„Goma" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pad« na to dneva prnznik, dan poprej. UriMlništvo se naliaja v „Narodni Tiskami", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavliati pisma. Nefraukirana pisma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vraeajo. GORICA 1 • * ¦ ;• ••'*¦¦. . ¦ 4,,G,ori«*a* s^bne na leto lü K, za pol leta 5 K, za četrt Ieta 2.50. Ipravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskami", ulica Vetturini St. 9. Za oi;lasK se plačuje od cveterostopiu* petit vrste po 14 vin.. za večkratin natis primeren popnst. I'xHann'zii«' dtevilkc stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. Št. 58. V Gorici, v torek dne 20. julija 1909. LetO XI. Načrf za oskrblien]e vi- pavskih občin s pilno vodo. Goriško mesto je sklenilo, da hoče preskrbeti mestu zadostnc pitne vodc iz Mttblja. Vodovod od izvirka Hublja do Rafuta, kjer bo glavna krnica za vodo, je proračunjen na 1,700.000 K. Delo se inia čimpreje izvršiti. To priliko je trebaizkoristiti v to, da dobijo pitno vodo tudi one občine na Vipavskein, katere nimajo studencev in studenčnice. Mesto ne bode imelo pri teni nobene denarne škode, kajti za raz- liko cene cevi, ki bi imele nekoliko sirji premer vsled preskrbljenja občin z vodo, bi skrbele občine. država in dežela, isto tako tudi za druga dela, ki ne spadajo k glavnemu vodovodu. Pač pa bi imelo mesto dobiček od te skupne akcije. Stalno je, da bode vlada raje podpirala podjetje, če velja isto tudi za vso vi- pavsko dolino, nego če bi veljalo le za goriško mesto. Ni treba niti naglašati, da vse podjetje bi bilo bolj varno. če bi se istega udeležile tudi naše občine, nego če bi veljalo le za mesto. Izvestno je tudi, da bodo sTe občine, skozi katere pelje vodovod, mestu bolj na roko, ako bodo tudi one udeležene pri tern nego v nasprotnem slučaju. To uvidevajo tudi mestni očetje sami, zato so pa novemu načrtu naklonjeni. Vprašanje nastane sedaj, katere občine pridejo pri tern v poštev. Ajdovščina ima svoj vodovod, nima torej potrebe pitne vode; pač pa pride v poštev mesto Sv, Križ in vse one ka- tastralne občine, ki spadajo pod mestno županstvo.namreč Cesta, Dobravlje, Place in Male Žablje. Sv. Križ ima uže svoj po stavbenem svetniku Oberstu izdelom načrt za poseben vodovod, ki bi stal 121.000 K, in bi dobival vodo od Sto- mažev. Stalno je, da bi se stroski za mesto Sv. Križ znižali vsaj na polo- vico, ako bi se oskrbele občine tega županstva z vodo iz glavnega goriškega vodovoda. Opomniti je pa Še, da v Oberstovem načrtii ne pride v poštev davčna občina Dobravlje. Iz Malih Žabelj bi se pa prav lehko vpeljala voda tudi v Velike Žablje, katere nimajo dobre pitne vode. Tudi to občino bode treba preskrbeti z dobro vodo. Lokavec ima tudi uže po svetniku Oberstu izdelan načrt za svoj vodovod, čegar stroski so proracunjeni na okro- glih '30.000 K. Tu nastane vprasanje, ali bi bilo bolje zgraditi za Lokavec lasten vodovod. ali pa ga zvezati z glavnim mestnim vodovodom. Kolikor nam znano. ne bode kazalo za to ob- čino ozirati se na mestni vodovod. Tudi Skrilje, ki so blizu ciržavne ceste, bi lehko dobile vodo iz glavnega goriškega vodovoda. Toda ni nam znano, ali ret'lektira ta občina na to. ali ne. ker ni bilo nobenega zastopnika na shodu v Dornbergu. Kamnje ima tudi uže svoj načrt za vodo. Izdelal ga jc tudi trzaški nie- lijoracijski urad. Izvršitev istega bo stala 16.000 K. Kamnje je previsoko. da bi dobilo vodo iz vodovoda, ki pojde po državni cesti; pač pa je oddelek Potočc blizu ceste. in ta oddelek dobi gotovo vodo od tarn, s čiinur se prihranijo kamenski občini veliki stroški. • S. Tomaž in (iorenji Vrtovin imata doma dobro studencnico. a ljudje v Do- lenjem Vrtovinu mo raj o piti vodo iz potoka. Tudi ta del občine, ki je blizu državne ceste. dobi lahko vodo iz glav- nega goriškega vodovoda, ako se občina le oglasi, (jojače in MalovSe ne pridejo v poštev, ker imate tam sami svoj vodo- vod. kateri zahteva le male poprave. Tudi Črniče imajo dobro pitno vodo, toda ob deževju je ista zelo motna. Ker pojde mestni vodovod skozi Črniče, bo treba jemati v poštev to okolnost. Ker pelje mestni vodovod tudi skozi Šempas, je naravno, da dobi tudi ta občina pitno vodo iz glavnega vodo- voda, kar ji bode zelo prijalo, kajti se- daj je jako slabo preskrbljena v tern oziru. V Selu bi se odcepil od glavnega vodovoda postranski, ki bi peljal skozi Batuje in dalje po skladovni cesti v Dornberg. Rojči, Tabor, Brdo, Saksidi in Dornberg potrebujejo nujno dobre pitne vode, a to dobijo tern potom. Od tod bi se rzpeljala voda v Prvačino in, ako ne bodo stroški pre- ogromni, preko Gradišča v Renče. Na (irugi strani pa bi sel vodovod po bra- niški cesti v Riliemberk. ki potrebuje nujno dobre pitne vode. Ali bo mogoče preskrbeti z vodo tudi Bilje. Bukovico in Votersko, tjga ne veino, ker nam niso znane toza- devne razmere tarn in ni bilo nobe- nega zastopnike na shodu v Dorn- bergu. ki bi tamošnje vodne razmere pojasnil. Kar se tiče občin v mestni oko- lici, kakor Št. Andrez. Sempeter in Vrtojba, je delatinato. dabidobili vodo iz glavnega mestnega basina naRai'utu. Stroski ne bodo veliki. kajti niestna vodna mreža bo segala gotovo do no- risnice, in od tam je do Šempetrajedva pol kilouietra in v Vrtojbo tudi ne pre- daleč. da bi se voda tja ne dala izpe- ljati brez velikih stroškov. Ker pojde inestna mreža gotovo tudi do južnega kolodvora. dobi tudi Št. Andrez od tam vodo brez denamih in drugih težav. Tudi občini Sovodnje in Miren bi seod tu lahko preskrbeli z dobro vodo. toda kako bode s tozadevnimi stroski, na'm danes ni še znano. Ker ima Solkan dobro in zdravo pitno vodo, Kronberg tudi. bi bile na ta način preskrbljene z vodo skoro vse občine v vipavski dolini razen Šmarij in (iabrij. Ideja je imenitna. delo je izvrš- ljivo, le poguma in vztrajnosti je treba. V Dornbergu izvoljen odbor naj gre zato pogumno na delo. da ne pcrečejo enkrat naši potomci: Važni momenti so našli malenkostne ljudi. ki niso razu- meli svoje naloge! flbsolviranim učifeljišč- nikom. Izpiti na koperskem učiteljišču so minuli in nov ueiteljski naraščaj je za- pustil mesto. v katerem mil je bilo dano preživeti štiri dolga leta rnladostnega življenja. Prestani maturitetni izpit je postavil važen mejnik na pot novodo- zorelih vzgojiteljev mladine in na ta mejnik je utisnila usoda s svojo že- lezno roko konec brezskrbnih dijaskih let, na ta mejnik je zapisala absolvi- ranim učiteijiščnikom nastop resnepoti. nastop vzvišenega. odgovornosti polnega poklica. Mladim učiteljem kličemo: „BoJite prisrčno pozdravljeni ob vstopu v novi stan!" Iz nase sredevzeti. vspo- sobili ste se za pijonirje, za delavce pri veliki misiji. za povzdigo in procvit milega slovenskega naroda. Le še dober mesec počitka in Vase delo bo pričelo. Xajvecja nadana- Šega milega naroda. največji zaklad, izročen Yarn bo v oskrbo. Kako ga bo- dete vzgajali. kako mu krepili um in voijo, kako blažili srce! Težavna je rešitev tega vprašanja, ki bo stalo v doglednem easu v vsej svoji resnosti pred Yami. Težavna je rešitev tega vprašanja zlasti zato. ker zahteva strogega poznanja, pravega do- brega in točnega upogleda v poli- tico življenje. kjer skrivajo razne stänke za sladkimi besedami narod in človeštvo uničevalne programe. Postav- ljeni bodete na razpotje in pasti bo mo- rala odločitev — za križ ali proti krizu. za vero ali proti njej. Svobodomiselni kolegi nastavljali Yarn bodo mreže svojih spletk: skusili Yas bodo vloviti, skusili zapeljati. Z največjo zgovornostjo se bodo trudili zatreti v Vaših srcih lepe nauke. katere Yam je vcepila rodna mati. Yse moči bodo napeli. da zatrejo v Vas cut vere ter Vas tako vsposobijo za propagatorje svobodomiselnih teženj. Ne bode jim primanjkovalo laži in obrekovanja. Z nepopisno vstrajnostjo vcepali bodo v Yasa srea gnjev in sovraštvo do du- hovsčine in iz tega dosledno izvirajoče nasprotstvo proti katoliški cerkvi. V Vaši dusi se bode moral biti dusevni boj in odločnosti bo treba. da v tern boju ne podležete. Toda ne verujte lažem svobodo- miselnih kolegov: skupno z dušnim pa- stirjem izgajajte deco Yam izroceno! Potrpite v toliko. da spoznate značaj drug drugega. S tern si vstvarite po- polnoma samostojno mnenje in to spoznanje Yas bo sililo k skupnemu delu za dobrobit na§ega naroda. Yeliko Vam bodo nasprotovali za- tegadelj liberalni kolegi. Z bojkotom. preziranjem in zaničevanjem bodo sku- sili streti Yas jeklen značaj, toda obu- pati ne smete. kajti konečna zmaga mora biti Yasa. Kam gremo na počif- nice? - Na Gorenisko! - Svoji k svojim. Bližajo se počitnice, čes, v katerem se vsak rad razveseljuje in razvedri. Marsikateri Slovenec in Slovenka pre- mišljujeta, kam naj gresta letos na po- čitnice. Vsako leto nas je vabila naša krasna gorenjska siran, letos pa naj ima to vabilo dvojno moč in veljavo. Odkar teče bohinjska železnica, so Gorenjci zelo napredovali. Pričelo se je veselo prometno tekmovanje. Starejše hotele so večinoma povečali ali prenovili. Tu omenimo le hotel „Man gart" v Ra- tečah, „Razor" v Kranjskigori, „Š m ere" in „T riglav" v Moj- strani, „T r i g 1 a v" na Jcsenicah, popolnoma moderniziran hotel in penzijo „Dobrava" na Blejski večjimi kopališči. Fini hotel „Topli- ce", dobro znani hotel „Triglav" gosp. Peternela, krasne prirejeni hotel „Pet ran", na novo sezidani veliki hotel „Europa" in cela vrsta restav- racij in vil spričujejo, kako velike ko- rake dela na Bledu tujski promet. O Bo- hinju, kateri je tudi pozimi izkazal svojo magnetično silo, nam pa od vseh strani dohajajo priznanja in sicer tudi od od- ličnih tujcev, ki vsi hvalijo izvrstno po- strežbo. Tu je v novejšem času nastala cela vrsta hotelov, ki se vsi izvrstno vodijo. Krasna hotelska skupina „Tri- glav" bode — kakor čujemo -- letos gostila odlično tujo in tudi domačo go- spodo, ker se je tudi že dosti odličnih Slovencev oglasilo; tu nas torej priča- kuje izborna zabava in izvrstna ku- hinja. Hotelir g. Seidel je najel za se- zono dunajskega kuharja, njegova iz- vrstna, pristna vinska klet je pa že itak priznana. Cene so izdatno znižane. Cela rodoljubi. Zakaj bi Šli v tujino, v stari- kave in semtertja prav zanikerne in drage gostilne, ko je vendar doma tako krasno in lepo? Izvrstni hoteli „Ro- dica", „Markež", Bistrica", „Men- cinger" in v najnovejšem času tudi hotel in penzija „Turist", nudijo tujcu in domačinu v Bohinjski Bistrici vse to, kar bi dobili drugod in morebiti še veliko boljše in cenejše. (losp. Rav- hekar je letos hotel „Zlatorog" po- polnoma dogradil in njegova hotelska skupina na koncu Bohinjskega jezera in v bližini Savice ima tako znamenito in divno lego, da jo tudi v tirolskih Alpah le radkokje najdemo. Tudi drugod po (iorenjskem se je mnogo ztdalo in po- pravljalo in vidi se, da naši domačini res z zdravim razumom in veseljem pri- pravljajo vse za letoviščarje. Omenimo naj le še hotel „Legat" v L esc ah, „S t'u r m" v P o 1 j č a h, „B a s 11" i n „Kunstelj" v Radovljici. Letos bo- sip.mn tudi v nuiocfili uostilnah vživali tečaja. pri katerem je bila udeležena ve- čina boljših gorenjskih gostilen. Rekli smo. da mora imeti letos Oorenjska dvojno privlačno silo. Eno privlačnost smo že omenili s tern, da smo opozorili na v e 1 i k napredek n a Š i h gorenjskih hotelov in gostilen, druga moč. ki nas mora pa z elemantarno silo napotiti na Gorenj- sko v letovišča, so politične razmere, v katerih živimo. Naša dolžnost je, da se ne vsiljujemo v t u j e k r a j e, kjer nas ne marajo in zaničujejo in da podpiramo v prvi vrsti do- maüo podjetnost, ki mnog'O t r p i pod s e d a j n i m i n a p a d i na- š i h nas pr o tn ik o v. Gorenjska naj postane letos rendez-vous sloven- ske inteligence iz vseh sloven- skih krajev, potem bodemo se-le preverjeni in prepričani, kako lepa je naša domovina in kako prijetno se da v njej živeti. Torej na svidenje na Go- predložila trgovinskcmu ministru spo- menico, iz katcre posnemljemo to-le: Spo- tnenica pravi, da poštna urada v Go- rici št. 1 in št. 2 sta nezadostna ter bi se moralo zgraditi v Gorici n o v o poštno poslopjc. - Poskrbeti bi se moralo, da bi se uvedla vsakdanja pošta za prebivalce v Rožni dolini in v Starigori. ¦- Uvede naj se v Goriško- Gradiščanski avtomobilna poštna služba, Taka pošta bi bila zlasti za Kras, Vipavsko dolino in za Brda pre- koristna. — Nedržavni poštni uradi v Nabrežini, Tolminu, Sežani, Červinjanu, Gradišču, Korminu, Gradežu in Tržiču naj bi se spremenili vc. kr. poštne in brzojavne urade, kakor se je to storilo v drugih deželah monarhije. — Poštn? služba v Gradežu naj se razširi, kakor zahtevajo potrebe. — Upe- iljati se mora spet v Gorici oddelek telegrafskih zvez. Telefonska črta naj se zveže sKorminom in Ita- lijo, sFurlanijo, sSoško dolino, Tolminom, zMirnom, Renčami, Dornbergom in Rihembergom. — Nadalje vsebuje [spomenica apel na trgovinskega ministra zaradi n a- stavijanja osobja pri poštnem in telegrafičnem u r a d u v (I o- r i c i, ki mora umeti jezik ljudstva, in v spomenici je rečeno, da so bile vse do- sedanje pritožbe v tem oziru brezvspešne in se niso upoštevale, kakor bi se mo- rale. — N a d a 1 j e v a 1 n a š o la z a grade žke r i b i č e bi se morala ustanoviti.—Urediti se morate posebno reki N a d i ž a i n A u s s a. -— Z a T r- žič je treba pričeti veliko akcijo z ozi- rom na industrijo, ki se tain širi. — Neobhodno potrebna je zgradba želez- nice S v. L u c i j a - K o b a r i d in S v. L u c i j a do k r a n j s k e m e j e p r o t i Idriji ter železnica Gorica- Červinjan in 1 u,č n a železnica v Tržiču. Spomenica končuje: 0 tem, kar prosimo, se je prepričala Vaša Prevzvišenost de visu, in podpisana de- želni odbor in trgovska in obrtna zbor- nica se trdno nadejata, da bode Vaša Prevzvišenost priskočila na pomoč s ta- kojšnjimi in uspcšnimi ukrepi. Regulacija Vipave je gotova stvar. Proračunjena je na 1,152.000 kron. K temu pripomore država 50 odstotkov, torej polovico, 30 do 35 odstotkov pris- peva dežela in na vipavske občine pride 15 do 20 odstotkov, ali 172.800 krön.' Električna /elezuica Opčine-Sežana. -— Svoj čas se je uže pisalo in govorilo, da namerava neka tržaška anonimna družba zgraditi električno cestno želez- nico iz Opčin do Sežane. Potrošek bi znašal okoli 600.000 K. Dotična tržaška anonimna družba je nazrianila to svojo namero tudi goriškemu deželnemu odboru, ter naznanila, da je uže izdelala dotični podrobni načrt, a hotela bi prej vedeti, koliko delnic bi prevzela dežela in prizadete občine. Deželni odbor gori- ški je bil pripravljen to podjetje izdatno podpirati in je to namero toplo pripo- ročil namestništvu s prošnjo, naj vlada podeli čim večjo podporo za to veleko- ristno napravo Deželni odbor je motivi- ral svojo prošnjo na namestništvo tako-le: Ob 16 sejmov, ki se prirejajo vsako leto v Sežani, se privaža skupno nad 32.000 glav živine; tarn se zbira nad 22.000 tujcev iz Primorskega, Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in s Hrvaškega. Nad pol tisoča letoviščnikov pri- haja vsako leto od junija do septembra meseca v Sežano in največ teh se na- stani v 17 gostilnicah. V Sežani imajo sedež okrajno so- dišče, c. kr. okrajno glavarstvo in davčni urad in nad 10.000 oseb prihaja vsako leto v Sežano, ker imajo opravila s temi uradi. Sežana inia garnizijo, broječo 600 mož in za čas manevrov se zbere tam najmanj 2000 vojakov. Oirmninti hi 5o hilr> Ha sp nnHnii kraskih krajev vsak dan v Trst, kamor nosijo mleko in zelenjavo. Iz teh razlogov bi bilo zatrdno pri- čakovati,*da podeli c. kr. vlada primerno denarno podporo, da pospeši na ta na- čin zgradbo clektrične železnice OpČine- Sežana, razven tega pa, da naroči v ta namen potrebna pogajanja v namen, da se čim prej zajamčijo prispevki vseh tistih činiteljev, ki se zamore nanje ra- čunati. Nezaupnica poslancema kranjske trgovske in obrtne zbornice. — Kranj- ska liberalna deželna poslanca, izvo- ljena od trgovske in obrtne zbornice in sicer dr. Novak in Zupančič sta moža, ki nista še poročala v trgovski zbornici o svojem delovanju in se sej te zbornice nista še udeležila, odkar sta izvoljena. To je napotilo trgovsko in obrtno zbornico kranjsko, da je v svoji petkovi seji izrekla na predlog svetnika K re gar j a ornenjenima poslancema nezaupnico. To je liberalne svet- nike zbornice tako osupnilo, da so jo koj pobrisali iz zbornice, ko so videli, da so v manjšini. — Za flajštrček omenjenima poslancema pa je poskrbel izvrševalni odbor liberalne stranke, ki se je precej na to sestal ter izrekel za- upanje poslancema trgovske zbornice dr. Novaku in Zupančič za njuno „neu- morno delo". -- Jako značilno! Kranj- ski liberalci so prišli že tako daleč. da celo njih glavne pozicije, kakor je n. pr. trgovska in obrtna zbornica, pokajo na vseh koncih in krajih. Občni zbor „Alojzijevisča" v Go- rici bode 26. julija s sledečim dnevnim redom: 1. P">zdrav predsednikov. 2. Letno poročilo. 3. Sprememba pravil. 4. Hven- tualni predlogi.Zbor sebo vršilob 2. pop. v učilnici „Alojzijevišča" (via Ponte Izonzo 7). Udje so uljudno naproseni. da se udeležijo tega zbora v polnem številu. V Gorici. 15. julija 1909. Predsednik: Ivan L u k e ž i č. V Rihenbergu priredi v nedeljo dne 25. julija „Kršč. soc. izobraževalno društvo na dvorišču g. A. 1. Pečenka ob 4. uri pop. veselico s sledečim vspo- redom: 1. H. Volarič: „Vesela družba". poje mešani zbor: 2. M. K. Valjavec: „Od nebeskc glorije", deklamacija: 3. Dav. .lenko: „Molitev". poje niešani zbor; 4. M. K. Valjavec: „Ovsenjak". deklamacija; 5. P. H. Sattner: „Pogled v nedolžno oko1', poje moski zbor; 6. P. H. Hribar: „Oba junaka", prizor: 7. „Tri narodne pesmi", poje mešani zbor; 8. ftastop pevovodje dr. Jaroslava pl. Diri- gentinovskega s svojim zborom : 9. A. Kosi: „Slovenka sem". poje ženski zbor; 10. A. Foerster: „Ah, ni li zem- ljica krasna", poje mešani zbor: 11.- *** „Šnofarji". spevoigra. pojejo goriški di~ jaki; 12. 1. Kokožar: „Sopek narodnih pesmi'', poje troglasni ženski zbor; 13. A. Kržič: „Zamujcn vlak", šaljiv igrokaz v 5 prizorih ; 14. Nekaj po vrhu. — Za- četek ob 4. tiri popoludne. Vstopnina s sedežem 1 K, stojišče 50 vin., člani 20 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. Sloveska pesem „Na boj se je v nedeljo zvečer krasno razlegala na peronu goriškega južnega kolodvora. Okolu pevskega zbora „Zvezde" iz So- vodenj-Rubij se je koj zbralo več ljudi, Slovencev, Lahov in Nemcev. Ti slednji so jeli sikati na pevski zbor in nek redar ni imel nujnejšega opravila, nego naganjati pevce v železniški vagon. Ko so pevci končali so se podali v voz in navzoči Slovenci so priredili pevskemu zboru navdušeno ovacijo. Gledali smo Lahe in Nemce, kako so se jeze penili in bi najraje pevce spilinili. a korajže le niso imeli. V Gradežu je kopaliških gostov letos izredno mnogo. Lani jlh je bilo do 15. julija 5396, letos pa jih je bilo 15. julija uže 63.304. Letos se nahaja v Gra- dežu mnogo Slovanov, zlasti Čehov, pa tudi Slovencev jn Hrvatov se dobi sedaj Tatovi. — Na Ajševici so do sedaj neznani tatovi v noči od petka na soboto ulomili v gostilno Komelovo. Da bi jih kdo ne motil, so preko stopnjic pre- vlekli žico, v katero naj bi se zaletel tisti, ki bi hotel priti iz stanovanja po stopnjicah, kar bi lahko bilo usodepolno. Pri njih čednem delu jih je motil pes, ki pa je imel — sreča za njih nagobčnik. Tatovi so udrli v kuhinjo skozi okno ter odnesli veliko gnjat. - V isti noči so hoteli udreti najbrže ravno isti uzmo- viči v gostilno Podgornikovo pri Rusi hiši, a so bili moteni od mimoidočih ljudi, nakar so jo pobrisali. V soboto smo poročali o tatvini v St. Petru, ki se je izvršilo ravno v isti noči pri trgovcih Jožefi Vižin in Droč ter v gostilni Furlanijevi. Tatovi so bili najbrže eni in isti. • Ravnokar se nam poroča, da so včeraj tatove zasledili v Vrtojbi, ki so seveda cigani. Našli so pri njih vse ukradeno blago. Odvedli so jih v go- riške zapore. Razpisana sluzba. - V področju c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu se ima spopolniti eno oziroma več mest davčnega eksekutorja. Prakticno-teoreti'ni tečaj za ba- bice. — SI. oktobrcm \W) se odpre na c. kr. učiteljisču za babice v Trstu praktično teoretični tečaj v sloven- skem jeziku. Ženske, ki se žele ude- ležiti tega težaja. ne smejo biti stare nad 40 let: ako niso omožene, morajo biti stare nad 25 let. Razpisano je mesto poštnega. ek- speditorja pri c. kr. poštnem uradu v Biljani. pol. okraj Gradiška. ^trajk ajdovskih predilcev traja dalje. \' nedeljo so imeli shod. Ravna- telj Ammann je izdal proglas. da sprejme v tovarno 150 delavcev pod starimi po- goji. a delavci so odgovorili. da ne gredo na delo. Potem je obljubil 5° 0 povi.sek. kar so delavci odklonili. Delavstvo je slo^.no in upa na zmago. Tovarna trpi veliko skodo. Kmetijsko predavanje. \' ne- deljo dne 25. tek. meseca ob 10. uri predp. bo predaval ravnatelj deželne kmet. sole. gosp. Anton ^trekelj. na kmetiji nove deželne norisnice v Pod- turnu o zelenjagoji. — Povabljeni so vsi tisti. kateri se zanimajo za to pre- važno panogo nasega domačega kme- tijstva. naj se v obilnem stevilu vdeleže poduka. Po predavanju bo gosp. govor- nik razkazoval in razlagal vsa dela. ki so se izvršila na novo ustanovljenem poskusnem zelenjadnem polju. Laski kolesarji iz Trsta so napra- vili minulo nedeljo dirko med Trstom in Korminom. Po cesti med Nabrežino in Kontoveljem je bilo raztrosenih polno majhnih žebljev. vsled Cesar sta se dva kolesarja ponesrečila. „Picollo" pravi v svoji zlobi, da so žeblje nalasč po cesti natrosili Slovenci. a dokazano je. da sta jih trosila dva kolosarja v sivi obleki, kakorsno ima ital. kolesarsko društvo. In celo iz nekega avtomobila so trosili žeblje po cesti. Nekateri ital. dirkači so imeli pripravljenih pet koles. kar je najboljsi dokaz, da so morali dotični dirkači vedeti. da so žeblji po cesti natrošeni, — Lepe reči! Slovenski napis na spomenik po- kojnega voditelja tržaških Slovencev. Viktorja Dolenca. je tržaški magi- strani po večletni borbi vendar dovolil. Slovenski napis se glasi: Zaslužnemu voditelju postavili tržaški Slovenci. Velika tatvina v koperski cerkvi. V noči od 10. na 17. t. m. so do sedaj neznani tatovi ulomili v kopersko stolno cerkev. Odprli so tabernakelj, vrgli po tleh sv. hostijoin jo poteptali. Vsakristiji so tatovi našli ključe cerkvene zaklad- nice, iz katere so odnesli 300 K, na- dalje so odnesli 3 srebrne kelihe, dra- gocen in velik kelih, ki je bil podarjen koprski cerkvi od nekega nadškufa, vre- den 40.000 K. Ukrasti so hoteli tudi ve- liko monštranco piramidalne oblike ve- , likp, vrpfjnpsti. a. Sstjo Jiaihrže vsled dve hranilni knjižici trzasko-koperske | „Cassa rurale". Vrednost ukradenih pred- | metov se ceni na 60.000 K. O tatovih. ki so morali biti najbrže domačhi, do sedaj ni sltdu. Ta.tje so se najbrže skrili zvečer v cerkev, kjer so potem izvršili svoje bogoskrunsko delo. V Ameriko potujočim naj služi v vednost, da je izdal naselniški komisar Williams jako stroge naredbe, Pred vsem mora imeti vsak potnik. predno izstopi na suho, najmanj 125 kron denarja v gotovini, če tega zneska nima ter tudi nima nikakega sorodnika ali znanca, kateri bi zanj to svoto založil. ga ko- misija enostavno vrne v domovino. Celo potovalci II. razreda morajo deloma pred izselniškega komisarja. kjer morajo pokazati omenjerio svoto denarja. Kako strogo se sedaj v New Yorku postopa s potniki, naj se razvidi iz slučaja. da je samo na parobrodu liamburške družbe „Präsident Lincoln" bilo vrnjenih 220 potnikov. Samo en dan je bilo vrnjenih 700 potnikov. kateri so skoro vprizorili revolto. Zato pa ljudstvo ponovno sva- rimo: Če nimate dosti denarja, pa osfa- nite raje doma. Cospodarske vesfi. Eako je zdraviti ovekavo kravo ? To. kar imenujete ovčičavost krave. je kožna boiezen. ki prihaja od ponovlje- nega prehlajenja kože. od pokladanja praznih ali pokvarjenih krmil. od neza- dostnega snaženja itd. Vsekako je bržkone tudi domnevati. da so bolni živci. ki posredujejo presnavljanje. Pred- vsem je dognati vzrok bolezni in tega najprej odstraniti. V pričetku bolezni pomaga. če se bolna žival večkrat na dan dobro s slamo odgrne ter se ji daio reči. ki pospesujejo prebavljanje in delovanje kože. Tako domače sred- stvo so na pr. brinove jagode. Kakor- hitro je pa žival že močno shujšala in se kažejo znaki vodenice. je pa na- vadno vsako zdravljenje zaman. Edino pravilno je poklicati živinozdravnika, ki kravo preišče in vpelje pravilno zdrav- ljenje. — Ali je dobro gnojiti na vrtu s pepelom? -¦- f^epel je predvsem kalijevo gnojilo. kajti v sebi ima 0—10 od sto kalija in poleg tega tudi nekaj fosforove kisline (okoli 1 od sto). Pepel je torej dobro gnojilo za vse vrste povrtnine. Rabiti ga je tik pred setvijo. torej na- vadno spomladi. a njegov učinek ie enostranski. ker pepel daje zemlji v znatni množini le kalija in je torej z drugimi gnojili treba poskrbeti za dušik in za t'osforovo kislino. Veliko repo, tri in pol kg težko, je že zdaj pridelal posestnik Miha Je- riha \ ZacTvoru. p. Hrusca. kar je jako redek slučaj. Jerilia ima tudi seme za repo. Drob tin ice. Drobne vesti. S00 predstava ..Pro- daneneveste" sebodo vprizorila te dni v Pragi. Velik krokodil je zgrabil za roko krotiteljico krokodilov v nekem zabavisču v Parizu in sicer med pred- stavo. Z drugo roko je zgrabila za re- volver ter žival ustrelila. Žival ji je razdrobila roko. — V Berolinu so imeli v nedeljo v nekem vrtu dirko z motorji. Hdcn motor je zletel na tribuno. kjer je bilo natlačeno gledalcev, eksplodiral, ter ubil tri osebe, 32 pa ranil. Nastala je strahovita panika. - Na smrt na ve- šalih je bil obsojen na Dunaju delavec Beneš, ker je onečastil 8-letno deklico ter jo potem umoril. — Karol Lechner, oskrbnik nekega skladišča na Dunaju je poneveril 152 tisoč K ter pobegnil Vsled tega se je ravnatelj dotičnih skla- dišč Wolfbauer ustrelil. — Uradnik du- najske banke I. Devisek je poneveril lansko leto 55*000 K ter pobegnil v Ame- riko. Te dni pa se je predstavil banki brez vsakoršnih sredstev. Seveda so ga deli. nod kliuč. — Ko se ie vozil naš ogrski progi, je pnletei en kamen v dvorni vlak, razbil okno kuhinje, a Slovenski narod Vas kliče, kato- liški stariši Vam izročajo deco in du- hovščina Vam prozi roko k skupnemu delovanju ter Vam kliče: Ne eden za drugim, temveč drug poleg drugega sto- pinio na delo ter dvignimo uma svitle meče v prospeh, povzdigo in osvobodi- tev sinov majke Slave. Razsfava v „Sol. Domu". (Konoc.) Poglejmo še v zadnjo dvorano, v kateri se obrtne učenke uče krojiti in ši- vati obleke žensk in otrok. Tu je bilo na 25 kalupih obešenih celih oblek in na 10 malih kalupih pa obleke zal—6 let stare otroke. Po mizah in stenah je bilo pa raz- grnjenih mnogo oblek. bluz, predpasni- kov. spodnjih kril itd. Obleke so bile vse čedno izdelane, več ali manj olepšane in okinčene s cenejšo ali dražjo tva- rino, a vse lepega, modernega kroja. Na stenah so bili narisani normalni kroji kril. oblek. životov. rokavov. bluz v na- ravni in pol velikosti. Toliko obleke ka- kor risani kroji so jasno kazali, kako se uče učenke v tej šoli krojiti in ši- vati na roko in na stroje. Na čedno na- risanih krojih poznala se je konstrukcija s pomožnimi črtami in mere dotičnih delov. Med letom so učenke razkrojile in senile: 112 celih ženskih oblek. 98 bluz, 9 domačih oblek (reform), 28 otroških oblek. 38 vrhnih kril, 37 spodnjih kril. 17 oblek z rokavi. 18 vrhnih jopičev, 5 dolgih ogrinjač (pelerin), 3 kopalne obleke. 55 predpasnikov, 6 velikih in 4 male plašče. več čepic itd. Učenke so pridno delale za se ali za svojce in za naročila. Stehern obiskovalec razstave se je prepričal. da so morale učiteljice pridno negovati učenke ter jih spodbujati k delu, snažnosti. redu. potrpežljivosti. vz- trajnosti in varčnosti, t. j. v čednostih prave gospodinje. Iz cele razstave se je tudi spoznalo, da učenke po njih zmož- nosti in starosti se so morale truditi in se vaditi z delom v omenjenih čedno- stih. Vsakdo se je prepričal. da imajo deklice priložnost v tej soli se popol- noma izučiti ne le v prepotrebn'ih delih vsake gospodinje. ampak tudi se vaditi v težjih ročnih delih. ki širijo in krep- čajo razum in žlahtnijo dušo ter ugodno vplivajo na cut lepote in dobrega okusa. Dopisi. Podmelec. — Preteklo nedeljo po deseti maši predaval je v tukajšnjem izobraževalnem društvu kranjski deželni poslanec in župnik iz Boh. Bistrice, preč. g. Janez Piber. Predavanje je bilo, dasi čisto gospodarskega značaja, ven- dar prav zanimivo, s krepkimi gorenj- skimi dovtipi osoljeno. (i. govorniknam je podal mnogo zlatih naukov o živi- noreji in o izboljšanju planin in pašni- kov. Ljudje so ga s posebnim zanirna- njem poslušali, ker se je takoj in očitno poznalo, da g. poslanec ne meče okrog sebe iz knjig naučenih fraz, temveč da govori kot izkušenec in veŠčak. Iskrena hvala g. govorniku za trud »in požrt- vovalnost! Prihodnjo nedeljo, dne 25. juiija ob 2. in pol uri pop. bodemo imeli v izobraževalnem društvu mesečni se- stanek, h kojemu se uljudno vabijo vsi člani in članice društva. Predaval bo g. društveni predsednik o prelepem venčku Silvin Sardenkovih pesmi: „N o v e s to pi n j e". Politični pregled. Veliko zborovaoje Slovenske Ljudske Stranke' v Ljubljani. . V nedeljo se je vršilo zborovanje v ve- Krek, dr. Korošec in dr. Brejc. Zbralo se je 2000 zborovalcev, ki so pri- rejali prisrčne ovacije državnim poslan- cem. posebno pa načelniku S. L. S. dr. Šusteršiču. S cvetjem so narodne dame obsipale dr. Šusteršiča in v dvo- rani je zadonela pesem „Lepa naša doino- vina". Bil je nepopisan trenotek in na sijajen način izrečeno zaupanje voditelju slovenske državnozborske delegacije, ka- tera se je pod njegovim vodstvom tako junaško in neustrašeno postavila za pra- vice slovenskega ljudstva v zadnjem državnozborskem zasedanju. Ko je vihar navdušenih ovacij ponehal, je začel dr. Šusteršič svoj govor, v katerem je v uvodu povedal. da je veljal boj v prvi vrsti slovenskih državnozborskih poslan- cev Bienerthovi vladi zaradi oderuške bosanske agrarne banke, ki bi spravila uboge neuke bosanske kmete na beraško palico. Sestavila se je velika slovanska skupina državnozborskih poslan,c$v, ,ki je odločno nastopila proti Slovanom s'o- vražni vladi, ki je zraven tega hotela preko glav Slovencem dati Italijanom italijansko vseučilišče v Trstu, Sloven- cem pa figo. Zastavili smo pot zbornici z nnjnirni predlogi in zbornica ni mogla naprej. Vlada se je jela z nami po- gajati a so se pogajanja razbila ob naših zahtevah. o katerih ni hotela, ka- kor po navadi nič slišati. Mi pa tudi nismo hoteli odnehati. In posledica tega je, da je vlada pred nami zbežala in zaključila državni zbor. Mi smo zado- voljni. Vlada naj bode gotova. da se v jesenskem zasedanju naša moč še po- veča. V bratski zvezi s Čehi smo vladi prekrižali račune in ji pokazali, da smo Slovenci enaki državljani, kakor Nemci in Lahi in da ne odnehamo od naših zahtev, dokler se ne izpolnijo. Ita- lijanska uriiverza se r.e sme ustano- viti, dokler se ne ustanovi tudi sloven- ska v Ljubljani. To je bila naša parola. — Nadalje je dr. ŠusterŠič obširno go- voril o slovenskih nasprotnikih obstruk- cije, ki le iz osebnega sovrastvo do nje- gove osebe nasprotujejotako odločnemu nastopu Slovencev v parlamentu. „Oči- tajo mir — je rekel — da bi rad po- stal minister. Kar se tega tiče izjavljam tukaj na tem mestu, da ako bi kdaj slovenska delegacija prišla v položaj, da bi imela odločevati o tem, da stopi kak slovenski narodni zastopnik v svet krone, potem rečem danes tukaj, da enega bom pri tej priliki na vsak način brezobzirno izključil, in ta sem jaz! Mi se borimo za popolno enakopravnost slovenskega ljudstva v svetu avstrijskih narodov. Slovensko ljudstvo bo in mora zmagati. Ko sem vprašal Bienertha, pri neki seji, kaj misli o slovenskem vse- učilišču, je Bienerth postal tako nervo- zen, da je čez par minut zaključil sejo. Od takega načelnika vlade nimamo Slo- venci nič pričakovati. Strmoglaviti ga moramo. — Dr. Šusteršič. kateremu so med govorom zborovalci burno pritrje- vali, je končal svoj govor z upanjem, da se spet združijo vsi slovanski po- slanci v boju proti vladi. Apeliral je na liberalne slovenske poslance ter rekel: Pustite domače homitije in pojdite z nami v boj in mi hočemo pozabiti, kar ste doslej storili. Tudi najljutejšim do- rnačim nasprotnikom klicein; Bodimo edini v tem boju! Edinost, edinost in še enkrat edinost! ,. . Za dr. Šusieršičem je govoril dr. Brejc o koroških razmerah. Za njim je ?govoril dr. Korošec. ki je občudova1 ženijalnost in odločen nastop ter modro vodstvo dr. Šuster- šiča. Potem je govoril še dr. Krek, ki je rekel, da parlament zato ne deluje, ker so v njem še ostanki podlega, gnjilega in umazaneg'a liberalizma. Liberalci se novih volitev boje, ker vedo, da bi po- metle ž njimi. Liberalcem se tako godi, kakor pravi narodna basen : Baba gobe žanje, dedec korenje pleve, punca kokljo molze, fant pa polže strelja. Vcč bo storil za domovino tisti, ki poize strelja, kakor pa tisti, ki se uda liberalizmu. cem v slovenskem klubu med velikan- skim navdušenjem popolno zaupanje. Shod je brzojavno pozdravil V imenu poljske ljudske stranke nje na- Čelnik posl. Stapinski, kar je velike po- litiške važnosti. Brzojavka se glasi: Dunaj (Državni zbor). Želel sem biti osebno na vašem današnjem shodu. Bolezen je preprečila. Torej pošiljam brzojavno srčne pozdrave od poljske ljudske stranke vaši slovenski ljudski stranki. V edinosti ljudstva je sila na- roda. Ne ustrašimo se groženj nikogar. Že poznamo zvijače. Če Bog da, na jesen popolna unija slovanskih po- slancev pod voditeljstvom Šusteršiča, Kreka in Praška. Živeli taki voditelji! -- Stapinski. Po shodu sta se odposlalii brzo- javki načelniku akcijskih strank Čehu dr. Udržalu in posl. Stapinskemu. Tako se je končal ta velepomem- ben shod po 3-urnem zborovanju.: Državni poslanec dr. Rybar o položaju. Državni poslanec dr. Rybaf je sklical za minulo nedeljo javen shod v Trstu, na katerem je poročal o parla- mentarnem položaju, Shod je bil jako dobro obiskovan. Za predsednika je bil izvoljen tržaški inestni svetnik in de- želni poslanec g. Št. Ferluga. V svoj em govoru je dr. Rybar na- risal, kako so slovanski poslanci v državnem zboru razdeljeni na razne klube in kako da je prišlo do „Slovan- ske Jednote". Beckova vlada, je dejal govornik, je Slovanom vrgla nekaj mrvic. Bienerthov kabinet pa nam je sovražen. Bienerthova vlada je najhujša nasprotnica Slovanov, vlada tako, kakor hoče nemški minister Schreiner. Temu kabinetu zato naš najodločnejši boj! üovornik je nato opisal, kako jenastala obstrukcija. Poslužili smo se orožja, katerega so se prej posluževali Nemci od Wolf a do dr. Luegerja. Dr. Rybar je našteval razne razloge, ki govore za obstrukcijo. Mnogo važnejša je bila po- godba z Ogrsko kot je sedaj pogodba s Srbijo, a takrat so obstruirali Nemci. V „Slovanski Jednoti" je bilo soglasno sklenjeno, da se Bienerthovi vladi nič več ne dovoli. Obstrukcija ima že dobre sadove: Priznati so nas morali, sedaj vedo, da v Trstu niso samo štirje slo- venski agitatorji, kakor so trdili Ita- lijani, ampak da bodo tisočem tižaških Slovencev morali dati slovensko ljudsko šolo. Preko tega dokumenta ne bodo mogli iti na dnevni red. Turki so se otresli jerobstva tujih držav, ali Av- strija potrebuje jerobstva Italije, ki ji ukazuje laško univerzo v T: 3tu. Govor- nik je ožigosal postopanje Bienerthove vlade v zadevi oderuške bosensko-ma- žarske banke. Ta vlada žvižga na so- i;lasne sklepe zbornice! V zaključku svojega "ovora, med katerim je v dvo- rani kar gromelo navdušenega odobra- vanja, je izrazil dr. Rybar željo, naj bi bili v parlamentu vsi Slovene! edini. Oči- tanje „Slovenskemu klubu", da hoče ministra, je nespametno. Čimveč imamo slovanskih ministrov in naj bo to Peter ali Pavel, to bo le nam v korist. Na shodu je bila soglasno in z velik?nskim navdušenjem sprejeta resolucija, naj vsi jugoslovanski poslanci složno z naj- skrajnejšimi sredstvi branijo slovanske koristi in strrnoglavijo nam sovražno vlado. -• - V slučaju razpusta „Jugoslo- vanskega kluba" ima dr. Rybaf proste roke. Kako sodijo o slovanski obstruk- ciji in o poslancih S. L. S. Nemci v rajhu? Qlasilo najvecje in najvplivnejše stranke v Nemčiji, centra, ki je ravno te dni doseglo velik uspeh, da je vrglo držav- nega kanclerja Bülowa. „Köln. Volks- Zeitung", prinaša 13. juiija obširen čla- nek o slovanski obstrukciji. v katerem z občudovanja vredno objektivnostjo slika parlamentarne zapletke, ki so pri- vedle do Bienerthovega bega. Najternelji- tejše se glasilo politično najizkušenejše stranke v Nemčiji bavi z bosansko nertha pa pravi doslovno: „Slovenska Ljudska Stranka bo svoj uspeh, prido- biti Slovanom vpliv na vlado. jeseni itak dosegla. Hudo pa se je nad baronom Bienerthom maSčevala napaka, da ni že takoj izpnčetka spoznal pomembnosti in veljave Slovencev sploh in odnehal v zadevi bosanske banke nasproti Bu- rianu". Priznanje tega glasila je za naše zastopnike sijajno izpričevalo, ker je to prvič, kar imamo parlament, da je list iz nemškega rajha priznal politiški po- men Slovencev. Zdaj pa s tem primer- jajte podlo psovanje slovenskih libe- ralcev! Vsprejem židov na ruske visoke sole. V ruskem ministerskem svetu je bilo te dni sklenjeno, da se1 bodo od- slej vsprejemali na ruskih visokih šo- lah tudi židje, čeravno v omejenem številu. Grožnja Indijaucev. Hrišna Varna, ki agitira med Indi- janci zato, da bi se otresli angleškega jarma, je pisal te dni angleškemu listu „Times" pismo, v katerem poziva An- gleže, naj takoj zapuste Indijo, ker zna inače priti v Indiji do dogodkov, ki bodo pretresli ves svet. Don Carlos umrl. Pretendent na španski prestol, don Carlos, ki je večkrat obiskal tudi Gorico. je umrl v Vareze. Pogreb se vrši danes. Truplo prepeljejo v Trst, kjer ga polože v družinsko grobnico. Drobne politične vesti. V Lvovu so zborovali pretečeTii te- den liberalni in svobodomiselni akade- miki, ki so zahtevali, naj se odpravi veronauk iz sole in naj se odpravijo vseučiliške bogoslovne fakultete. ¦-- Listi pišejo z vso resnostjo o veliki vojni ne- varnosti med Turčijo in Grško. Turčija je poslala uže mnogo vojnega materijala na (irško mejo. — Na Ogrskem je se- daj navidez mirno, a Košutovci bodo do jeseni iztuhtali, kako bodo od cesarja izvlekli več koncesij za Mažare. — Na AngleŠkem v Liverpolu so protestanti napadli katoliško procesijo. Nahujskal je luterane za napad nek pastor. — V Baru se baje zberejo črnogorski knez Nikita, italijanski kralj. ki je Nikitov zet, ter ruski car. — V Perziji je sedaj mir. Šah se je odpovedal na korist svojemu 11-letnemu sinu. Dne 17. t. m. se je pre- memba na prestolu ljudstvu razglasila. Stari šah je vladal proti svojemu ljud- stvu in proti volji parlamenta, zato je moral bežati. ¦-¦¦ Te dni je Rusija praz- novala 200-letnico bitke pri Poltavi, kjer so Rusi pobili armado švedskega kra- lja. Posledica tega je bila, da je Šved- ska nehala biti velevlast. -- Staiišče hrvatskega bana barona Raucha je omajano. Listi poročajo iz Budapešte, da bo kmalu odslovljen. Hrvatje se ne bodo jokali za njim. — Prestolonasled- nik Franc Ferdinand je šel minuli teden v Rumunijo obiskat kralja. Nekateri hišni posestniki v Sinaju so zaradi tega obiska razobesili črno-rmene zastave, a jih je ljudstvo snelo, jih po tleh teptalo in jih naposled sežgalo. To pa zaradi tega, ker Mažari kruto zatirajo tamkaj živeče Ru- munce. — Italijanski visokošolci na Du- naju so imeli te dni shod, na katerem so sklenili, da najodločneje nastopijo, ako se do jeseni ne otvori ital. pravna fakulteta v Trstu. Bomo videli. — V Nahodu na Češkem je bil napovedan shod proti draginji, a ga je oblast pre- povedala. Vkljub temu se je nabralo več tisoč tekstilnih delavcev, ki so demon- strirali. 50 orožnikov je rabilo orožje, da so množico razgnali. Domače in razne vesti. P. n. naročnike, ki še niso plačali naročnine za letos, prosimo, da storijo to v kratkem času. Stari dolžniki naj pa tudi storijo svojo dolžnost nemu- doma. SomiŠljeniki, širite in naročajte . naš list. nistra. Deželni odbor tn trgovsKa in obrtna zbornica v Gorici sta k sreči ni nobenega ranil. — Od vojakov je pobegnil od 7S. peSpolka v Osjeku prostovoljec Požar. Podal se je domov. Iz strahu pred kaznijo pa si je v pod- strezju zabodal v trebuh bajonet ter se potem obesil. - Kozice se močno ši- rijo na Spanskem. Bolnisnice so prena- polnjene. Umrlo je uže mnogo oseb. -- lz Bruselja poročajo. da je 14-letna de- klica umorila svojo mater, ker jo je ta okreijala. ker se je vrnila z neke vese- lice pozno domov. Pograbila je britev ter jo zaklala. Dragi mafcek. -— Americanka .Mrs. Lynas iz Likaga je kupila te dni v Londonu mačka, za katerega je dala 2.00D K. Napredna gospodinja dandanes ne more iz- hajadv svojem gospo- dinjstvu brez .Pckatet*. Sode vsake velikosti iz naj- bolišeira hrastovesra losa hna na prodaj „Sodarska zadruga v Tacnu, poSta St. Vid nad Ljuhljano". Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce Stev. 6. Loterijske številke 17. jiiliju. Trst.......l> 2l) 5o 32 44 Line ......\\??> 7 2l> 7.^ D/\jo|||l Spominjajte se ob vsak nujal\l.priliki ^olskega Doma\. kk -*Th ,ig»- ri mik__-*^ ij^- ^^^__mm* m™ m Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v ho- telu „Prl zlatom jolomr* aw ZGbDzdrounisHi atelier. Ordinira se : od i>. ure zj. do V2. dop. in od 2. ure do 5. popoldne. Dr. Ivan Eržen. zobozdravnik. „Centralna posojil- nka razpisujo niesto FoauRflomiiii, ki je prost vojasčine. in izvežban v knjigovodstvu. Plača po doii'ovoru. Vstop s 1. septembrom t. I. ODBOR. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwa nen-Apoth eke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno. boriska zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omojeno zavezo 5osrecLnje pri Miji \m\\\il\\ potniiiSISii in pri prusiaji *xs> <*v ^v* \n\\M pridelfcov. v ^x^ °x^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32- Prosiva aahtevati listk« Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrezba! Euo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s po- trHsli noiino nnup aTY»ftTiVaTifllra Hin.crfl.iTiA. Ha if» Icnnil nrt naiu /a Prosiva aahtevati listke! Pozor ! Eno krono nagrade Pozor ! Eno krono nagrade ! Izdaiateli in odeovorni urednik Anton Bavear. JVsa^uauilo. „Centralna posojilnica re^istrovana zadrima z oiucjeno zavezo44 v Gorici naznanja, da bode obre- stovala pričenši s l.januarjem 1909 hranilne vloge po 41s°o (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala clanom: a) na vknjižbo po 5V\» (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (sest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 krön 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. Isi-ern najomnika, ki bi prevzel takoj ali v sestih tednih mojo go- stilno pri „Posti" z vso opravo ka- kor tudi vec* mobiliraninii s-obami za tujee v naj era. Pojasuila pri lastniku I Leopoldu Jonku v Bovciu Slavnemu obcinstvu v mestu in na deželi naznanjamo, da smo pre- vzeli od g. ANT. JERETIČA mirodilnico )§§» -iK in papirnico v tekališču Josipa Verdija, (tik sadnega trLa.) Za mnogobrojen obisk se toplo priporocamo Toroš-Drobnič & drug. Tiska ^Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)