to, ker .so glasovali za proračun, kakor ga je predlagala vlada. Sedaj iščeja pota in načina, kako bi sprejeli od senata sklenjene spremembe, ne da bi to preveč drastično podčrtalo superior-nost senata nad narodno skupščino. Slišijo se glasovi, da se namerava vlada tema izogniti na ta način, da bi enostavno umaknila vse od senata spremenjene člene finančnega zakona. Po informacijah »Vremena« so v poslanskem klubu JRZ rapravljali tudi o tem, kako liodo pribavili narodni skupščini nekako zadoščenje. V zvezi s tem se je govorilo o spremembi zakona o volitvah senaior-jev. Predlagatelji utemeljujejo spremembo volilnega zakona za senat s tem, češ da je število prebivalstva od zadnjih volitev znatno poraslo ter da bi se moralo voliti več senatorjev. kakor jih je sedaj. Na vsakih 300 tisoč prebivalcev se voli po en senator. Na ta način bi se število izvoljenih senatorjev povišalo za osem. a prav toliko bi jih vlada lahko še imenovala. Tako bi vlada pridobila v senatu 16 senatorjev. Če bi se izpolnilo še sedaj praznih pet mest, bi imela vlada 21 senatorjev več v svojem taboru in hi si na ta način lahko tudi v senatu zagotovila potrebno večino. Seveda pa take spremenite zakona ne more izvršiti narodna skupščina sama. mairveč bi moral o njej sklepati tudi sen-i* Odločitev prepuščena predsedniku vlade Beograd. 29. marca. Danes se je vršila skupna seia klukov narodnih poslancev JRZ in skupščinske večine. Seje so se udeležili tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadino-vič ter več ministrov. Po obširni debati o državnem proračunu in finančnem zakonu, ki ga je senat z nekaterimi spremembami vrnil narodni skupščini, je bila sprejet« naslednja resolucija: Po izčrpni diskusriji o sporu senata z na rodno skupščino pri obravnavanju državnega proračuna za leto 1936-37 izražata kluba narodnih poslancev JRZ in skupščinske večine popolno zaupanje kraljevski vladi glede na njemo prizadevanje, da se državni proračun po narodnem predstavništvu sprejme o pravem času, in prepuščata predsedniku vlade dr. Milanu Sfcojadinoviču popoln« svobodo glede ureditve tega vprašanja. Finančni odbor ni našel izhoda Beograd, 29. marca. p. Finančni odbor Naro dne skupščine se je sestal danes do. poldne, da razpravlja o izpremembah v finančnem zakonu, ki Jih je sklenil senat V imenu vlade je prisostvoval seji finančni minister g. Letica. Pred prehodom na dnevni red Je predsednik odbora Mita DL mi tri je vič sporočil, da je dosedanji Slan finančnega odbora g. Vojislav Djordjevič podal ostavko, ker je bil imenovan za mi_ nistra. Na njegovo mesto Je prišel v fi. nančni odbor Aleksa Stankovič. Takoj nato se je pričela razprava o izpremembah v finančnem zakona. Narodni poslanec Jeremija Protié je v daljšem govoru orisal proračunske raz. prave v senata in izrazil mnenje, da so bili sklepi senata docela pravilni, ker ima senat v pogledu proračuna enake pravice, kakor Jih ima narodna skupščina. Zato predlaga, da se od senata sklenjene spre_ membe odobrijo. Narodni poslanec dr. Ste. fan Kraft je zamerjal senatu njegov sklep, češ da predlagane spremembe niso tako važne, da bi se moral zaradi tega zavlačevati proračun. Po njegovem predlo, gu naj bi se vse od senata sklenjene spre. membg izločile in rešile naknadno potom posebnega zakona. Narodni poslanec öa_ slav Nikitovfé je napadal senat, zaradi česar ga je predsednik odbora posvaril. Po njegovem mnenju naj finančni odbor odo. bri od senata sklenjene spremembe finančnega zakona, pozneje pa, ko bo več časa, naj se razpravlja o tem, kdo je imel prav. Narodni poslanec Sava Nlkjč je bij prav tako mnenja, da prestiž narodne skupšči. ne ne bo prav nič trpel, če sprejme od senata sklenjene spremembe. Narodni po_ slanec Dušan Ivanòevié je v daljšem govoru orisal delo senata in podčrtal visoko višino proračunske debate v senatu. Zavračal je trditve, da bi senat postopal s slabim namenom, marveč je baš s svojimi sklepi pokazal, da mu Je šlo zgolj za na. čelna vprašanja. Predlagal je, naj se pi senata odobre. Narodni poslanec Nikola Sokolovié je v obširnem govoru orisal potek proračunske razprave v narod, ni skupščini ter smatra sklepe senata za naravno posledico in predlaga, da se odo_ bre. V imenu vladne večine je nato narodni poslanec Peter Bogavae jredlagal, naj finančni odbor prepusti odločitev narodni skupščini. Vladna večina je ta predlog sprejela. Ta predlog bo tvoril poroči, lo večine, doč'm bo manjšina finančnega odbora predlagala narodni skupščini, naj odobri od senata sklenjene spremembe. Bivši vodja nemškega centruma dr. Wirth izgnan iz Avstrije kot nadležen tujec Rim. 29. marca. o. Bivši nemški kanceiar in rodja katoliškega centruma dr. Wirth je po prihoda Hitlerja na oblast pobegnil iz Nemčije v Avstrijo. Sedaj pa so ga avstrijske oblasti pozvale, naj takoj zapusti Avstrijo. ker njegovo delovanje In bivanje t Avstriji škoduje sedanjemu avstrijskima režimu. Wirth se je obrnil na Mnssolinija, ki mn je takoj dal dovoljenje, da se naseli v Italiji. Dr. Wirth je na potu v Rim prispel danes v Turin. Vojaški pakt med Rusijo in Mongolijo Moskva, 29. marca. o. Med Sovjetsko Rusijo in Zunanjo Mongolijo je bil danes podpisan vojaški pakt o medsebojni vzajemni pomoči. Ta pakt je odgovor na grožnje Japonske proti Mongoliji. Ce M Japonci ali Mandžnrei napadli Mongolijo, ho Rusija v smislu tega pakta z vso svojo vojaško silo prišla na pomoč. Pakt določa, da se morajo že v mirni dobi v to svrho izvesti vsi potrebni ukrepi. Zato bodo ruske čete takoj zasedle strategično najvažnejše postojanke vzdolž mongolske meje. Pogajanja medi Anglijo in Egiptom odgodena London, 29. marca. AA. Kakor znano so se pogajanja med Veliko Britanijo in Egip- j tom za sklenitev nove pogodbe odgodila. ! »Daily Telegraph« je objavil o razvoju teh pogajanj članek, v katerem pravi, da je v zadnjih 2 tednih angleški vrhovni komisar Lampson imel več sestankov z Nahas-pašo, ki ga je skušal pridobiti vsaj za to, da se ustvari osnova za sporazum, preden bi se sploh pričela redna pogajanja. Ta pogaja- 1 nja bi se moraal pričeti že prihodnji teden, treba jih je bilo pa odgoditi, ker ni nikake garancije, da se bodo uspešno zaključila. Zastopniki Egipta so se postavili na stališče, da Velika Britanija lahko ščiti Egipt, ne da bi pri tem imela v Egiptu večje vojaške kontingente. Vse kaže, da se bodo pogajanja nadaljevala šele po parlamentarnih volitvah v Egiptu. SOflOtfi Ljubljana. 29. marca Današnja tiha nedelja je bila uraden pomladni prazni'k V naravi vse klije in brsti, v cvetju so marelice črešnje. breskve. Solnčno nedeljo smo seveda temeljito izrabili iin Ljubljana se je domala izpraznila. Zimske suknje so ostale doma. na dan so prišli svetli površniki- a dame k: jih je razgibala modna revija, so bile že v elegantnih plaščih in kostunrh. Da, modna revija: v soboto in danes, ko je bila zaključena, je beležila rekorden obisk. Ljubljana je pokazala smisel za modo in lepoto, meščanke kakor saloni pa dober okus. Revija je zadovoljila in uverjen: smo da bodo zadovoljni tudi prireditelji Fi nančni efekt ne bo kril stroškov, a zato je moralni uspeh tem večji: katera dama bo poslej še čutila potrebo za draga potovanja na Dunaj ali ce!o v Pariz zgolj zaradi obleke? Bučarjev uspeh pri šectjakobčsnlh Sentjakobčani so v soboto zvečer proslavila 25-1 etnico ku i t urnega dela enega svojih najbolj zaslužnih in najbolj vidnih sodelavcev o Dancla Bučarja, ki je skupno z gospo Meto za svoj praznik presenetil Ljubljano z novo spevoigro: »Na Trški gori«. Igra z godbo in petjem, ki je bila izvajana pod Bučarjevim glasbenim vodstvom in pri kateri je poleg najboljših moč* šentjakobskega ansambla sodeloval orkester Sokola I. s Tabora ter pevski zbor »Tabor« je občinstvo zelo užgala ra nekatere točke so bile sprejete s takim navdušenjem, da so bile deležne aplavza pri odprti sceni m so jih morali ponoviti Imenitno se je zlasti odrezal originalni kmečki ■trio, a tudi vsi ostali so prispevali vsak svoj delež, da je igra lepo potekla. Dvorana je bila nabito polma. Jubilantu g. Bučarju je bila pok Ion jena ce.a grmada cvetja, košaric in drug-h daril. Oceno o srečni premieri bo »Jutro« še priobčilo. Asia Paulroova f V šlajtne.rjevem domu je v soboto zvečer po večmesečnem trpljenju, kljub temu pa nepričakovano izdihnila svojo dušo blagajni carica in upraviteljnca hiš pri stavbenem podjetju G. Tönnies d. z o. z., gdč. Ana Paulinova, sestra bivšega veterinarskega nadzornika Alojzija Paulina. Pokojnica, po rodu iz Kranja, je živela od mio dih let v Ljubljani. Bila je vzorna uradnica. Samo pri Tönniesu je službovala nad 30 let. Bila je nadvse plemenita duša in raven značaj, temperamentna m duhovita. po potrebi tudi nekoliko gorenjsko rezka, kar pa jo je napravljalo še bolj simpatično. Delavna kakor mravlja je imela vedno odprto roko in srce, posebno za siromake, katerim je izikazaila nešteto dobrot ko se niso tegr niti sami zavedali. Od urada in blagajne jo je odtrgala šele neprizanesljiva dolgotrajna bolezen, ko se ni mogla več ustavljati izven postelje. Do zadnjega pa je ohranil« presenetljivo duševno svežost, zaradi tega je vest o smrti prišla tako nepričakovano. Vsi, ki so pokojnico poznaM, so j» spoštovali zaradi njene značajnosti in vnlin, ki so jo dvigale nad povprečne ljudi. Prijatelji in znanci jo bodo ohranili v trajne ti hvaležnem spominu, užaloščenim sorodnikom pa izrekamo s tem najiskrenei-še sožalje. Po^-eb blage pokojnice bo v torrek popoldne ob pol šestih izpred mrt- Pri težki stelle!, napihnjenosti, glavobolu, zaradi zapeke, izčistita ena ali dve čaši naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčlce prebavila. FRANZ-JQSEFOV© vodo pijejo radi tudi bolniki, ki leže in jo smatrajo za dobroto. -6485/30 Predavanj o Slovenskih geris s-i V soboto zvečer je priredilo Društvo prijateljev Slovenskih goric v Delavski zbornici predavanje nar posi. dr. ivana Jan-čiča o Slovenskih goricah. Občinstvo je pozdravi] predsednik društva upokojeni pomočnik finančnega direktorja Spindier in izročil besedo predavatelju, ki :e kot sin Slovenskih goric najlažje prikazal poslušalcem ta čudovito lepi kos naše zemlje. Dr. Jančič je najprej prečitai pesem pokojnega generala Maistra, ki poveličuje ubrano krasoto teh hribov, nato pa pesem Gulkovskega, ki slika socialno bedo njihovega preb.valstva. Med tema dvema točkama Se je gibalo tudi samo predavanje, ki je obravnavalo zdaj krajevne (geografske, geološke in agrarne) značilnosti Slovenskih goric, zdaj življenje kmetov n viničarjev, njih veseli značaj in težke gospodarske skrbi, njihove šege in navade in šegave vinske popevke, ki jih je predavatelj navedel v večjem številu in z vso njihovo dialektično barvitostjo. Iz predavanja je mogel pozoren poslušalec, ki še ne pozna Siov goric, posneti njihovo veličino in bedo; spoznal je, kako globoko je vojna vplivala na mentaliteto prebivalstva, ki ni več tako veselo kakor je bilo nekoč in kako nevšečne so sedanje razmere, ki ugonabljajo vinogradništvo. Tako začenjajo Slovenske gorice propadati gospodarsko, kakor so prej naeonalno; je to problem naše obmejne pokrajine ki bi moral zanimati tudi Ljubljano kot slovensko središče. Predavatelj je svoje predavanje zaključil s citati iz Bartscha; lahko bi jim bil dostavil še kakšen lep odlomek iz Kraigherja in Ksaverja Meška. 7at.c. se je pokazalo na platnu okrog 50 skioptičnih slik. ki so bile večidel srečno zbrane in dobro reproducirane Pokazale 30 nekatere pokrajinske in krajevne značilnosti in motive, predavatelj pa jih je spremljal s pojasnili in anekdotami med katerimi so bile kajpak najbolj prepričevalne zgodbe o vinu ki ne leze v glavo, marveč v "-ose. Med poslušalci so biil po večini roiaki iz teh krajev; kje neki so tičali Ljubljančani, ki jim je bilo predavanje namenjeno? Mno- žico teh svojevrstnih rodoljubov bi najbrž privabilo predavanje samo tedaj, če ba Društvo prijateljev Slovenskih gori. zastonj točil j tisto žlahtno kapijico, o kateri je mikavno pripovedoval predavatelj. Tudi <"u bo treba z večkratnimi poizkusi prebiti ted Ljubljančane vsaj toliko navezati na Slovenske gorice, kakor so jih nekoč čislali in posečali tujerodni Gradčani! Prizadevanja SkaSašev Skalaši so se zbran k občnemu zboru v beli dvorani Uniona Številno skalaško družimo ie pozdravi.] predsednik g Fran Vil-har- zlasti pa de'egate jeseniške in savnj ske podružnice V pregledu dela kluba je predsednik navajal, da je največ skrbi povzročil dom na Voglu ki je sicer že davno dograjen, a vedno nastajajo nove zahteve i.n potrebe I.etošnia neugodna zima je napravi'a hude preglavice zlasti v finančnem pogledu Marljrv je bil alpin-ski odsek, ki je prirejal redne tedenske sestanke in pridno se ie zbiralo gradivo za knjigo »Naš alpinizem« Odnosa ji do drugih društev in do podružnic so b;li vedno korektni in tovariški. zlasti tudi s SPD kateremu se Skala zahvaljuje za naklonjenost Hvaležna je tudi banski upravi za podporo 2000 Din in pa tisku za moralno pomoč. Podrobno je tud: predsednik orisal delo alpinističnega odseka, ki je lani zaključil alpinistično šolo s praktičnimi plezalnimi vajami bi-zu Ljubjane in v Savinjskih planinah. Predsednikovo poročilo je 'izpopolnil rajnik g M.lan Kham. Klub šteje 123 red nih podpornih in ustanovnih članov Od bor je sodeloval pri razn;h proslavah in pia ninskih slavnostih. preskrbe! je pa tudi fotografie za Kozakovo knjigo »Beli mece-sen«. ki je bila v inozemstvu tiskana v nemščini. Skala je organizirala tudi več predavanj in ie bila s številnimi članki stalno v stiku z>javnostjo in članstvom Zato izreka ljubljanskim časopisom vdano zahvalo. Več članov se je udeležilo tudi fotografske -azstave r Beogradu. k*er so dosegli lepe uspehe Tajtrk je zaključil z izrekom, da še načrti Skale bodočnost koncentrirani v pravcu ideologi je >oustanovitelja Skale in največjega Skalaša pokojnega dr Juga katerega .-pomin jim bo svetel žar v vsem delovanju. Za blagajno je poročala gdč Blatnik ovo. gospodarsko poročilo pa je poda! g. Drago Koprivec, nato so poročali še ostali funkcionarji in pa delegati za podružnice. Pri volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen g V'ihar. za podpredsednika inž Žumer za tajnika 1 Vekoslav Keršič, za tajnika II Senk Marjan, za knjigovodjo Edi Križan, za blagajnico Danica Blatn;kova in 12 odbornikov ter načelnikov raznih sekcij. Letni zfasz lisženieriev in arhitektov V društvenem prostoru je on v soboto zvečer XVII. redm letni občni sbor Udru-ženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov ljubljanske sekcije. Ob lepi udeležbi članstva je otvoril zborovanje višji svetnik g. inž. Mačkovšek s pozdravom na članstvo, zastopnika Inženjerske zbornice g. Bleiweisa ter zastopnika tiska, aakai je prečital pozdravni brzojavki iredsedmka glavne uprave in beograjske sekcije, Ki želita v prihodnjem poslovnem letu mnogo uspešnega dela. Orisal je težki položaj stanu in poročal o delu akcije za postavitev spomenika Ressiu in Tesli Sledilo je izčrpno tajniško poročilo višjega svetnika inž. L. Bevca. Društvo je po tem poslovnem 'etu visoko aktivno. Včlanjenih ima 328 članov, in sicer 103 gradbenike, 60 eiektro-strojnih, 48 kemikov, 44 strojnih, 34 arhitektov, 26 rudarjev, 6 kulturnih geodetov, 5 šumarjev in 1 plavžarja. Tajnik je govoril o pripravah za prihodnjo skupščino, ki oo letos od 30. maja do 1. junija na Bledu Društvo je z uspehom interveniralo v mnogih primerih zaradi zaposlitve tujcev in izposiovalo tudi prepoved priznanja Dopisne šole v Parizu. Znižanje plač je hudo prizadelo inženjerje. Vse intervencije so bile brezuspešne. 7 besedami: »Mlade sile nas krepijo, optimizem nas bo rešil!« je tajnik g. inž. Beve končal svoje poročilo, ki je bilo kot predsednikovo odobreno z velikim aplavzom Sledila so poročila blagajnika višjega svetnika inž. Pirca, knjižničarja inž. škerlavaja, gospodarja inž. Strune, odseka za tehnično šolstvo g. inž. Pehanija, ki je poudarjal potrebo novega poslopja za našo tehniko, nadalje je poročal za redakcijo tehničnega lista g. inž. Slatner, za tehnično terminologijo g. inž. Beve radi zadržanega višjega svetnika g. inž. Skaberneta, za betonski in železobetonski odsek ter norme univ. prof. g. inž. žnidaršič, za gradbo modernih cest g. inž. Mačkovšek, referent za lezaposlene g inž. Kuralt pa je »risal težki položaj 77 nezaposlenih inženjerjev. Od teh jih je popolnoma brez zaslužka 49, 29 pa je za silo zaposlenih. Sledilo je poročilo kluba državnih inženjerjev ministrstva za gradbe. kluba arhitektov inž. Platnerja. ki ie poudaril zahtevo po strokovnem časopisu, čemur se ie pridružil tudi prof dr. Kral. Inž. Pečenko je v imenu kluba elektroinženjerjev poročal o pripravah za proslavo SOletmce Nikole Tesle in o priročniku, ki bo v kratkem izšel. Docent dr. inž. E. Guzelj je poročal za klub inženjerjev kemije, inž. Rus za klub pripravnikov. ki ima danes že 116 članov ki pa nimajo položaja kakor jim pripada. Tudi predsednik podpornega fonda Ae poročal o zelo aktivnem delovanju in pohvalil svetnika g. inž. Mušiča, ki vodi blagajno. Za kontrolo tehničnega dela je govoril inž. Pečenko in zahteval zaposlitev domačih moči. reorganizacijo bednostnega fonda, organizacijo javnih del. dopolnitev in izvajanje obrtnega zakona, dopolnitev uradnega zakona. namestitev tehničnih moči po občinah. energično borbo proti šušmarjem. organizacijo elektrostrojne službe / banovini in izvajanje obrtnega zakona in pravilnika. Vsi govori so bih sprejeti soglasno, nakar se je osvojil tudi predlog, da se pošljejo pozdravne brzojavke gl upravi in vsem sekcijam. Pred volitvami je dosedanji predsednik, višji svetnik g. inž Mačkovšek, ki je že 12 let zelo uspešno vodil društvo, zaradi prevelike zaposlenosti podal ostavko na svoje mesto, članstvo je upoštevalo njegovo prošnjo in ga izvolilo soglasno za častnega predsednika. Sledile "o volitve uprave, pri katerih je bil izvoljen za predsednika višji svetnik inž. Beve, za podpredsednike dr. inž. Koželj, inž. go Pehani, inž. Platner, inž. Dedek inž. Pečak in inž. Lenarčič. Poleg odbora so bili izvoljeni še odseki za tehnično terminologijo, za tehnično nižje, srednje in visoko šolstvo, za urejanje in izdajanje Tehničnega lista, za beton, železobeton in norme, za gradnjo in vzdrževanje modernih cest, za ìormaliza-cijo, društveno razsodišče, referenti za nezaposlene in podporni fond. Vsi odseki so bili izvoljeni soglasno in v vzorni harmoniji, ki je vladala ves čas občnega zbora. Pri slučajnostih je govoril predsednik Zveze industrijcev g. inž. Lenarčič, ki je poudarjal zahtevo za prepotrebno novo poslopje za tehniko in lastni dom. V živahnem pogovoru je bilo slišati, da se že '.stanavlja pripravljalni odbor. Na vse interpelacije je odgovoril predsednik inž Beve z zagotovilom, da bo uprava storila vse, kar bo v njeni moči. Po daljši stanovski diskusiji je predsednik zaključil uspeli občni zbor in se zahvalil navzočim za udeležbo Armada gasilcev raste in napreäuje Pri Mikidču so se dopoldne zbrali dele-gatj-e gasilskih organizacij iz vse dravske Danovine, dja na skupščini svoje zajednice pretresejo bilanco enoletnega dela Ln začrtajo smernice za bodočnost. Namesto zaslužnega. požrtvovalnega starešine zajedni-ce, Josipa Turka, ki ie kljub bolezni pribita! med svoje soborce, a bi mu bilo vodstvo zborovanja prenaporno, je skupščino otvoril prvi podstarešina Cerer iz Kamnika. Med živahnim odobravanjem sta bili sprejeti vdanostm brzojavki Nj. Vel. kraiju Petru 11. in pokrovitelju Gasilske zveze Nj. Vis princu Tomislavu ter pozdravna brzojavka ministru za telesno vzgojo dr. Robiču, nato pa je predsedujoči poleg starešin. Turka, ki so mu zborovala priredili prisrčne ovacije pozdravil še zastopnika vojske polkovnika Pogačnike, zastopnika banske uprave dr Logarja in II podstairešino Gasilske zveze Snoja. Izčrpno poročilo o delu zajednice je podal tajnik Pristovšek. ki je med drugim navanai, da je bonska uprava dovolila za zdravljenje gasilcev v Rogaški Slatini skozi vse leto 50°/o popusta. Velike škodo je doživelo naše gasilstvo z ministrsko uredbo o doprinosih od zavarovalnic. ki jih je znižala od 6 na 4.5°/o, kar pomeni po današnjem stanju zavarovanj v naši banovini za zaijednico okrog 400 000 Din manj dohodkov na leto. Ker ministrstvo za telesno vzgojo ni dovolilo obnove l°/onega gasilskega sklada v podporo pri požarih ponesrečenih gasilcev in vprege, za poškodovano orodie. obleko in obuvalo ter za mesečne podpore vdovam in sirotam pri požarih smrtno ponesrečenih gasilcev, bo treba misliti na novelo k § 79 o organizaciji gasilstva. Za vnašanje letnih podpor v občinske proračune bodo po naročilu resornega ministrstva skrbele vse banske uprave in jih ne bodo okrnjeva'le aH celo črtale kakor se je to pogostokrat dogajalo doslej. Vsaka občina ki je četi podelila podporo, pa ima pravico vpogleda v njene račune, da se prenriča o načinu, kako se darilo uporablja. Obenem je ministrstvo gasilcem prepovedalo, nastopati pri volitvah in političnih shodih v kroiu in za-branjuje zborovanja in volilne sestanke po gasilskih domovih Zavarovalnice na ozem-liju naše banovine so za leti 1934 in 1935 vplačale v gasilski sk'ad po uradni napovedi znesek 2. 536.104 Din. ki se norazdeli tako. da prejmejo gasilske čete 60 Gasilska 71 iediniea 20. gasilske žune in zveza na no 10°/dnik v p. Mladič, odvetnik dr. Šalamun in ravnatelj France Mravl.iak. Predlog odbora, da se organizacija razpusti in da preide vsa imovina v last snujoče se Zveze SLD, je bil soglasno sprejet. Ustanovitev ZSLD Po kratkem odmoru se je vršfl ustanovni občni zbor ZSLD, ki ga je kot najstarejši član zelene bratovščine vodil dr. Bevk. Najprej so volili predsednika in je bil na predlog navnatelja Mohorja soglasno izvoljen d.r. Vfljem Krej5i. Dolgoletni predsednik SLD dr. Lovrenčič namreč zaradi prezaposlenosti ne more sprejeti predsedniškega mesta. Dt. Kreiči se je za izvolitev prisrčno zahvailiil in nagksil, da se zaveda dolžnosti in bremen, ki mu jih ta izvolitev nalaga in da jih bo tudi zvesto izpolnjeval. Sledile so volitve ostalega odbora in so bilji izvolieni: dr. Bevk, Zupan, dT. O^el, Eberl in Mladič (vsi iz Ljubljane), Mravljak, Kral i. dr. YrVwec (Ce1 je V. Kovač (Stari trgi, Bürger (Ribnica). L:'n-per (Krš1co\ Pogačnik. Schaun. Boltavzar, dir. ?m''d. dr. Kovačec (Maribor), dr. Šalamun (Ptuj). Mohor, Lazzarini (Kranil, dr. Kavčič (Novo mesto) in dr. Stamiko (Ljutomer), za revizorja pa infrpektinr Prime in Fišer iz Radovljice. Ves o^hoT je bil g!a«rno izvoljen, kwr je najboljše jamstvo. d-i Ho delo nove lovske orian:z3cije tud: v bocoče prav tako u«n"šno kakor je bfV» desetletje v SLD. — Na+o *o lovci razora vi i ali o raznih aktualnih zsidevah in ie bfl sprejet predlog Turorcčima rivnft^Va Zi'Twna za 1. 1036, kflV^- tudi, da ostane članarina ra ciarla 60 TVn Dve stanovski zahtevi naših pletilcev V društvenih prostorih r nebotičniku »o se danes dopolne sestali pletilci dravske banovine k rednemu občnemu zboru. Predsednik g. Henrik Franzi je po uvodnih formalnostih izčrpno poročal o organizacij'. navajajoč, da žal ne more poročati o izboljšanju položaja pletilske stroke Ne more govoriti o razvoju, še manj o napredku Ob zaključku triletne funkcijske dobe unrave lahko trdi da je položaj brezupen Obširno je nato razložil vse težave, ki tarejo pletilsko stroko in je zlasti podčrtal hudo konkurenco podjetij, ki izkoriščajo delovne sile Zlasti velja to za južne kraje. Bosno in Hercegovino ker plačujejo delavce za 10 urno delo po 6 do 8 Din Predsednik je navaja' vse akcije. kii jih je organizacija storila za izboljšanje položaja z edino željo da bi dosegla traine uspehe in je zaključil s pozivom, da se vsi oklenejo organizacije. Predsednikovo poročilo je temeljito izpopolnil g. Soss. ki je poročal o delu organizacije same in se zlasti dotaknil šuš-marstva. ki se je bohotno razpaslo v tej stroki Udruženje se je zlasti trudilo, da se pletilstvo prizna za rokodelsko obrt Članstvo je bilo o vseh akcijah pa tudi o vseh zakonih aH uredbah obveščeno po okrožnicah uprava je pa tudi vsako leto ob odmeri pridobnme s posebnimi spomenicami razložila davčnim upravam težavni položaj obrtnikov pletilcev in je zanje tudi večkrat intervenirala. Tajnik je navajal, da je bilo lani pri združenju registriranih 209 pletilcev Dokaz krize v obrti te pač. da je trlo lani odjavljemh 41 pletil-skih obrtov. začasno ustavljenih 5. na novo prijavljenih pa le 6. To pač dovolj go- vori o težkih razmerah, s katerima se mora stroka boriti. O stanju blagajne je poročal g Martin Mahkota, za nadzorstvo g. Andrej Jeglič. Sprejet je bil proračun za L 1936. ki predvideva 21300 Din izdatkov rn dohodkov. Na novo je bilo urejeno plačevanje članarine. Odbor s predsednikom Franzi oro na čelu je ostal v glavnem neizpremenjen. Sprejeta je bila resolucija naslednjima obema zahtevama: Pletilstvo — dosiravno zahteva od rzvr-šujočih mnogo strokovnega znanja, praktičnega in teoretičnega značaja — še vedno ni priznano za rokodelsko obrt. Zato se dogaja, da morejo izvrševati ta obrt tudn take osebe, ki v nobenem pogledu niso kvalificirane in so zato ostali pletilci prizadeti s trajno in nepopravljivo škodo. Zato zahtevamo, da se to nevzdržno stanje odpravi in pletilstvo uvrsti med rokodelske obrti. Zbornico za TOI pa prosimo. da skrbi za to. da se bo uvrstitev ob novelizaciji obrtnega zakona tudi v resnici izvršila Zaradi izkoriščanja delavstva v nekaterih krajrh države in pri nekaterih podjetjih se ustvarja podlaga za nereelno konkurenco, ki socialno čutečim podjetnikom — pletilcem že malone popolnoma onemogoča udejstvovanje Predlagamo zato, da se z maksimiranjem mezd izenači konkurenčna sposobnost vseh podjetij in tako ustvari možnost nadaljnjega obstanka on;m obrtnikom, ki skušajo tekmovati in konkurirati s kakovostnim; izdelki ter ne v škodo prizadetega delavstva. Prosimo Zbornico za TOL da nas tudi v tej naši zahtevi na merodajnem mestu podpira. Novo vodstvo društva uiožbeoui as-afizerjev Agiiiao arustvo izwjz.dcimu ax&nzcrjev za dravsko banovino v Ljubljani je v soboto zvečer podalo obračun svojega dela ob števiini udeležbi čianstva m vabljenih go stov. V prostorih, ki jih že drugo leto gostoljubno dije na razpolago Združenje trgovcev v Trgovskem domu, so naši aran->erji imeli svoj IV. redni občni zbor, ki je pokazal razveseljivo sliko resnih prizade vanj. Predsednik g. Zvonko Culk je prečital pismene pozdrave in čestitke zadržanih gg. dr. 1. Plessu v imenu Zbornice za TOI, dr. \V indischer ja za trgovsko društvo »Merkur« in prof. S. Santla Tajnik Me-gušar Stane je zgoščeno prikazal sliko društvenega delovanja, ki je bilo zelo uspešno Društvo je priredilo tekmovanje v Kranju, tečaj za dekorativno pisavo, več ekskurzij in članskih sestankov, je sodelo vaio pri večjih prireditvah (evharističnemu kongresu, kongresu JS in ob priliki vele-sejma). Zadnje čase si je omislilo 'estno knjižico in nabavilo več novih svetovnih revij iz aranženske stroke. Tudi poročilo blagajnifarke gc!č. A. Smrečnikove je bilo podano zelo vestno. Po kratkih pojasnilih nekaterih članov so bila nato sprejeta še ostala odborniška poročila gospodarja Markolija in arhivarja Engelmana. Po razrešnici revizorjev (g. Kette) so sledile po kratkem premoru volitve nove- i* Si II H E U desetletni, nenadkriljivi kakovosti, dobite pri stari vinarski tvrdki PERO KOLIČ • Dubrovnik ustanovljeni 1. 1877., a takisto tudi vse ostale vrste namiznih in desertnih vin. SKLADIŠČA: Beograd, — Zagreb — Praga Cene solidne. Vzorci na zahtevo brezplačno. ga odbora. Izvoljena je bila s precejšnjo večino lista s predsednikom Engelmanom Albinom. Novi predsednik Engelman je obljubil temeljito reorganizacijo v notranji ureditvi društva in iznesel obširen delovni program, ki so ga navzoči z odobravanjem vzeli na znanje. Ustanovnina }e določena na 500 Din. članarina na 10 Din in podpornina na 5 Din. Stanovske zadeve mizarjev Ob pol 10. je bil v salonu restavracije »Derenda« na Rimski cesti redni letni občni zbor »Združenja mizarjev«, na katerega so prihiteli mnogoštevilni člani, da slišijo poročilo o delu v preteklem letu. Občni zbor je otvoril večletni marljivi predsed. nik udruženja g. Ferdo Primožič, ki je uvodoma pozdravil zastopnika »Okrožnega odbora obrtniških združenj« g. Hočevarja in vse navzoče. V izčrpnem poročilu je po_ dal sliko obširnega dela Govoril je tudi o težkem gospodarskem stanju, v katerem se nahajajo danes mizarski mojstri. Ob konou govora je podal ostavko na svoje mesto. Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je občni zbor kakor predsedniškega v celoti odobril, živahna debata je b la lep do. kaz velikega zanimanja obrtnikov n vzorno organizacijo. Tudi blagajniško po_ ročilo so sprejeli v celoti, nakar je nad_ zorni odbor predlagal dosedanjemu odboru razrešnico s pohvalo Po sprejetju proračuna, ki znaša 8000 Din dohodkov in prav toliko izdatkov, so se vršile volitve, pri katerih je bil z večino glasov izvoljen za predsednika g GoMar Ivan. Pri slučaj, nostih so Se oglasili k besedi mnogi go_ vorniki s pritožbami in predlogi. Po zboru so ostali še dalje časa v skupnem sta_ novskem pogovora. Elitni kino Matica - Tel. 2124 LJUBLJANA govori, LJUBLJANA sodi, LJUBLJANA je navdušena nad SENZACIJO VSEH SENZACIJ » T (OTOK ZAKLADOV) po slovitem romanu R. L. STEVENSONA. Predstave ob 4., 7 */4 in 9 V4 uri. Rezervirajte vstopnice. WALLACE BEERY JACKIE COOPER LIONEL BARRYMORE Prodajajo se vstopnice tudi od 11. do pol 13. ure. V prvenstvu LNP so včeraj m po Ljubljana, 29. marca Današnja prvenstvena nedelja je imela na sporedu tri tekme, in sicer dve v ljubljanski in eno v maribor« ski skupini. Izidi teh tekem niso pre« senetili in tudi niso prinesli — vsaj ljubljanski skupini — nobene spre* membe v prvenstveni tabeli. Med klu« bi ljubljanske petorice je ostal vrstni red v tabeli nespremenjen, in sicer vo« di z dvema točkama naskoka P ri mor« je, ki mu z lepo razliko golov sledi Hermes, nato pa z večjim razmahom Celje, Korotan in neaktivna Ilirija. V mariborski skupini so Čakovčani imeli v gostih >outsiderja« te skupine, mariborskega Rapida m mu — čeprav tu koliko pod vplivom sodnikove pi« ščalke — iztrgali obe točki. Z današ« njo zmago pa so obenem izvedli tudi lep skok za dve mesti po tabeli na« vzgor ter zavzeli z boljšo razliko go« lov in sedmimi točkami drugo mesto med mariborskimi prvenstvenimi kan* didati. V tei skupmi pa ie Železničar z 11 točkami seveda še obdržal svojo dominantno pozicijo. Tahela je zdaj taka: Ljubljanska skun>na: Primorje 7 6 1 0 24:7 13 Hermes 7 5 1 1 26:9 11 Celje 6 3 0 3 8:16 6 Korotan 6 2 0 4 13:10 4 Ilirija 8 0 0 8 0:21 0 Mariborska skupina: Železničar 7 5 1 1 18:10 11 ČSK 7 3 13 17:13 7 Maribor 7 3 1 3 10:13 7 Atletiki 5 3 0 2 0:18 6 Rapid 8 116 18:12 3 ZTK. D» Pride največja senzacija sezone nastopili trije pati, nsed katerimi so spravili lepe zmage dve točki: Primorje, Hermes in ČSK v filmu iz Aljaske 7 s i 0 Celje, 29. marca Danes popoldne je biia na celjski Glaziji pred oOO giedaici odigrana podsavezna prvenstvena tekma med Primorjem in domačim Celjem, v ka* teri je Primorje zasluženo zmagalo, pri čemer pa je treba priznati, da bi ne* koliko tesnejši rezultat bolj ustrezal poteku igre. Gostje so zadovoljili v vseh forma* cijah ter so tehnično in kombinatorno znatno prekašali domačine. Napad je bil enoten in odločen ter je streljal iz vsake pozicije. Celjani so bili pred« vsem požrtvovalni in so pokazali po« nekod nekaj lepih potez, toda pred go« lom so bili popolnoma nesigurni. Tekma je bila mirna in lepa in je go« tovo zadovoljila občinstvo. V začetku so se napadi menjavali, dokler ni v 10. min. prišel Pupo sam pred ceijski gol in poslal prvič v domačo mrežo. 1 : 0 za P. V 17. min. pošlje Jež po lepem predoru drugič med droge v e in zviša na 2 : 0 za P. Primorje je v veliki pre« moči in stalno napada, dokler se ježu v 25. min. ne ponudi prilika za tretjo realizacijo. 3 : 0 za P. V 32. min. pride Bertoncelj do strela iz neposredne bii« žine in postavi rezultat prvega polca« sa. 4 : 0 za P. Po odmoru začnejo Celjani z vsemi silami, toda nikogar ni, ki bi znal žo« go spraviti v mrežo. Do 24. min se si« tuacija spet obrne, Pupo je na strelu in poviša na 5 : 0. Tri minute kasneje prodre Pfeiier do nasprotnega gola in zabije neubranljivo častni gol za do« mače. 5 : 1 za P. Gostje so zdaj .spet nevarni v napadu, brez presledka pri« tiskajo na nasprotno polje in v 42. min. pošlje Jež še šestič v mrežo. 6 : 1 za P. V zadnji minuti se ponudi Ber« tonclju še ena prilika, ki je ne pusti neizkoriščene in tako je končni rezu!« tat 7 : 1 za P., med katerimi pa gresta na račun levega branilca in vratarja Celja prav gotovo po dva gola. Tekmo je sodil g. Lukežič iz Ljub« ljane objektivno, toda preveč ležerno. V p red tekmi je rezerva Celja zma« gala nad rezervo Atletikov z 2 : 1 (0 : 0). Dopoldne je prvo moštvo Jugoslavi« je na svojem igrišču v prijateljski tek« mi zma.c?a!o nad enajstorico Hrastnika s 3 : 1 (0 : 0). SK Iliri :a Hahkoatletska sekcia). Seja načeistva bo drevi ob 18.15. v klubovi sobi kavarne »Evropa«. 4:2 (3:1) Cakovec, 29. marca Rapid je danes odigral svojo zad« njo prvenstveno tekmo, in sicer proti ČSK na njegovem igrišču v Čakovcu. Tekma je bila izrazita in ogorčena borba za točke, ki pa je razen tega tr» pela še zaradi izredno slabega sodni« ka. Zdi se, da je bil nevtralni zelo pod vplivom glasnega občinstva. V prvem polčasu so bili Rapidov« ci v precejšnji premoči in je posebno njihov napad igral prav dobro ter si iz« gradil mnogo prilik za realiziranje Iz koncepta sta ga spravila dva prosta strela, ki jih je precej dvomljivo od« redil sodnik in iz katerih sta padla tu« di dva gola v njihovo škodo. Elan Ma« riborčanov je po tem moralnem udar« cu vidno popustil in, ko je sodnik dik« tiral proti njim zaradi vidno nastrelje« ne roke še enajstmetrovko, so pa gost* je kapitulirali na vsej črti. Po odmoru so zaigrali prvo vi j oli« no domačini, ki so pokazali predvsem mnogo požrtvovalnosti, ki pa tudi ni pomagala več kot do neodločenega iz« i da. Tekmo je vodil g. Ramovš iz Ljub« ljane. 7:2 (3:1) Kranj, 29. marea. Pred zelo številnim občinstvom se je dames ljubljanski Hermes predstavil v revanžnj tekmi proti Korotanu v Kra- nju in po igri zapustil odličen vtis. Za tekmo je vladalo seveda zelo veliko zanimanje in je bilo na igrišču gotovo 400 gledalcev, kar je za deželo vsekakor rekorden obisk. Gostje, ki so nastopili, razen mladega vratarja v svoji najmočnejši postavi, so bili od začetka do konca boljši v vseh ozirih in je bila zmaga odločena že km-n lu po otvoritvi. Enajstorica je bila tehnično in taktično dobra kakor že dolgo ne in je zmago tudi popolnoma zaslužila. Najboljšega moža je imela v srednjem napadalcu Brodniku, na.ilolj uspešen po golih pa je bil Mokorel. Domačinj niso mogli pokazati kvalitete prejšnje nedelje in forme, v kateri so obetali odigrati to revanžno tekmo. Moštvo kaže v vseh delih še precej vrzeli in mora tudj svoja današnja dva zgoditka proti Hermesu knjižiti samo na račun prodorov Res pa je. da so igralci zaigrali z veliko voljo in požrtvovalnostjo. kar je na domačem igrišču in pred domačo publiko pač popolnoma razumljivo. Tekmo ie sodil ljubljanski sodnik g. Macoratti prav dobro, pa vendar ni mo-er«i ustreči vsem gledalcem. MLADIM MATERAM in ženam pomaga po večkratni nosečnosti naravna FRANZ-J OSEFO V A voda — grenčica največkrat že v malih količinah, za redno delovanje črevesja. Offl 3 or 9TM7VW. Sisalka Slavija v Mariboru Včeraj je v Mariboru gostovala enajstorica Slavije iz Siska, ki pa ni mogla opravičiti slovesa po zadnjih tekmah Maribor, 29. marca. Sisaška Slavija je prišla v Maribor z nekaterimi prav lepimi rezultati, ki jih je dosegla v zadnjem mesecu. Porazila je med drugim zagrebške Železničarje z 10:0 in preteklo srodo celo zagrebški Hašk s 4:0. toda pokazalo se je. da Slavija kljub lepim rezultatom ki jih je dosegla na domačih tleh. ni nasprotnik velikega formata. Za tekmo tudi ni bilo prevelikega zon man ja, saj io ie orišlo gledat koma; 500 ljudi. Železničar s Slavila (Sisak) S : o (§ Kakor so gostit- razočarani, tako je zadovoljen Železničar Domače moštvo je bilo boljše od nasprotnika v vseh linijah, kar velja najbolj za napad, ki je bil v polju in tudi pred golom prav dober Nič slabše igre nri pokazala krilska vrsta, ki je igraila neprimerno koristnejše kot v zadnjih tekmah. Sploh je bila ta vrsta gonilna sila v moštvu, k je v lepi medsebojni povezanosti držala vso stvaT pokoncu. Obramba ni imela prehudega posla, ker ie imela proti sebi napad nemogočih kvalitet. O gostih ne moremo izgubljati mnogo besed. N?kaj forme je pokazala samo ožja obremba, v kateri pa ie bil vratair zelo nezanesljiv Kr-ilc: si' morali opravljati pretežni d&i branüskega deV n^v tako pa ie moral tukai pomagati tudi del napada, ki seveda zaradi tega ni imei! pmve možnost", da bi «e uvel:avil Igra ie bila ves čas fair, disi je pote-kla večinoma mnogo boli m'a-òno kakor borbeno, pa je kljvb temu zadovolji'a publiko. 71 sam r"7n'!ff-n T k-i?e. d i se da tekma razdeliti v dva dHo. m*d .katerima so bi'S v prvem Že1ezn4č«ri? «bso'utni gospo- j d-arji na i ter pedal' žare« leno ;r> ! efektno i^ro. v drugem na so se gostje po- i vzpeli do n«for:čakovan<■> trdega odpora, j ker so pač drrrnčimn neko';ko po mi s ti Iii. j Klijvb tei spremembi ni tudi v tem d^'u ' niso mogli doseči nobenega številčnega uspeha. Gold so padli v 5 minuto po Paulinu, v 28 po istem igralcu, v 30 min po Dolinar-ju, v 35 min. po Konradu in v 30. spet po Pauiinu. Sodil je g. Jančič v splošnem dobro. Dopoldne je na igrišča Železničarja mladina Železničarja porazila mladino Maribora s 6:2. Ostale nogometne tekme Kamnk: Primorje jun. : Kannik 12:1, Zagreb: Gradjanski : Sparta 6:3 (4:3). Prvenstvena tekma. Osijek: Slavija : Gradjanski 3:0 (1:0). Prvenstvena tekma Slavji« je prvak ONP. Beograd: Bask : BSK 3:1 (2:1)!! Dunaj: Prvenstvene tekme: PAC : Sportklub 2:2, Vienna : Wacker 2:0 (0:0), Adm:-ra : Liberta« 4:0 (3"0\ WA C : FC W'en 4:4 (10), Rapid : Hakoah 6:0 (1:0), Austria : Favoritner AC 3 0 (2:0). Praga; Bohemians : Cechi» Karlin 4:3. Nacbod : Slavija 1:1! SK PÜzen : Zidanice 3:0 Spair+a : Žate^ 5:0. Viktorija Pi-zen : Pirostòejov 3:2, T e pili, t z er FC : ASK Ko'in 4:1, Moravska Silvia : Kladno 1:1. FC Bratislava : DFC 3:1. Budimnešta- Phöbus : Kispest 1:0. Uj-nest : ITI. okra! 2:0. Ferenczvaros : FS Szeged 2:0. Soroksair : »11« 2:1. Hun^a-ria ■ Sa'f'Otflriian 3:2. 'V^H'a : Tötp1""^« 3:2 Rim: Alessandria : BoPgna 1:1, Milano : Triestini» 0-0. S"mT>ierdaT<»rtn : Ambrosi ama 10 Romi : Juventus 3:1 R"ri • F:orrn-t'na 0:0 PflWmi : ^"-psc'i 1-0. Lizio : Turin 1:1 N'apri : Genova 2:1 A-n teHam- Hol'ndsVa : BePi:a 8:0 E ni. najnovejša Silly in Micky — čudo revija BKaBamganaaMMM Otvoritvene dissalisene dirke v Maribora Maribor, 29 marca Na svojem igrišču je SK Železničar danes otvoril kolesarsko sezono, in si« cer s kolesarskimi dirkami na d;rkaili« šču. Prireditve se je udeležilo 10 dirka« čev, članov Hermesa, SK Misi in i iz S!o« venjgradca ter prireditelja. Dirke so se vršile v dveh disciplinah, in sicer v dirki ciljev in glavni dirki ciljev. Rezultat so bili naslednji: V dirki ciljev na 30 krogov (14 km): 1. Josip Aid (Železničar, 12 točk. 26 : 41, 2. Janko On j ko 'SK Mislinie) 11 točk, 26 : 41. .3. Josip Lozinšek (SK Železničar) 8 točk. 26 : 45. V glavni dirki ciljev na 40 krogov ' IR ICT-I)• 1 f.f-pfrm P"'mni f^eleznioiar) 20 točk. 35 • 18. 2 Franc R-:ceÌi (SK r hibliorrca) 16 točk. 35 : 19. 3 Julij Kar;- (Hermes) 12 točk. 36 r 70, 4. Jo« sin krnico (Železničar) 4 točke — iz« ts+onil. Po troncarli dirkj jo rizdelite^ nagrad, pri kateri so dirkači prejeli prav lepa spominska darila. Organiza« cija prireditve, ki je bila v rokah gg. Lešnika, Lorgerja, Lubše in drugih, je bila brezhibna. Mladinski slalom na črnem vrhu Jesenice, 29. marca Na Črnem vrhu so se danes vršile mladinske prvenstvene tekme GZSP. Snega je sicer na Črnem vrhu dovolj, a za smuk je bil vendarle pretežak in so lahko tekmovali le v slalomu. Proga je bila dolga 350 m. višinska razlika je pa znašala 100 m. Za tekmo« vanje je vladalo precejšnje zanimanje in se je prijavilo 28 tekmovalcev. Od teh jih je bilo prispelo na c»lj 22, 2 sta bila diskvalificirana, ostali so pa odstopili. Rezultati so bili naslednji: 1 Štumpfl Tone (Skala) 1 • 03.8, 2. Koblar Stanko (Skala) 1 : 11.4, 3. Ra« zinger Tone (Bratstvo) 1 : 15.4, 4. Ber« tonceli Toze (ASK Gorenjec) 1 : 23.6. 5. Kordež Stanko (Bratstvo) 1 : 25 8, 6 Saksida Ivan. 7. Čon Franc (bratca« nec olimpijca), 8. Baš Davorin, 9. Ta« ler Franc in 10. Ravnik Zvonika. Naj« hujša borba je bila med Štumpflotn in Koblarjem, a med favoriti je bü tudi Rekar iz Mojstrane, ki pa je zgreši! ona vratca. Tekmovanje je pokazalo, da je na Jesenicah mnogo naraščaja za alpsko kombinacijo, ki je že ali pa bo ^ ^ tekmovalcem za petami Maribor preko nedelje Maribor. 28. maroa. Nedelja občnih zborov Dopoldne so zborovali pri Gambrinu mariborski čevljarji. Občni zbor je bil selo dobro obiskan. Vodil ga je predsednik združenja čevljarskih mojstrov v Mariboru gospod Anton Krajcer. ki je pozdravil vse navzočne, imenoma mestnega obrtnega referenta dr. Senkovièa. Nato je podal izčrpno poročilo društvenega tajništva, blagajništva in gospodarstva. Združenje šteje 246 Šanov_ 113 pomočnikov, 54 vajencev- Na novo je bilo prijavljenih v preteklem letu 16, odjav-ljenih pa 7. Dohodki so znažali 23.736.06 Din in ravno toliki izdatki s saldom 4.Ü54 dinarjev. Pri volitvah je bil i majhnimi spremembami izvoljen dosedanji odbor z g. A. Krajcerjem na čelu. V gradu je bil včeraj zvečer občni zbor agi Ino delujoče tukajšnje Ruske matice, ki ga je otvoril in vodil prof. Sokolov. Ruska matica bo ludi v bodoče delovala pod vodstvom dosedanjega odbora. Na drugi dekliški meščanski Soli pa je bil občni zbor Društva za varstvo živali. Otvo-iil ga je vet. nadsvetnik g. Pirnat. ki je obširno poročal o delovanju in prizadevanju mariborskih prijateljev in ljubiteljev živali. V Narodnem domu pa so zborovali državni uj)okojenci. Mariborsko društvo državnih upokojencev je imelo svoj občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 200 upokojencev iz mesta in okolice Občni zbor je potekal v znamenju iskrenega tovarištva in lepe solidarnosti. Otvoril in vodil ga ie predsednik dvorni svetnik g. dr. Josip Kronvogl. Predsedniško poročilo je podal prvi podpredsednik višji poštni svetnik g. Mate; Vrbnjak. Iz njegovega poročila je razvidno Intenzivno društveno delovanje v korist državnih upokojencev. Tajniško pomočilo je podal nadu-čitelj g. Anton Ogorelee. Poročal je izčrpno o organizatoričnem in socialnem delu društva. V Mariboru in okolici le nad 3600 ujokojencev. v društvu pa je organiziranih 1499. Lani jih je umrlo 46. Članov posmrt-ninskega sklada, ki se je ustanovil lani, je 512. Vestno sestavljeno blagajniško poročilo je podal okrajni tajnik s■ Ivan Kodelka. Skupni denarni promet je znašal 185-0Q0 Din. Sledilo je poročilo narodnega poslanca g. dr. Jančiča o težavah s katerimi se mo rajo boriti naši državni upokojenci. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Kron-voclom na čelu. Poskus samoumora V Gosposki ulici 71 je zavžil krojaški pomočnik Feliks Rep večjo količino ocetne kisline. Domači so ga nalli v sobi na tleh ležečega in so bili o tem takoj obveščeni mariborski reševalci, ki 6o Repa prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu Izprali želodec in rešili življenje. Vzrok samomora ni znan. Nenadne smrti je umrla na Vodnikovem trgu S- žena upokojenega mizarja drž železnic ga Marija Vivat Ker so se v zvezi z njeno smrtjo raznesle po mestu razne govorice, ee je podala na lice mesta posebna komisija, ki je dognala, da je nastopila nenadna smrt za kapjo. Njeno truplo so nato prepeljali v mrtvaško na pobreškem pokopališču. Huda nesreča Nocoj ob 19. se je pripetila pri gostilni Renčelj na Alekacriidrovi cesti na Pobrež-ju pri Mariboru huda nesreča. 60 ktna Ana Firenceva, stanujoča v Lovski ulici na Pobrež^u ni opozia nezavarovanega vhoda r klet ter je padla v globiix). Pri padcu si je zloma!.;! več reber ter ji je počila tudi iobanija. Reševalci so jo nezavestno prepeljali v bolnišnico. Njeno stacije je skrajno resno. Objave Novi grobovi. V Suvoborski ulici 16 je umrla gospa Kristina Lichteneggerjeva, vdova sodinega sluge. Pogreb bo ju"6ri ob 16. V bolnišnici je umrl g. Leon Bernik, z»isebni uradnik. Pogreb bo danes ob 16. — Pokojnima blaig spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Papigiea modra je ušla. Najditelj naj jo izreči proti nagradi pri Marušiču, Knaflje-va ulica 4. Od danes dalje se dobe v predprodaji vstopnice za koncert Glasbene Matice, na katerem se bo izvajal Lisztov oratorij Kristus. Cene posameznim sedežem običajne. Koncert bo v unionski dvorani, predprodaja v Matični knjigarni. Produkcija šole Glasbene Matice je preložena na čas po velikonočnih počitnicah. Društvo Skrb za mladino v Ljubljani bo imelo redni obäni zbor v sredo L aprila ob 19.30 pri LTrbasu v Slomškovi ulici, člani in prijatelji društva vljudno vabljeni. Odbor. Obupna borba čevljarjev proti Bati Ljubljana, 29. marea. V dvorani O UZD je bil dopoldne olbftni zbor strokovne organizacije tiste panoge našega obrtništva, ki preživlja v teh ča_ sih stisk in težav pač najbolj hudo pre. izkušnjo, Združenja čevljarjev za ljubljanski sodni okraj. Predsednik čevljarski moj_ ster Perdan je v otvoritvenem nagovoru poudaril, da je to že 53. letna skupščina združenja, ki je torej pred kratkim praznovalo poLstcletnico svojega obstanka, a so čevljarji zaradi krize svoje obrti molče, brez oficielnosti prešli ta jubilej. Poleg članov, ki so se v lepem številu udeležili zborovanja je predsednik pozdravil tudi zastopnike oblastev, mestnega svetnika Kralja in obrtnega referenta dr. Freliha kot zastopnika mestne občine, zastopnika Zbornice za TOI Travna ter nača.nika ribniškega združenja Ložarja in strokovnega učitelja Steinerja. V splošnem je predsednikovo poročilo očrtalo položaj čevljarjev, Iti je tudi Sirfii javnosti že dovolj znan: večna borba proti Bat'i, ki pa doslej ni mogla roditi še za. dovoljivega uspeha in proti šuSmarjem, ki je prav tako brezupna, ker gre pri šuš_ marj h skoraj brez izjeme za obubožane, brezposelne čevljarske pomočnike, kl so vsak hip pripravljeni opustiti nelegalno delo, če bi imeli priliko vsaj do skromne zaposlitve. Usoda obrtn štva je tesno povezana z razmerami, v katerih živita de_ lavec in kmet, in zato tudi za obrtnika ne bo rešitve, dokler ne bodo delavci do. segli boljših mezd in dokler kmet ne bo mogei svojih pr delkov vnovčevati za tak. šno ceno. da si bo mogel nakupovati po_ trebščine, ki jih ne pridela sam. Na koncu je predsednik opozoril zborovalce še na zanimivo brošuro >Petnajst mesecev pri Bat'i«, v kateri je objavil neki bivfii usluž. benec tvornice v Borovem svoje bridke izkušnje o načinu dela v nji. Ko je mestni svetnik Kralj zagotovil čevljarjem vso podporo mestne občine, je predsednik nadaljeval s podrobnim poslovnim poroč:lom. Med letom je odpovedalo obrt 13 mojstrov, ki so omagali proti koa_ kurenci tuje industrije, umrli so 4, na no. vo se jih je prijavilo 9, ponovno pa sta odprla delavnico 2 Ob koncu leta je imelo združenje vpisanih 301 mojstra in 155 pomoinikov. Ob začetku leta je bilo pri_ glašenih 50 vajencev, ob koncu leta 57, pomočniško preizkušnjo pa jih je dalo 9. Kar se tiče davčnih dajatev je združenje storilo potrebno, da bi se tudi v Ljublja. ni uvedlo pavšalranje davka po gospodarski sposobnosti posameznih strok. Ker se čevljarska obrt nahaja v tako težkem položaju, naj bi bila ocenjena tako, da bi znašal osnovni davek za mojstra 60, za pomočnika pa 30 Din. Ker je Bata mi. nistrškemu odloku, da se morajo likvidL rati vse industrijske popravljalnice ustregel samo na papirju, je združenje že na svoji lanski skupščini sprejelo posebno resolucijo in se obrnilo na ministra trgovine z zahtevo, da svojega odloka ne da izigra, ti. Vsa prizadevanja pa so še do danes ostala brez uspeha. Ko so v januarju listi poročali o nekem zborovanju v Novem Sa. du. kjer je več čevljarjev izjavilo, da njihovi bedi ni kriv Bata, temveč usnjarski kartel, se je uprava »druženja po informirala na odločujočih mestih v Novem Sadu in izvedela, da je Bata pridobil samo ka_ k ih deset obubožanih čevljarjev, da so proti lastnim interesom podali to Izjavo. Na koncu je predsednik opozoril še na nastop 25 narodnih poslancev v Beogradu, ki so izročili ministru trgovine in industri, je posebno spomenico, v kateri poudarjajo, da je Bata s svojimi izdelki znižal cene obutvi za 50 do 70 odstotkov in omogočil mnogim s to tis očem, ki bi morali si_ cer hoditi bosi, da nosijo vsaj gumijaste opanke. O tem poglavju je še posebej poročal predsednik ribniškega združenja Ložar, ki je v drastični luči prikazal ravnanje teh poslancev. Z oziram na znano verzijo, da plačuje Bata za ves svoj promet v dr. žavi samo 163.000 davka na leto, medtem ko plača vsak siromašen konzument državi po 10 Din že od vsakega kilograma sladkorja, U bilo nujno potrebno, da oblastva uvedejo davčno revizijo. Celo tr. govinski minister dr. Vrbanič je izjavil, da je spričo neenake konkurence, ki je nastala med Bato in čevljarji, prizadetih okrog 100.000 eksistenc, in zato je dovolj žalostno, da se najdejo poslanci, ki nam skušajo Bato prikazati kot reševalca naše gospodarske krize in odrešenika siroma, kov. Na koncu je govornik apeliral na mestno občino, naj bi se Bati v Ljubljani zvišale trošarlne na uvožene čevlje, zato pa naj bi se na drugi strani znižale tro. šarine na usnje in na kmečke proizvode, ki prihajajo na ljubljanski trg A kakor so se nažli poslanci, ki so Sli zastopat Bato, naj bi se zbrali tudi naši poslanci, ki bi podvzeli akcijo v smislu čevljarskih zahtev. Na predsednikov predlog je bila nato soglasno sprejeta še resolucija, ki zahteva revizijo obrtnega zakona v tem smislu da se trgovcem prepove prevzemati popravila čevljev in da se prav tako industrij, cem prepovedo popravila in samoprodaje. Ko je zastopnik Zbornice za TOI Traven še izjavil, da je zbornica prva dosledno zavzela linijo proti Bati, so Sledila poro. čila ostalih funkcionarjev, na koncu pa je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor. J PRIDE m. najnovejša Silly in Micky — _čudo revija Edenova bilanca London, 29. marca. AA. Angleška vlada ima jutri svojo redno sejo, pod vodstvom predsednika Baldvina. Na tej seji bo zunanji minister Eden poročal o rezultatih svojih dosedanjih diplomatskih razgovorov, ki so seveda v glavnem negativni. Poleg tega namerava angleška vlada, kakor zatrjujejo poučeni krogi, razpravljati o prihodnjem sestanku zastopnikov francoskega, angleškega in belgijskega generalnega štaba. Kar se tiče načrta za konferenco k>-kamskih sil v Bruslju, naglašajo angleški krogi, da o tem ni mogoče dati nika^e de-finitivne izjave, dokler Nemčija ne odgovori na predloge lokarnskih s iL Tm 0 najnovejšem filmu Charlija Chaplina cmo že govorili. 8. t. ni. je bila premiera v New Torku, štiri dni nato pa v Londonu. Kakor je že prej vladalo izredno zanimanje, kakšna je najnovejša stvaritev molčečega tvorca, tako gre zdaj po svetu sloves, da je premiera na obeh straneh Oceana povzročila senzacijo. Chaplin je za film potrošil okrog 2 milijona dolarjev in se pri nobenem še ni toliko zamudil in se tako trudil kakor ob tem burlesknem dokumentu moderne dobe. Filmsko časopisje vprašuje, kakšne filme bi za tolike denarje napravili režiserji svetovnega glasu, kakor so Lubitsch, Sternberg, René Clair, Forst, in odgovarjajo: niti eden izmed teh režiserjev ne bi ustvaril zabavnejšega in globljega in genial-nejšega filma, kakor je to napravil mojster Chaplin. On je napravil vse, je avtor, pro-ducent. režiser, scenarist, skladatelj in glavni igralec. Sredi največjega razmaha zvočnega filma, ko se obenem že poraja fiim v barvah s tretjo dimenzijo, triumfira Chaplin s svojim staromodnim nemin filmom. Samo enkrat izpregovori nemi umetnik. O. celo tudi zapoje - ampak v jeziku, ki ga nihče na svetu ne pozna, ki pa ga razumejo vsi narodi zemeljske krogle . . . Charlie je dospel v London, kjer bivajo tudi vse tri njegove žene. Njegova prva soproga Lita Grey je v nekem londonskem varieteju. Druga žena Virginija Cherzill, ki je igrala glavno vlosjo v filmu »Luči velemesta«. nastopa v londonskih gledališčih in v majhnih vlogah v filmu Chaplin je prispel v London v družbi svoje bodoče tretje žene Paulete Godarddove, ki ji ]e v svojem najnovejšem filmu poveril glavno vlogo. Našel jo je v Newyorku v slovitem Ziegfieldo-vem baletu. Za London je kajpa senzacija, da prebivajo tam istočasno s Chaplinom vse tri njegove žene. Prav točno še ni, ali se to Chaplin res oženil s svojo najnovejšo zvezdo, saj je tudi on že zlezel preko 50 let in ima za seboj bridke izkušnje s prvima dvema ženama. Toda v tretje gre rado - in ta stari pregovor ceni najbrž tudi šaljivi Charlie Chaplin. Izvrstna opereta © lepi Marieti ■Razkošna ameriška filmska opereta se nam obeta. Nien naslov je »Princesa MaNjujorške noči«. ustvarjena zanjo in je bila takoj angažirana-Težje ji je bilo najti partnerja, ki bo po sta-su in glasu primeren za vlogo kapitana Warringtona. Slednjič so poiskali stasitega Nelsona Eddija, slovečega baritonista ne\v-vorške opere Metropolitan. Poskusi so srečno uspeli in delo je bilo kmalu končano. Lej>a prikupen dečko, kaj? To je Franchot Tone, nova mlada moč v filmu »Njujorške luči«. Pomladna sinfonija Pravo pomladno in velikonočno razpoloženje bo v Ljubljani ustvarila nova čudovita revija, v kateri nastopita najprikupnejša majcena junaka: Micky in Sillv. V Ljubljani bo nova Silly - simfonija tekla od 1. do 4. aprila. Na sporedu so med drugim elegantni pingvini, (kolorirana Silly - simfonija), parni valjar z miško Micky. nadalje želva in zajček (v barvani Silly - simfoniji), potem pa spet nastopi miška Micky v igrici »Tako vam je bilo nekoč«. Posebno ljubki sta barvani simfoniji »Kraljica pomladi« in Velikonočna pravljica«. Kakor drugod po svetu, je risani film s svojim grotesknim dogajanjem in ljubko glasbo tudi v Ljubljani osvojil sirca starih in mladih. Ni dvoma, da bo nova simfonija, ki je najskrbnejše pripravljena in tehnično na odlični višini, vzbudila mnogo zanimanja- O davnih morjih iss o piš&isrJšSa Ljubitelje vodožitja bodo gotovo zanimala davna morja, ki so preplavljala slovensko ozemije. Praveku sledi srednji zemeljski vek, začenši s kambrijem. Vsedlin kalabrijskega morja ne vidimo pri nas, pregloboko so v naročju matere zemlje. Kambrijski sledi silurska tvorba, morske sedimente najdemo n. pr. v Karavankah. Morje se tudi v devonu ni umaknilo, o čemur nam pričajo okamenine nižjih bitij te tvorbe. Njej sledi karbonska tvorba. Gornji karbon ni redek v naših krajih in narn priča o mogočnih tropskih gozdovih, ki so se pogrezali pod morsko gladino ter se pokriti z morskimi naplavinami pi'etvoriii v premog. Premogovne sklade pa najdemo tudi v poznejših formacijah. Začetek perma je našel Slovenijo pod morjem, za tem so se pa prikazale kopnine, ki so sčasoma zopet prišle pod morsko gladino, da bi se kasneje znova dvignile. S permom jenja stari, začenja pa se srednji zemeljski vek s triadno tvorbo, ki je pri nas zelo pogosta in ko je stalo nad našo pokrajino plitko morje, na severu se je pa razprostiral mogočen otok. Morje se je potsm še znatno poglobilo. Tekom naslednje jurske tvorbe je morje polagoma odtekalo, za časa k redne tvorbe so štrleli na severu le najvišji vrhovi iz morja, konec krede je pa začelo morje ponovno upadati, da bi se v začetku terciara, ki pripada s kvartarom vred novejšemu zemeljskemu veku, torej v eocenu, spet dvignilo, nakar se je začela gladina znova nižati, a na Notranjskem in Primorskem sta nastala dva prostrana otoka. V poznem eocenu so kopnine vedno bolj naraščale. V oligocenu je opljuskalo morje naše vzhodno hribovje, ni pa preplavljalo našega južnozapadnega dela. Konec oligocena se je morje popolnoma umaknilo, v miocenu se je pa spet dvignilo, da bi se v pliocenu vedno bolj zniževalo ter se konec pliocena končno poslovilo. Terciaru je sledil kvartar s štirimi ledenimi dobami, ki so spremenile mnoge naše doline v jezera, in z aluvijeni, ki je doba rečnih naplavin. Kakor sedaj za časa plime in oseke, tako so natekrla in odtekala, samo v večjih razmerah morja v teku milijonov in milijonov let pod vplivom zemljo oblikujoče, v njenem globokem naročju dejstvujoče sile. Vode so oživele, v težnji po razmnoževanju je začelo veselo rajanje. V potokih na Barju vidimo prav lahko potočne piškurje na delu. V začetku astronomske pomladi se je videlo v Farovcu majhne skupine po 10 do 20 piškurjev pri drsti. Drže se z gobčkom na kamenju, često se pa poedini mlečniki poprimejo tilnika kake ikmice .se ovijejo okoli nje, pri čemer oplajajo ikre, ki jih samica z močnimi tresljaji trupa izpušča. Mladiči se izležejo v teku treh tednov iz iker, ki so raztresene po vsem potoku, kjer obtiče med kamni. Mladiči se takoj zarijejo v blato. Slepi so in ko do-rastejo v 4. letu do 20 cm, spregledajo. Tedaj so dosegli spolno dozorelost. nakar se v pomladi zdrste. po drsti pa poginejo. Akvarirajoč v tem rajskem času v pri-rodi, opazimo povsod večje jate ribic, ki se pripravljajo na drst, če že niso pri svatbi. Tudi vse ostale vodne živalce so se zbudile, rastline se pa zibljejo v sončni svetlobi, pozdravljajoč vse oživljajočo pomlad. O. S. Podatki o morskih transgresijah so v glavnem iz zadevne knjige g. dr. I. Ra-kovca. Žena v sodobnem svetu Štipendije za univerzitetsko Izobražene žene »Politika« je objavila naslednji razpis: i ali nemškem jeziku. Organizacije Udruženja univerzitetsko izo. braženih žen vseh držav podeljuje stalne ali začasne štipendije ženam z namenom, da jim pomagajo v njihovi spopolnitvi za znanstveno delo. Za šolsko leto 1936/37 so rapisane te štipendijje ; Centralna uprava univerzitetsko izobraženih žen podeljuje 300 funtov šterlingov za spopolnitev študija iz matematike, fizike, kemije, geologije, biologije ali eksperimentalne psihologije. Predložiti je treba vsa svoja znanstvena dela zadnjih 5 let v francoskem, angleškem ali nemškem jeziku. Kandidatinja lahko sama izbere državo, v kateri hoče študirati Angleška štipendija podeljuje 100 funtov šterlingov in stanovanje v domu Udruženja v Londonu. Izbor študija je svoboden. Ameriška štipendija znaša 500 šilingov. Treba je priložiti svoja znanstvena dela iz zadnjih 5 let v francoskem .angleškem špansko ministrstvo za zunanje zadeve je stavilo Udruženju U.J.ž. na razpolago štipendijo 4000 pezet. Reflektantka mora znati španski, a znanstveno raziskovanje mora vršiti na polju prirodoznanstva ali zgodovine, filozofije, književnosti, umetnosti in to v Španiji. švicarska štipendija nudi enomesečno brezplačno bivanje v Švici v mesecu septembru 1936 ter plačilo potnih stroškov dotični prosilki, ki bo najbolje obdelala eno od sledečih tem: vpliv Društva narodov na našo državo; kako izkoristiti sred. nješolski pouk za propagiranje ideje med. narodnega sodelovanja; razvoj pacifizma. Štipendijo daje ženevska sekcija Udruženja UJ.Ž. Za te štipendije se morejo potegovati vse članice Jugoslovenskega udruženja univ. iz žen. Natančnejša pojasnila daje tajnica glavnega Udruženja ga. Zamboni Beograd, Dobračina ulica 39. Vloga ženske v prebujanju Indije Ženski listi vsega sveta so zadnji mesec ob prilik:, ženskega kongresa v Kalkuti mnogo pisali o indijski ženi in o njeni vlogi v prebujenju narodov Indije. Mnenja so, da je ta vloga pomembna, kajti žene prdno sodelujejo pri vseh akcijah narodnostnega gibanja ter zadržujejo moške, da ne pijo pijač tujega izvora in stoje pred trgovinami, v katerih se prodajajo predmeti, nad katerimi je bil izrečen bojkot. Mnogo uglednih žen so že vrgli v ječo, skupno s prostitutkami, ki so v Indiji večinoma močno sifilitične. Ženske akcije v pogledu socialne in h;gi-jenske pomoči narodu se čedalje bolj mno-že in indijski reformatorji in politiki v;-soko cenijo delo žen ter pozdravljajo njihovo sodelovanje v skupni borbi. Ind;jska žena se je za vedno osvobodila harema, imenovanega »zenanah«, kajti tudi možje so spoznali, da more ženska, ki je razvila vso svojo inteligenco mnogo več koristit! kot pa otopela samica. Francozinja Claire • Oharles Géniano je posebno navdušena za Pratimo Devi, sina-ho največjega indijskega pesn;ka Rabindra-notha Tagoreja. Pratima Dóvi je nadarjena umetnica, ki zna izvrstno združiti čuvstva in običaje Indov s tehniko zapada. Nameščena je na vseučilišču Santiniketan v Ben-galiji, ki ga je ustanovil Rab in d ran a th Ta-gore. Toda Pratima Devi se s tem ni zadovoljila. Spoznala je, da mora danes tudi žc<«. ki se čuti sposobno za to, posvet:ti svoje sile javnemu delu za blagor ljudstva. Kmalu je postala predsednica velike ženske organizacije, ki ima svojo podružnico v vsaki pokrajini Jn ki se bavi z vsemi problemi. ki danes zadevajo napredno žensko: s političnimi pravicami, z enakopravnostjo v družini 4n družbi, z napredovanjem žen v službah. Odbor pošilja posebne deputa-cije na vlado toliko časa, da doseže svoj smoter. Samo s prizadevanjem teh žen so bile odpravljene nekatere navade, močno zakoreninjene v tradiciji indskega naroda, a silno škodlj;ve za niegovo zdravje. Ena teh navad je bilo predvsem sklepanje zakona med otroki. Sedaj se indsko dekle ne sme poročiti pred 16. letom Vprašanje ločitve. ugodne za ženo, pa še ni rešeno, kliuib vsem naporom ženskih organizacij. Kajti, umevno je, da v deželi, kjer vlada toliko predsodkov, napredne ideje še niso zajele širokih množic mdskih žen, ki so še vedno zaprtne po haremih, kjer žde v nevednosti. Ker ima žena mati v druž;ni velik upliv, je posebno važna vzgoja ženskega naraščaja tudi med preprostim narodom, kz katerega bodo izšfle bodoče matere. Kongres indskih žen se posebno zavzema za pravice obrtniških in tvorniški-h delavk, katerih položaj je strašen. Nečloveško jih izkorišča prav tako indski kot angleški kapitalist. Samba!« Ghose vrši med preprostim- ženami posebno dobro delo. Ker vlada po- sebno glede nege dojenčkov velika nevednost, hodi ta žena, ki je diplomirana babica. od vasi do vasi in poučuje matere v prehrani ;n negi maliih otrok. Neka druga žena je v sipomin svojih dveh umrlih höe-ra ustanovila zavod, ki ima namen pošiljati na deželo bo.niške strežnice, neke vrste oskrbne sestre. Po vseh večjih krajih ustanavljajo žene neke vrste bohrške postaje, kjer nudijo brezplačno pomoč zlasti indsikim šolarjem. Y vsaki vasi deluje — predvsem po prizadevanju žen — poseben vaški komite, ki se mora ha vi t i z zdravstvenim in h'gijen-skim stanjem vasi. y>Pajčolan pred bivališčem indijske žene«■ je nasi! o v knjige, ki io je nedavno naste niso napravili toliko težkoč, da sta se morala ločiti Poleg neposredne preteklosti opisuje knjiga tudi danaišnje stremljenje izobraženih Indijk za osvobojenje žene. Posebno zanimi-v' so pa zgodovinski izsledki, ki pričajo, da je bila nekdaj tudi Indijska žena svobodna. dokler se ni pod uplivom kaste brahmanov zaikoreninilo prepričanje, da je ženina duševnost manjvredna, da mora torej žena živeti pod absolutno n adoblast j o moža. Knjigo priporoča sam Rab:ndranath Tagore, kar je najboljše jamstvo, da so podatki v knjigi verodostojni. V nekaj vrstah Turčija izda v kratkem zakon o pospeševanju turizma. Poslali bodo strokovnjake v razne dežele, ki bodo na licu mesta proučevali organizacijo za povzdigo tujskega prometa. Neka velika trgovina v New Yorku je nedavno preskušala vrednost prijaznosti s kupci. Vsemu osebju je bilo naročeno, naj bo nekaj dni posebno prijazno do kupcev, nekaj dni pa naj se bolj malo briga zanje. Uspeh preizkušnje je bil, da je vsak kupec v dnevih prijaznosti potrošil povprečno 90 centov, v drugih dneh pa 25. Neki Madžar je ukradel in pil čist alkohol. Ko je v pijanosti prižigal cigareto, se mu je špirit v ustih vnel in nesrečnež je v malo minutah umrl v groznih bolečinah. V Berlinu so praznovali 50-!etnico avtomobila. Tvrdka Daimler in Benz je namreč pred 50 leti Prijavila prvi patent za avto z bencinskim pogonom. Za orjaški novi parnik Queen Mary so morali naročiti tudi velike množine porcelana in steklene posode. Nabavili so 50.000 krožnikov, 14.000 skodelic, 10.000 tas. 17.000 čaš in 8000 posodic za čaj. TREHCUCOATE ter vsa U B L A £ 1L A v ogromni izberi, odlična izde laaa si nabavite najugodneje pri PRESKERJL ■?v. Petra c. U Telefon 38-81 Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE lz lekarne DR. G. PIOOOLMA V LJUBLJANI — se priporoča oledim m slabotnim osebam. f V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena mati, stara mati, teta in tašča, gospa ^Crrstma Jßichteme^ier vdova sodnega sluge, dne 29. t. m. po kratkem trpljenju, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v torek, dne 31. marca 1936, ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Suvoborska ul. 16, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 29. marca 1936. ŽALUJOČI OSTATI. UUUUUUBBBSa ' ffi^Vi«*^.;^*., i?- isv • ".v"'":;, f Anton Čehov: llja Petrovič Peplov in njegova že? na Kleopatra Petrovna sta stala /a vrati in prisluškovala. Na drugi strani vrat — v majhnem salonu, — sta si mlada zaljubljenca pravkar razkrila ljubezen. Mlada zaljubljenca sta bila Nataša, domača hči in šuškin, učitelj mestne vadnice. »Ujel se bo,« je zašepetal Peplov, ki je od same neučakanosti drgetal in si mencal roke. »Pazi. Petrovna! Ka? kor hitro bo začel govoriti o čuvstvih, vzemi s stene sveto podobo — in gre« va blagoslovit mladi pur. Tega bova dobila... Blagoslov s sveto podobo drži boljše * od vseh zakonov in pred« p i sov. Potem se ne more več izma« zati, čeprav bi poizkušal kaj doseči pri sodniji. Zakaj tudi sodnija prizna blagoslov s sveto podobo za obvezne* ga!« Za vrati se je plete! ta pogovor: »Nikarte!« je reke! Šuškin in prižgal užigalico. »Nikoli vam nisem pisal pi* sem!« »Pismo sem takoj spoznala! Oh. ču« dovi to je bilo! Vi. ki podučujete ka* ligrifično pisavo, pa ste napisali to pi* smo kakor kak osmošolec!« »Ilm! To ni važno. Pr,i lepoj>isju ni bistveno, ali kdo lepo piše. Nekra« sov je bil pisatelj, a pisal je kakor kak prvošolec, da je človeka kar sram če pogleda njegovo pisavo. V zbranih delih si lahko ogledate njegovo pisa« vo.« »Takšen je bil Nekrasov — a to pi* smo ste pisali vi!« (Vzdihnvla je.) »S pisateljem ali pesnikom bi se rada omožila. Gotovo bi mi dostikrat na« pisal kakšno pesem v spomin in me zmerom oboževal.« »Pesmi vam lahko tudi jaz skujem, če hočete!« »O čem bi lahko pisali?« »O ljubezni, o čuvstvih... o va« ših očeh. Brali jih boste in prevzeli vas bodo. Solze vas bodo oblile! To* da — če vam napišem lirične pesmi ali vam bom smel potlej poljubiti ro« čico?« »Oh. moj Bog! S tem lahko takoj začnete!« Šuškin je poskočil, zgrabil njeno okroglo, zalito, po milu dišečo ročico in jo pritisni! na usta. Med tem je zavijal oči. »Hitro, vzemi sveto podobo!« je za« hlipal Peplov in dregnil ženo s komo!« cem. In ne da bi se le količkaj obotavljal, ie na stežaj odprl vrata. »Otroci!« ie zamrmral, dvignil roke in mežikal z očmi, kakor da bi mu hotelo iti na jok. »Bog, naš Gospod, vaju naj blagoslovi, otroka moja... Živita, rodita sadove, in razmnožita se!« »Tudi jaz, tudi jaz vaju blagoslav« ljam!« je rekla mati, ki se je resnično jokala od veselja. Napad staršev se je s tako naglico izvršil, da Šuškin sploh ni utegnil pri« ti do besede. »Zdaj si se ujel! Zbogom svoboda!« je pomislil ves trd od groze. »Zdaj je konec s teboj, bratec! Ne boš jim več ušel!« In vdano je sklonil glavo, kakor bi hotel reči: »Vzemite, premagan sem!« »Blaaa—goslavljam vaju!« je nad a* ljeval oče in sc tudi začel jokati. »Na« tašenjka, stopi k njemu ... Petrovna, daj mi sveto podobo!« A zdajci se jc mahoma nehal jokati, obraz se mu je spačil od gneva. »Teleban!« je besno zakričal svoji ženi. »Neumna gos! Mar je to sveta podoba?!« Kaj se je bilo zgodilo? Učitelj je plaho dvignil pogled in videl, da je bil rešen: mati je bila v nagPci name« sto svete podobe snela sliko pesnika Ljcskova s stene. Stari Peplov in nje« gova žena Kleopatra Petrovna sta zmedena obstala in nista vedela, kaj jima jc storiti. Učitelj pa je izrabil njuno zmedenost in pobegnil. ALOJZIJ PAULEN, veter, inšpektor, naznanja v svojem, v imenu sestre AMALIJE in brata MIRKA ter ostalih sorodnikov, da je njegova ljubljena sestra, ozir. teta in svakinja, gospodična (P&uìln blagajničarka grad. podjetja G. Tönnies dne 28. t. m. po dolgotrajnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v torek, dne 31. marca 1936 ob pol 6. uri popoldne, izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 29. marca 1936. - V •*-, ■*-.-- : ■.-,v^-ošPsfe Po dolgotrajnem trpljenju je preminul, večkrat previden s svetotajstvi naš ljubljeni soprog, sin, brat, svak in stric, gospod ZASEBNI URADNIK. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 30. marca 1936, ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 29. marca 1936. ANA BERNIK, mati; MARIJA BERNIK, soproen: VALENTIN, brat — in ostalo sorodstvo. Dre.tuje Davorin Ravljeo, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf ülbnfkar, — Za Narodne tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc JezerSek. — Za tnseratnt del Je odgovoren Alojz Novak. — Vat v L«tab! *ar