GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE Številka 1 Leto 1982 Glavni urednik: Vida Skok Naklada: 650 izvodov Tisk: Grafika Prevalje S sklepom št. 421 — 1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. 1 MAJ -PRAZNIK DELA Prvi maj je naš praznik. Da je postal NAŠ maj, je bilo pretečene mnogo krvi. Potrebne so bile mnoge krvave in nekrvave borbe. Proletariat ni bil zmagovalec v vsaki bitki, zmaguje pa v boju, ki se imenuje socialistična revolucija. Pariška komuna 1871 je znanilec organizirane borbe proletariata, znanilec nove epohe v človeški zgodovini. Živela je samo 72 dni, pa vendar še danes živi. Prelita kri francoskega proletariata ni bila zaman. Prispevala je svoj zgodovinski delež in bila spodbuda za socialistične revolucije drugod po svetu. Prva zmagovita socialistična revolucija 1917. leta pod vodstvom Vladimirja Iliča Lenina je zrušila izkoriščevalski režim carske Rusije in dala nove vzpodbude za socialistične revolucije po celem svetu. Na svojsten način so jugoslovanski narodi pod vodstvom KPJ in ZA*' : , r€r:-i m L SSpB||J8fip KOT ENAKOST, SVOBODA, BRATSTVO ... tovariša Tita izvedli zmagovito narodno —osvobodilno borbo, ki je bila istočasno socialistična revolucija. Naša revolucija je imela svoje vzore v Pariški komuni in v Leninovi SZ, vendar pa je prispevala in prispeva svoj delež v zakladnico izkušenj socialističnih revolucij. Nikoli nismo slepo sledili nobeni tuji pa tudi lastni ideji ne. Vse smo kritično sprejemali. Zagovarjali smo različnost poti v socializem, ki so nam jo priznali celo zagovorniki ene, edine poti v socializem. Na notranjepolitičnem področju smo se odločili za samoupravni socializem, na zunanje-političnem področju za neuvrščeno politiko. V tem pa so v bistvu vsebovana tudi načela Pariške komune o enakosti, svobodi in bratstvu. Istočasno, ko se doma borimo s problemi gospodarske stabilizacije, se v mednarodnih odnosih borimo za pravičnejšo gospodarsko ureditev, ki bo postopoma pripeljala do pravičnejših odnosov od sedanjih in blažila sedanjo razklanost sveta na razvite in nerazvite. V takem svetu pa bo tudi več prostora za mir in mirobljubno sožitje med narodi. Praznovali smo že mnogo „pr-vih majev". Ob vsakem smo bogatejši za nove izkušnje pa tudi za tisto, kar smo dosegli v razvoju materialne baze. Tudi delavce Elkroja obvezujejo izročila „pr-vih majev", obvezujejo nas reso-lucijski dokumenti pravkar končanega kongresa Zveze komunistov Slovenije. Prispevati moramo več, kot se od nas pričakuje. Z discipliniranim delom lahko prispevamo delež k stabilizacijskim prizadevanjem. Večja produktivnost, večji izvoz in dobri, na samoupravljanju zasnovani medčloveški odnosi nam jamčijo, da bomo tudi v bodoče praznike dela praznovali polni optimizma ob novih delovnih zmagah. Še bolj kot doslej se moramo boriti za boljše, za naprednejše. Skoraj ni planske naloge, ki je delavci Elkroja ne bi zmogli. To dokazujejo tudi rezultati ob letošnjem prvem maju, saj smo dosegli rekordno veliko proizvodnjo tako za domače kot za inozemsko tržišče. Naša hotenja pa se ne smejo izčrpati samo na proizvodnem in prodajnem področju, čeprav sta zelo pomembna, pač pa tudi na športnem, kulturnem in drugih področjih. Tako, da bomo lahko s ponosom govorili ne samo o gospodarskih rezultatih, pač pa tudi o rezultatih na drugih področjih in o vzorni samoupravni urejenosti DO El-kroj. Da bo tako, moramo še veliko storiti. To pa ni naloga samo posameznikov, pač pa naloga nas vseh. Vsi moramo prispevati v skladu z našimi možnostmi in sposobnostmi, kajti to nas obvezuje zgodovinsko izročilo 1. maja praznika dela. Ivan Kramer Izvoz-svetla točka Elkroja Ena izmed najpomembnejših stabilizacijskih nalog v letu 1982 je bistveno povečanje izvoza. Ta ugotovitev pa velja že nekaj let, česar pa se v Elkroju vsaj v zadnjih dveh letih vsi zavedamo. Da je to res, nam najbolje povedo spodaj navedeni podatki: Leto Število kom.za izvoz Indeks 1979=100 1976 107.446 146 1977 56.642 77 1978 84.380 115 1979 73.669 100 1980 97.598 132 1981 176.080 239 1982 350.000 475 Iz gornje tabele vidimo, da je zlasti leto 1981 prelomno leto v gibanju našega izvoza, saj smo kar 176.080 kom hlač izvozili, v pretežnem delu na konvertibilno področje. Na klirinško področje smo izvozili le 14.314 kom. Dejstvo, da smo dobro 1/4 nazarske proizvodnje izvozili, je prav gotovo negativno vplivalo na ustvarjeni dohodek. Ustvarjeni dohodek pa ni edino merilo uspešnega poslovanja. Ker smo izvažali, smo namreč ustvarili devize, s katerimi smo rešili mnoge probleme modernizacije Elkroja. Če ne bi imeli toliko izvoza, pa tudi ne bi dobili nekaterih nujnih surovin in rezervnih delov — brez teh pa bi bil tudi ustvarjeni dohodek mnogo manjši ali pa bi bilo delo sploh onemogočeno. Poleg naštetih slabosti in prednosti pa ima izvoz za Elkroj še mnoge dobre strani. Z izvozom ima Elkroj stik z najzahtevnejšimi tržišči, kar se tiče kvalitete poslovanja, mode in tako dalje. To prav gotovo zelo ugodno vpliva na razvoj naše delovne organizacije. Od ustvarjenega izvoza smemo koristiti za uvoz in za nadaljnja združevanja 65 % tako ustvarjenih deviz, 35 % ustvarjenih deviz pa gre za pokrivanje splošnih družbenih potreb, za nafto, zdravila in drugo. V letu 1982 načrtujemo zopet bistveno povečanje izvoza, saj je to v našem interesu in naš dolg do stabilizacijskih prizadevanj družbe. Ivan Kramer TAKŠNA PODOBA PRED VHODOM V ELKROJ NI VEČ NOBENA REDKOST. NASPROTNO! POSTAJA DEL NAŠEGA VSAKDANA. VOLITVE 1982 Marca 1982 smo volili člane delegacij za zbor združenega dela in za samoupravne interesne skupnosti. V naši delovni organizaciji smo zaradi organizacijskih sprememb volili delegate posebej za 'TOZD in posebej za DSSS. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: 1. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — zbor združenega dela Dobrovc Cvetka Dobrovc Olga Goličnik Marija Kolenc Darinka Ocvirk Mija Poznič Jožica Roj ten Jelka — združena delegacija SIS za socialno skrbstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje in stanovajsko gospodarstvo Boršnak Julka Levar Stane Marovt Fanika Potočnik Branka Puncer Draga Štrucl Zora Toplak Darinka — združena delegacija SIS za kulturo, telesno kulturo, šolstvo in raziskovanje Hriberšek Anka Hriberšek Branka Mlakar Niko Planovšek Slavka Sovinšek Breda Ugovšek Mija Žagar Alenka 2. TOZD KONFEKCIJA MOZIRJE n. sol. o. — zbor združenega dela Atelšek Jožica Bele Vida Goltnik Vida Kolar Ana Lever Marija Marovt Francka Nerat Jožefa Robida Anica Šemenc Marija Žebelj Milica — združena delegacija SIS za kulturo, telesno kulturo, šolstvo in raziskovanje Fedran Antonija Goltnik Marija Hriberšek Marija Kopriva Lidija Kuster Pavla Polak Breda Praznik Terezija Pukart Tatjana Trbovšek Olga Vrhovnik Greta — združena delegacija SIS za socialno skrbstvo, zdravstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, stanovanjsko gospodarstvo in zaposlovanje Breznik Milena Brezovnik Marija Funtek Slavica Govek Marija Hriberšek Kristina Levar Helena Mavrič Marija Poličnik Marija Rigelnik Zdenka Srebotnjak Danica 3. TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ, n. sol. o. — zbor združenega dela Keršič Marija Bricman Marija Ramšak Štefka Strehar Irena Ramšak Hedvika Veternik Silva Stropnik V ida Koželjnik Marjana Pušnik Marinka — združena delegacija SIS za socialno skrbstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje in stanovanjsko gospodarstvo D rev Ivana Dobnik Irena Ocvirk Silva Kumer Danica Borovnik Aleksandra Goličnik Justina Goršek Sonja Hriberšek Silva Jeseničnik Danica — združena delegacija SIS za kulturo, telesno kulturo, šolstvo in raziskovanje Rotovnik Rozalija Kovač Barbara Lednik Mira Ocepek Antonija Krumpačnik Marinka Lihteneker Ana Melanšek T erezija Ocvirk Vida Lebar Ana Vsem izvoljenim delegatom čestitamo za izvolitev in izkazano jim zaupanje. Upamo, da bodo to zaupanje opravičili in aktivno delovali kot člani delegacij in kot delegati v skupščinah. Želimo, da bi se zanimali za delo delegacij, zastopali naše interese in nas obveščali o sprejetih sklepih in svojem delu v skupščinah. Marija Miklavc Produktivnost-kaj je to ? Produktivnost ni samo to, kar se da v gospodarstvu meriti, temveč vse tisto, kar doprinaša k boljši učinkovitosti posameznega dela oziroma posamezne dejavnosti. Cilj vsake gospodarske organizacije — tudi naše je, da v vsakem primeru izboljša tehnično in ekonomsko produktivnost, ker je to razen naravnih bogastev edina možnost za dvig življenjskega standarda. Razumljivo je torej, da POLNOŠTEVILNA UDELEŽBA NA VOLIŠČIH POTRJUJE NAŠO OSVEŠČENOST IN PRIPADNOST SAMOUPRAVNEMU SOCIALIZMU. zakon o združenem delu postavlja borbo za dvig produktivnosti na tako visoko mesto. Če hočemo razpravljati o tehnični in ekonomski produktivnosti, moramo podrobneje spoznati nekatere faktorje, predvsem subjektivne, ki so odvisni od gospodarjenja v delovni organizaciji. Prvi tak faktor je ekonomičnost poslovanja. Ta faktor je zelo pomemben pri dosegu ekottotttske produktivnosti, saj je tesno povezan s stroški poslovanja. Slednja pri surovinah, pomožnem in drugem materialu, energiji, stroških priprave, velikosti serij, ter časovnih normativih pri doseganju ustrezne kvalitete povečujejo dohodek. Cim večji pa je dohodek, lettt večji so lahko prispevki k dosegu družbene produktivnosti posamezne organizacije združenega dela. Dntgi faktor je stopnja organizacije. Stopnja organizacije dela je za dosego oziroma povečanje produktivnosti odločilnega pomena, saj večjo tehnično in tudi ekonomsko produktivnost dosežemo z izboljšanjem organizacije dela. Z vpeljavo znanstvene organizacije dela v proizvodnjo dosežemo večjo ekonomičnost in tudi večjo rentabilnost poslovanja. S formiranjem vseli potrebnih strokovnih služb dosegamo višjo stopnjo organizacije dela. zlasti če so zasedene z ustreznimi strokovnjaki. Pri tem je pomembna čim boljša medsebojna povezanost posameznih sektorjev, oddelkov, služb ter tudi posameznih strokovnjakov. Problemu organizacije dela je treba posvetiti posebno pozornost. Tretji faktor je sestav strokovnega kadra: Od vseh faktoijev dela je ČLOVEK oziroma njegova delovna sposobnost najpomembnejši. „Pra-vi človek na pravo mesto", to je pregovor, ki še vedno velja in bo tudi vedno veljal. V'sako delo zahteva ustreznega strokovnjaka, zato je potrebno posvetiti vzgoji strokovnega kadra posebno pozornost Znano je, da se vrhunski rezultati dosegajo samo z vrhunskim strokovnim kadrom, kakšna je organizacija in kvaliteta strokovnih služb, takšna je tudi tehnična in ekonomska produktivnost. Prav v naši panogi pa je prisoten neustrezen sestav kadra, kar dostikrat vpliva na rezultate produktivnosti. Četrti faktor je inventivna dejavnost: K večji tehnični in ekonomski produktivnosti lahko bistveno doprinesejo tudi inovacije in izboljšave ter koristni predlogi. To dejavnost, ki je za racionalizacijo dela v organizacijah združenega dela nujna in izredno pomembna, je potrebno ustrezno obravnavati in nagraditi. Nosilci inventivne dejavnosti so strokovni kadri, vendar je treba stremeti za tem. da to postane splošna, široka, družbena akcija v kateri ima vsakdo pravico predlagati svojo zamisel. V nekaterih državah nagradijo tudi predloge, ki so popolnoma neuporabni, samo zaradi tega, da pridobijo večje število sodelavcev. Peti faktor je raziskovalno delo. To delo je izjemnega pomena za dosego ekonomske pa tudi tehnične produktivnosti. Pri današnji stopnji tehnološkega razvoja v proizvodnji na eni strani, ter konkurenčnega boja za plasman na drugi strani, so potrebne raziskave na vsem nivoju. V vsaki organizaciji združenega dela mora biti nekdo zadolžen za raziskovalno delo, to je pa lahko posameznik ali pa služba. To je le nekaj osnovnih faktoijev, kateri vplivajo na produktivnost. Poleg teh pa poznamo še celo vrsto osebnih faktoijev, ki ravno tako vplivajo na tehnično produktivnost posredno pa tudi na ekonomsko. Prihodnjič: PRODUKTIVNOST IN VARČEVANJE V DO ELKROJ Inovacijsko -inventivna dejavnost Znanstveno tehnični napredek je vse bolj pomemben za naš ekonomski in družbeni razvoj. Delavci moramo biti osnovni nosilci napredka, zato moramo stalno razširjati materialni in kadrovski temelj ter stimulirati ustvarjalno delo in hitrejšo uporabo dosežkov. Vse večji pomen dobiva zato množična inventivna dejavnost. Izumiteljstvo ni poklic. zato je velikokrat potreben dolg proces od zasnovanja ideje do realizacije le-te. V tem procesu lahko sodeluje veliko ljudi, ki jih je potrebno tudi ustrezno nagrajevati. INOVACIJA je prva uporaba znanosti in tehnologije v nove namene zarod i gospodarskih koristi. INVENCIJA je določeno novo spoznanje ali zamisel, ki se porodi z opazovanjem neposrednega delovnega okolja. Ali na kratko: invencija je zasnova, inovacija pa njena realizacija. IZUM je nova rešitev določenega tehničnega problema ali drugega problema, ki ga je mogoče uporabiti v industriji ali kakšni drugi gospodarski dejavnosti in rešuje le tehnični problem, mora pa biti uporaben in ga je možno poljubno ponavljati. Izum je najvišja oblika tehničnega napredka. TEHNIČNA IZBOLJŠAVA je tehnična rešitev, ki jo dosežemo z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se doseže večja storilnost, boljša kakovost, prihranek materiala, boljša kontrola in učinkovitejše varstvo ljudi pri delu. KORISTNI PREDLOGI pomenijo racionalnejšo rešitev in izvajanje kateregakoli dela i' delovni organizaciji, npr. izboljšanje notranjega transporta, boljša kontrola, predlogi za boljše poslovanje, varnejše metode dela itd. Pri tehnoloških inovacijah gre za tehnologijo izdelave, zlasti pa za povečanje varnosti, manjši telesni napor, manjšo utrujenost in izčrpanost, odpravljanje motenj delovnega okolja, izboljšanje medfaznega transporta, prihranek na energiji, materialu, času izdelave, manjšo obrabo delovnih priprav in naprav ter opreme in povečanje zmogljivosti. Delavski svet DO je na seji dne 29. 5. 1981 imenoval KOMISIJO ZA INOVACIJE, ki naj bi tekoče spremljala prizadevanja delavcev in jih vzpodbujala z raznimi metodami dela in stimulativnim nagrajevanjem. Vsak, ki z dolgotrajium delom in vztrajnim proučevanjem raznih problemov pride do koristnih rešitev, naj le-te v pismeni obliki posreduje komisiji za inovacije. Koristila bo vsaka, še tako majhna ideja. Smo i’ obdobju stabilizacije, zato je toliko bolj pomembno, da sodelujemo tudi na področju inventivne dejavnosti in prispevamo svoj delež za naš lepši in boljši jutri. Komisija za inovacije PO POTI SKLEPOV 9.K0NGRESA ZKS Osnovne organizacije ZK v Elkroju bodo razumljivo tudi naprej na čelu prizadevanj, rast produktivnosti dela, rast izvoza in boljše, na samoupravljanju zasnovane medčloveške odnose. Več pozornosti kot doslej bodo komunisti posvetili sprejemanju najboljših mladih delavcev v vrste Zveze komunistov. Z rastjo delovne organizacije je razumljivo, da se mora razvijati tudi zveza komunistov, ki nima ciljev, ki ne bi bili istočasno tudi cilji in interesi vseh delavcev Elkroja. Zveza komunistov zlasti od mladih, svežih sil pričakuje, da se bodo z vsemi silami borili za cilje, ki smq si jih zadali s srednjeročnim in letnim načrtom. Naši načrti ne bodo ostali samo številke na papirju, pač pa jih bomo tudi uresničili. Glede na to, da smo si zadali velike načrte, bo potrebno toliko več prizadevanj za njihovo uresničitev. Prepričani smo, da mora boj za stabilizacijo potekati v sleherni osnovni celici naše družbe. Če bo tako, potem tudi uspeh ne bo izostal. Boj za stabilizacijo v sleherni celici naše družbe pa je pravi ključ za reševanje nakopičenih problemov. Ni je sile, ki bi bila močnejša od iniciative motiviranih delovnih ljudi. Zaradi tega imajo velike pomisleke proti vsem oblikam centraliziranja sredstev (v mislih imajo devizna sredstva), ki bi odvzele delovnim ljudem iniciativo in motivacijo za izvoz. To pa bi družbo prav gotovo pripeljalo v težave namesto iz težav. ZK Elkroj si bo prizadevala, da bodo s stimulativnim nagrajevanjem delavcev motivirali celotni kolektiv za dosego ciljev letnega in srednjeročnega načrta, ki sta stabilizacijsko in izvozno usmerjena. IZ ORGANIZACIJE IN PSIHOLOGIJE DELA ALI LAHKO KOMERCIALA IN PROIZVODNJA ŽIVITA V SOŽITJU (povzetek iz Tekstilca 7. 8. 1981 — priredba iz revije Hanvard Business Review) Vprašanje je prav gotovo aktualno tudi za naše razmere, ključne ugotovitve avtorja članka v ,,Hanvard Business Revievv” Bensona P. Sha-pira pa so: - da so problemi med komercialo in proizvodnjo mnogoteri, vendar razumljivi in normalni; - položaj se lahko izboljša le, če se razvija dobro premišljen program, ki povečuje sodelovanje; - delovna organizacija bo uspevala, ko bosta komerciala in proizvodnja sodelovali in ko bosta spoznali. da ima vsaka od njiju vlogo in svoje potrebe. Nobena od obeh funkcij ne more biti pomembnejša od druge. Razmere v Jugoslaviji so seveda specifične glede na našo družbenopolitično ureditev, predvsem samoupravljanje. Poleg komerciale in proizvodnje kot funkcij v delovni organizaciji je pri nas pogosto zelo močna finančna in deloma pravna funkcija, kar je posledica družbenih žalitev. Kljub temu pa so razhajanja med komercialno (marketinško, tržno) Tabela 1 - Problematična področja funkcijo in proizvodno funkcijo tudi pri nas pojav, ki mu je treba posvetiti pozornost, saj se lahko taka razhajanja sicer sprevržejo v odkrit spopad. Položaj je nevaren, če ena od njiju prevlada: če delovna organizacija v imenu tekočega delovnega procesa pozabi na potrošnika ali pa če postane tako tržno orientirana, da proizvodnja ne more več učinkovito delati. Da bi ta konflikt premostili, mera: — komerciala razvijati tak program, ki upošteva prednosti kapacitet proizvodnje; — proizvodnja prilagoditi svoje kapacitete glede na odgovarjajoča tržna področja, vodstvo podjetja pospeševati sodelovanje med obema funkcijama. Delavci v komercialni službi v delovnih organizacijah, ki proizvajajo izdelke za široko potrošnjo, se mnogokrat pritožujejo nad aktivnostjo in obnašanjem njihovih tovarišev v proizvodnji: „Zakaj se ne moremo tržno usmeriti? Zakaj se ne usmerimo k potrošniku? Zakaj smo tako provincialni?” Ljudje iz proizvodnje, pa na drugi strani govore: „Ljudje iz komerciale nimajo nobenega razumevanja za naše stroške, dobičke, programe in operacije. So le kup nervozne-. žev!” V tem članku so podrobno obdelana področja potrebnega sodelova- Problematično področje Tipična pripomba Tipična pripomba proizvodnje komerciale 1. Planiranje kapacitet Zakaj nimamo do-in dolgoročno planiranje volj kapacitet? 2. Kratkoročno planira- Potrebujemo hit-nje proizvodnje in prodaje rej še izhajanje blaga iz proizvodnje. Naši dobavni roki so smešno dolgi. 3. Kvaliteta Zakaj nimamo pri- merne kvalitete za primerno ceno? 4. Širina produkcijske linije 5. Kontrola stroškov 6. Vpeljavanje novega artikla 7. Dodatne usluge kot postavitve, popravila Zakaj nimamo odgovarjajočega plana prodaje? Potrebujemo realne zahteve potrošnikov in naročila komerciale, ki se ne spreminjajo kot veter. Zakaj moramo vedno delati spremembe, ki so za proizvodnjo problematične, kupcu pa malo nudijo? Proizvodov je preveč, kar je neekonomično. Naši kupci zahtevajo raznolikost! Naši stroški so tako Ne moremo zagotoviti hitrih na-visoki, da nismo več bav, raznolikosti, hitrih spre-konkurenčni. memb programa in izvrstne kva- litete z nizkimi stroški. Novi proizvodi so naša gonilna sila Cena uslug je previsoka Spremembe v obliki, ki niso nujne, so zelo drage. Proizvodi se uporabljajo v namene za katere niso bili proizvedeni. nja in možnega spora, vzroki za spore, pa tudi nekatere poti, ki spore razrešujejo in povečujejo sodelovanje. Vzroki problemov 1. Planiranje kapacitet in dolgoročno planiranje prodaje Razen vsakodnevnih dogovarjanj je eno od strateških področij sodelovanja med komercialo in proizvodnjo planiranje kapacitet in dolgoročno planiranje prodaje. Sprememba proizvodnih kapacitet je dolgotrajen proces. Če taka sprememba zahteva še nove stavbe, traja leta. Dopolnjevanje strojnega parka traja v večini podjetij do dve leti. Celo priučitev delovne sile lahko traja celo leto. Problem še bolj otežuje ciklus povpraševanja. Večina podjetij se odloča za investicije takrat, ko je povpraševanje po njihovem blagu največje, odvečne kapacitete ob času manjšega povpraševanja pa so drage. Rešitev je jasna: imeti prave kapacitete ob pravem času. Toda taka rešitev zahteva dolgoročno planiranje prodaje. Planiranje prodaje pa ni eksaktna znanost kot npr. matematika, zato vodilni ljudje v raziskavi trga in prodaji, ki predvidevajo prodajo, ne morejo biti vedno točni. V mnogih delovnih organizacijah je situacija še bolj zapletena — kapacitete so odvisne od produkcijskih vej ali pa različni proizvodni procesi zahtevajo različno predpripravo. V tem primeru mora biti plan prodaje natančno izdelan v celoti in v vsakem delu posebej. Planiranje kapacitet je področje, na katerem so tako komercialisti kot vodilni v proizvodnji redko popolni. Predvidevanja prodaje s strani komerciale so pogosto netočna že zaradi tega. ker so ljudje v prodaji najbližji potrošniku in zato čustveno reagirajo na tržne razmere. Ko je prodaja slaba, jo vidijo še bolj črno. ko pa je dobra, jo precenjujejo. Vodilni v proizvodnji pa v samoobrambi pogosto ne upoštevajo planov komerciale in jih kar sami revidirajo. Ker pa so oddaljeni od potrošnika. so njihova predvidevanja še veliko slabša. Če so kapacitete premajhne, so ljudje v komerciali obupani, ker izgubljajo trg. Če so kapacitete prevelike. ljudi v proizvodnji skrbe stroški. 2. Kratkoročno planiranje proizvodnje in prodaje Problem je samo kratkoročnejša zr- calna slika dolgoročnega planiranja. Je bolj operacijskega značaja, zato ne vključuje vodilnega kadra, temveč ostaja na nivoju priprave proizvodnje in prodaje. Nasprotja pa so lahko velika, posebno še zaradi specifičnih odnosov do kupcev in naročil. Ljudje v teh sferah imajo po navadi manj širok vpogled na perspektive podjetja, zato slabše presojajo. 3. Kvaliteta Ker sta proizvodnja in kontrola le redko popolni, imajo izdelki napake, ki se izkažejo pri kupcih, spravljajo pa v zadrego ljudi v prodaji. Tipičen zaključek komercialistov je, da teh problemov ob pravilnem vodenju proizvodnje ne bi bilo. Včasih je to tudi res — za preslabo kvaliteto so odgovorni nesposobni vodstveni ljudje v proizvodnji. Na drugi strani pa je nivo kvalitete odvisen tudi od interesov komerciale — raznolikosti proizvodnje, zapletenosti artiklov, cene. Komercialisti pogosto v imenu kupcev zahtevajo nove lastnosti artiklov. To otežuje proizvodnjo in zvečuje možnost slabe kvalitete. Hkrati se s tem razširja produkcijska linija, s tem pa je več možnosti za subjektivne napake v proizvodnji. 4. Širina produkcijske linije Prislovica je že. da zahtevajo komercialisti široko produkcijsko linijo, ljudje iz proizvodnje pa jim od-govaijajo z izrekom Henrya Forda: „Lahko imate katerokoli barvo, ki si jo želite, dokler je to črna.” Spor je razumljiv, če s stališča celotne delovne organizacije preverimo stroške produkcijske linije nad optimalno. Preozka produkcijska linija povzroči padec prodaje zaradi: izgube konkurenčne sposobnosti zaradi nepopolnega asortimana ali pa izgube določenih tržnih področij; - izgube določenih kupcev; - povzroči tudi finančno izgubo zaradi manjšega prihodka. Preširoka produkcijska linija povzroča: - dodatne stroške materiala in dela, dodatne stroške posebnih nalogov in dodatne stroške transporta. - nezadovoljstvo kupcev in prodaje zaradi neizdobav. 5. Kontrola stroškov Komercialni vidik stroškov je v prvem planu cena in ostanek dohodka. Komercialisti visoke stroške pripisujejo slabemu vodenju proizvodnje. Ljudje iz proizvodnje pa visoke stroške pripisujejo ,,nenormalnim” zahtevam komerciale, kot so hitre dobave, visoka kvaliteta, široka produkcijska linija in hitro vključevanje novih izdelkov. Ker je zelo težko meriti stroške in prednosti takih žalitev, ker je težko najti ravnotežje, je tudi težko z dejstvi razrešiti ta nasprotja. 6. Uvajanje novih izdelkov Čeprav so prvo konkurenčno orodje na trgu, lahko močno ,,vznemirijo” proizvodnjo. Zahtevajo nove postopke, priučevanje delavcev in povečano kontrolo, preden se normalno vključijo v proizvodni proces. Kar je za komercialista le majhna modifikacija, je lahko za proizvodnjo velika sprememba v tehnološkem procesu. Idealno gledano, bi moral nov proizvod nuditi potrošniku veliko novega, na proizvodni postopek v delovni pa ne bi smel bistveno vplivati. Vse prevečkrat pa je obratno. 7. Usluge ~ Končno je veliko uslug, ki obsegajo postavitev, servis, popravila. Tudi tu je med komercialo in proizvodnjo veliko razhajanj, na primer ljudje iz proizvodnje gledajo na postavitev kot na zadnjo fazo tehnološkega procesa, komercialisti pa gledajo nanjo kot na funkcijo servisa potrošniku. Prihodnjič: ANALIZA VZROKOV IN PREDLOGI ZA REŠEVANJE SPOROV TER ODPRAVLJANJE NASPROTIJ Usoda, kje so meje tvoje krutosti ? Star pregovor, da nesreča nikoli ne pride sama. si• je pri naši sodelavki Olgi Miklavžina pokazal kol grenka resnica. Meseca septembra preteklo leto je v prometni nesreči izgubila moža. le tri mesece pozneje, v decembru, pa je v požaru izgubila vse premoženje. Iz ognja ji je uspelo rešiti le otroka: tri in pol mesece starega Damjanu in šestletno Suzano. Ogenj se je širil tako silovito, da kljub hitri pomoči sosedov, ki so pretekli na Olgin klic na pomoč, ni bilo mogoče ničesar rešiti. KLJUB TEŽKIM UDARCEM USODE JE VREDNO ŽIVETI. ZA DAMJANA, ZA SUZANO ... ..Bila seru popolnoma strla”, pripoveduje Olga. ..Nisem še mogla prav verjeti, da sem izgubila moža. že mi je ogenj uničil stanovanje, v katerega sva z možem vložila ves trud preteklih let. Težko je, vendar bi bilo lahko še huje, če mi ne bi ves čas stali ob strani sodelavci in krajani in mi v trenutkih, ko se zdi vse temno in brezupno, pomagali po svojih najboljših močeh. Ne morem najti besed, s katerimi bi se lahko dovolj zahvalila za izkazano pomoč. Dobila sem solidarnostno stanovanje, ob podpori vseh delavcev Elkro-ja in drugih občanov, pa mi bo ponovno uspelo urediti dom za svojo družinico. ” „Vsem, prav vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali v tej težki nesreči, še enkrat prisrčna hvala!” LET0 1982-LETO STAROSTNIKOV Ker je letošnje leto posvečeno starostnikom je prav, da o njih nekaj spregovorimo tudi v našem glasilu. Kdaj za nekoga lahko rečemo, da je star? Na to vprašanje še nimamo enotnega odgovora. Razlike med posameznimi starajočimi se osebami so tolikšne, da je starost nemogoče enotno opredeliti po enem kriteriju. S staranjem pada človekova vitalnost, zmanjšuje se sposobnost za samostojno življenje, stopnjuje se potreba po varnosti in odvisnosti, kar stari ljudje težko in ne radi priznajo. Spoznanje, da star človek ne more več skrbeti zase, je povezano z negotovostjo, kdo in kako mu bo pomagal. Odvisnost od drugih ljudi pa ni pri vseh starostnikih enaka. Pri nekaterih je bolj pogojena s popuščanjem fizične moči, pri drugih predvsem s psihičnimi spremembami. Veliko je razprav o tem, kako in kje urediti bivanje za starega človeka v današnji samoupravni socialistični družbi, ko tradicionalne velike družine razpadajo in jih skoraj, razen na podeželju, ne najdemo več. V preteklosti je bila kmečka družina osnovna družbena celica, ki je opravljala tako proizvodne kot potresne funkcije; v njej je posameznik našel oporo bodisi tedaj, ko še ni bil sposoben za samostojno življenje, bodisi na stara leta, ko mu je že pojenjala življenjska moč. Na eni strani stari ljudje niso več spoštovani kot nosilci tradicij, na drugi strani pa še niso ustvarjeni pogoji za človeka vredno življenje starih ljudi, saj mnogi ostanejo sami in sami sebi prepuščeni. To teija večjo zavestno poseganje vodilnih subjektivnih sil v urejanje tega področja. Ena izmed oblik preskrbe starostnikov, čeprav še zdaleč ne najboljša, so domovi za starostnike. Mi se poslužujemo za naše občane domov v Titovem Velenju in na Polzeli. Odnos ljudi, članov družine in širše družbene skupnosti do starih ljudi igra pomembno vlogo pri njihovi boljši oziroma slabši prilagoditvi. Pri nas v Sloveniji so že običajne male družine (starši—otroci), vedno več pa je tudi samskih gospodinjstev. Tako stari ljudje večkrat ostanejo sami in pogosto tudi sami sebi prepuščeni. Tem ljudem bi morali omogočiti uživanje sadov napredka — enako kot aktivnemu prebivalstvu. Vendar se nemalokrat zgodi, da so starostniki brez svoje krivde odmaknjeni od družine in svojih otrok, v katere so vlagali ves življenjski kapital. Zato bi si morali prizadevati, da temu ne bi bilo tako. Aktivirati bi morali njihove delovne izkušnje in sposobnosti, da se ti ljudje ne bi počutili odrinjene, zapuščene, niko- mur več potrebne. Na območju naše občine je veliko hribovitih predelov, kjer so tudi kmetije, na katerih so še samo stari ljudje. Le-ti so od trgovine, zdravnika tako oddaljeni, da tudi če so gmotno preskrbljeni, so njihove življenjske razmere slabe. V tem letu in ne samo v tem, si moramo bolj prizadevati za organiziranje sosedske pomoči, podmladkar-jev RK po krajevnih skupnostih, ki bi bili z malo truda lahko v veliko pomoč starim ljudem, ki so pomoči potrebni. Zato si v svojih sredinah, kjer živimo prizadevajmo, da bomo tudi mi prispevali k temu, da bo starost nekoga, ki živi morda nekje blizu nas, prijetnejša. Kajti vsi gremo tja, proti jeseni, pa čeprav smo morda zdaj šele v pomladi ali zgodnjem poletju. Zora Štrucl Nekaj modnih novosti POMLAD, POLETJE 1982 Modni ustvarjalci so se za to sezono nekako zedinili za tri osnovne modne tendence: 1. Provincijski ali kmečki stil Pri tem stilu opazimo, da je vse krojeno bolj široko, bluze so zgoraj odprte ali pa imajo ozke stoječe ovratnike, lahko pa tudi čipke ali volančke. Krila so krojena zelo široko, v pasu so nabrana, ali pa so celo podložena s spodnjim krilom, tako imenovano „unter’co”. Zraven spadajo tudi okrogli slamnati klobučki z malimi krajčki in cvetjem ob strani in čevlji z nizko peto. Vsekakor ne smemo pozabiti kot modni dodatek še na široke pasove iz platna ali usnja. 2. Mornarski stil Pri tem načinu oblačenja opazimo ogromno mornarskih bluz, bluz s Polo ovratniki, pulijev ter širokih piratskih srajc. Poleg se nosijo široke bermuda hlače z zavihki, capri hlače, piratske hlače ali pa hlače iz zelo lahkih materialov. Zraven se podajo tudi barvne nogavice z grafičnimi vzorci, dokolenke ali kratke nogavice. K temu stilu oblačenja se podajo baletni čevlji ali sandali z nizko peto. Port/Hl KKAJ PEfr.oaM ELKZo} MOZIRJL pfilHoVf) N0EEL1 NDoV. NEST. ČETRT MiZAtijto LEPILO DEL OČES/] VASE ftv;V HFJTo Novi Koy oToJC Vi W(,o iflvtrgAUJf ,NIA T Co/foluNA-£3_________ AZIJEC t------