DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 236 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 8TH, 1934 LETO XXXVI.—VOL. XXXVi. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah V Calumetu, Michigan, se je 21. septembra ubil mladi Edward štukel, ko se je vozil v avtomobilu na delo k svojima bratoma, ki vodita v okolici Paradise Garden, štukel je zgubil kontriolo nad avtomobilom. Ranjki je bil rojen v Calumetu. Zapušča starše, štiri brate in štiri sestre. V bližini naselbine Rosadio, Argentina, je vlak razmesaril ro- j ,iaka Leopolda Menarta, starega 29 let, doma iz Godoviča pri črnem vrhu nad Idrijo. V istem mestu je bil težko ponesrečen rojak Joseph čuk, doma s črnega vrha nad Idrijo. Stroj mu je j odtrgal levo roko in ga hudo poškodoval po telesu. Tekom tega meseca se zberejo zastopniki slovenskih, hrvatskih •in srbskih podpornih organizacij, ki tvorijo Jugoslovansko bratsko federacijo v Ameriki. Zborovanje se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave., Cleveland. Začne se v petek, 19. oktobra in bo trajalo dva dni. S. N. P. Jednota razpisuje službo za pisarniško moč v uradu gl. tajnika. Prošnje lahko predložijo le člani Jednote najkasneje do 10. oktobra. Socialisti ne smejo niti pisati svojih kandidatov na uradne glasovnice Columbus, Ohio, 6. oktobra. Državni tajnik George S. Myers, je pravkar odredil, da socialisti v državi Ohio ne smejo niti pisati imen svojih kandidatov na glasovnice. Prvotno je državni tajnik odredil, da ker niso socialisti doprinesli dovolj podpisov na prostoru, ki je odmenjen za socialiste za svoje kandidate, kakor predpisuje postava, jim ni dovoljeno imeti imena socialističnih kandidatov za državne urade na uradni glasovnici. Socia- j listi so to razsodbo z nevoljo i sprejeli v naznanje, toda zadnje j čase so začeli s kampanjo, da ker ne bo imen socialističnih kandidatov na uradni glasovnici, da bodo šli vseeno k volitvam in pisali imena kandidatov. Toda to je nepostavno, se je izjavil državni tajnik. Prostor na voliv-nem listku, ki je bil prvotno odločen za_socialistične kandidate, bo blokiran tako, da se sploh nobenega imena na dotičnem prostoru ne bo moglo pisati. Dovoljeno pa je socialistom prečrtati imena demokratskih, republikanskih in komunističnih kandidatov in pisati imena njih kandidatov, kar je pa seveda končno toliko kot vodo nositi v morje. Dajmo in pomagajmo še slovenski posojilnici Poldrugo leto se je v metropo- zirani slovenski banki. 47 novih državljanov v četrtek, 4. oktobra, je bilo na zvezni sodni j i v Clevelandu zaslišanje za ameriško državljanstvo, in sledečim našim ljudem je bila^ podeljena ameriška državljanska pravica: Frank Ja-ni> Julia Vidmar, Mary Cigoj, Miroslav Se rez in, Josephine Samsa, Frank žiganti, Joseph Komic, Ana žele, John Krebel, ^ouis Bernetich, Josephine Tr-ček, Kristina Jager, Anton Novak, Steve Nechak, John Zaman, Mary Bucarich, Anton Pasderc, Rartol Stinčič, Ivan Bartol, Jos. Ludvig Jr., Frank Bartelj, Geo. Subin, Blaž Ribič, Štefan Vozelj, Frank Zore, Joe Stimetz, Joseph Osvald, John Premos, Anton Klement, Frances Pernus, Jakob Gustinčič, Joško Penko, Frank Trepal, Steve Ružič, Primož Laurie, George Sarich, John Turk, George Bunjevac, Ana ■dements Jr., Dušan Kalinčič, Matt Krall, Terezija Lah, Rose J'redragovich, John Cvet, Frank Zupančič in Louis Levar Jr., skupaj 47 novih naših državljanov. Zadnjič smo jih našteli ^6, danes 47, skupaj 223 novih r-aših državljanov v letošnjem letu. ■ Vsi oni državljani, ki so dobili papirje do 5. oktobra, bodo že lahko volili pri volitvah 6. novembra, ako se pravočasno registrirajo. In vsem iskrene čestitke ! House dobil 6 let Preteklo soboto je zvezni sodnik West obsodil bivšega predsednika The Guardian Trust Co. na 6 let ječe v zveznih zaporih in v denarno kazen $10,400. Njegovi odvetniki so nemudoma vložili priziv, nakar je sodnik odredil, da položi House $10,000 varščine in dal odvetnikom čas do pondeljka, da vložijo priziv. Zahtevo, da bi House dobil novo obravnavo je sodnik West zavrnil, rekoč, da je imel dovolj pošteno in pravično obravnavo. Ko je sodnik zavrnil ponovno obravnavo, je odvetnik Boyd prosil sodnika za milost, toda sodnik je izjavil, da je bivšega bančnega predsednika dovolj milostno obsodil. Električni meter V soboto je bil prijet 35-letni John Greda, 774 Clarence Ct., ki je v svoji hiši tako napeljal elektriko, da tok ni prihajal v meter in je s tem elektrarno oškodoval za večje svote. Nadzorniki mestne elektrarne so se izjavili, da imajo še kakih 150 takih slučajev, ki pridejo vsi na vrsto. Dobra prodaja Odkar so državne trgovine za prodajo opojne pijače v državi Ohio odprle vrata 3. aprila, so te trgovine prodale že za $7,000,-000 opojne pijače. Država ima ^21 svojih tozadevnih trgovin. Umrl radi nesreče V petek popoldne se je ponesrečil rojak Andrew Kracker, star 30 let. Po končanem delu v Fisher Body Co. je hotel vzeti cestno železnico, ko je pri vstopu na stopnjice voza kon-duktor zaprl vrata. Kracker je zdrknil pod voz, kjer mu je kolo kare zdrobilo levo nogo. Ob tej priliki se je rojak tako močno držal kare, da ga je vleklo še par., blokov daleč, predno je kara; ustavila. Z veliko težavo so gai spravili izpod voza. Prepeljali1 so ga v East End bolnico, kjer je j v soboto zjutraj preminul. Ranjki je delal 8 let v omenjeni tovarni. Doma je bil od Kočevja. V Cleveland se je naselil pred 8. leti iz Pennsylvanije. Tu se je poročil s Frances Kenik. Pred nekaj časa se je družina preselila na 7916 Pulaski Ave., dočim je prej stanovala na 52. cesti. Poleg soproge zapušča ranjki dva sina, 5 in 6 let stara in dva brata ter mnogo sorodnikov. Pogreb ranjkega se vrši v torek ob 9. uri v cerkev sv. Vida pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Globoko prizadeti družini naše iskreno sožalje! Dr. Danica št. 11 SDZ V torek večer je važna seja dr. Danica št. 11 SDZ. Začetek ob 8. uri zvečer. li slovenskih naselbin v Ameriki, v slovenskem Clevelandu podiralo in rušilo v finančnem ozi-ru. V člankih, ki jih je prinesla "Ameriška Domovina" v prete-čenem tednu, je bil podrobno podan pregled o slovenskem finančnem položaju v Clevelandu. Orisali smo vzroke, ki so privedli v Ameriki do bančne krize, in ki je začela pojenjevati šele, ko je bil Roosevelt izvoljen predsednikom in je zasedel svoj urad. Od tedaj se je dnevno izboljševal finančni položaj, in izmed 28,000 bank, ki so bile zaprte ob prihodu Roosevelta, jih je danes do 20,000 zopet odprtih za normalno poslovanje. Vse banke, ki so bile zdrave v svojih temeljih, so dobile vladno poslov-nico, dočim jih je nekaj tisoč moralo za vselej zapreti vrata, a nekaj tisoč bo saniranih in bodo zopet v primerno kratkem času poslovale. Med ameriškimi Slovenci, zlasti med Jugoslovani v Clevelandu je seveda vladalo največje zanimanje za bodoči obstoj prve slovenske banke v Ameriki, The North American Bank Co. Ta banka, ki je bila radi silne gospodarske krize silno prizadeta, in ki je štela 11,000 vlagateljev, samih naših ljudi, je krizo srečno prestala in dobila pred 10. unevi vladno poslovnico za normalno poslovanje. Mnogi vlagatelji slovenske banke so bili v silni potrebi za denar. Depresija jim je vzela zaslužek in delo. Imeli so pa prihranjenih več sto dolarjev, mogoče tisoč ali dva, in v času potrebe niso mogli do denarja. Ti so sedaj dobili vsaj deloma, kar potrebujejo za življenje. Čudimo se, da ni več naših ljudi prišlo po denar. Računa se, da se je tekom prvega tedna oglasilo nekako 1,500 vlagateljev, ki so dobili svote od $5.00 c!o $500.00, in jako maloštevilni nekaj več. Čudimo se vzornemu redu našega naroda, ki je prihajal v banko po svoj denar, čudimo se zavesti in značaju naših ljudi, ki se še vedno zavedajo, da so poslovali s slovenskim denarnim zavodom, kateremu želijo še v bodočnosti uspeh, v kar pričajo Sodeč po sijajnem in dostoj-rem obnašanju naših ljudi smo prišli do prepričanja, da se našega naroda ni oprijelo nalašč vprizorjeno hujskanje proti slovenskim ustanovam. Narod prečita tako hujskanje, prezre in misli svoje, kako bi zidal ponovno in gradil, namesto da bi sam sebi izpodkopaval tla. Resnica je, da ko so gotovi elementi kričali in podirali in rušili, je bila "Ameriška Domovina" na delu, da se reši narodno premoženje. Prvi uspehi so že tu, in sledili bodo nadaljni. V r.ajhujši sili človek ne sme zgubiti razuma, pač pa se mora z novo silo podati na delo. Uspeh je zagotovljen. Kričanje, hujskanje in sovraštvo le uničijo še zadnje preostale sile naroda. Sedaj ko je slovenska banka zopet na normalnem potu poslovanja in se pod vodstvom predsednika Roosevelta vrača zaupanje v javne zavode,' je primerno, da spregovorimo nekaj besed in nasvetov o našem drugem in tretjem finančnem zavodu v naselbini. V mislih imamo The International Savings and Loan Co. tar Custodian Savings and Loan Co. Napisali bomo naj prvo nekaj besed o slovenski posojilnici The International Savings and Loan Co. To je slovenski denarni zavod, ki že tri leta ne posljuje. Vlagatelji in interesenti v tem denarnem zavodu so pač dobili neznatne svote v teh treh letih, toda do urejenih razmer še ni prišlo. In pri tem se baranta za slovenske vloge v slovenski posojilnici, javno in privatno. Vsakovrstni tuji nam trgovci ponujajo vlagateljem slovenske posojilnice gotove svote, ako kupijo blago pri njih. Ponujalo se je do 60 od-totkov, pri blagu se zasluži do zgodilo s slovensko banko. Nihče nima koristi, pač pa ima narod ogromno škodo, če bi Zvezna vlada se peča z na- Ugodna poročila angleških črti za upeljavo brezpo- časopisov glede poslova-selne zavarovalnine nja slovenske banke i ? v"',,. v- ! Washington, 6. oktobra. Stric i Cleveland. — Dnevnik "The se "proti"poso jilnicF začelo s"ta- ,Sam se te dni Peča 2 liačrti> ka" Cleve'and News" prinaša v svo- ko nezaslišano hujskajočo gonjo, ko bi m°Sel vPe«ati v Zedin->e" J1 .izdajl od zad»Jef Pem zadnJem ™dio go- vlagateljev dobiva po 20 odstot-lje bo za narod. Naj bo konec'voru povdarjal, da je bila Angli- i kov. Računa se, da bo izplaca-mešetarenja s hranilnimi knjiži- ja Prva- ki Je Pronajdla uspešen j nih $500,000. Ugodno znamenje cami, naj potegnemo vsi skupaj, da pride do normalnega poslovanja pri posojilnici. To je naša iskrena želja! Mi smo pripravljeni vsak čas! sodelovati in pomagati. Poma-! gali smo za zopetno otvoritev ua oni' ki delaJ°> Plujejo eno trgovcev se obrača denar zopet ■slovenske banke in v naj ve-je 1 tretino asesmenta v fond za brez- v banko. Finančni potek v ome-veselje bi nam bilo, če bi sloven-1 ',oselno zavarovalnino. Moda- j njenih dveh mestnih okrajih je >ka posojilnica The Interna 'alci P^čujejo drugo tretino in postal zelo živahen. 'Naša lmo-nonal Savings and Loan Co., kot :vlada sama P°ravna tretji del. vina je bila zamrznjena in za en tudi enako The Custodian Sav-: Brezposelni dobivajo v Angliji) čas smo že hoteli likvidirati, je ings and Loan Co. v Collinwoo- od $4.00 do $8.00 podpore teden- izjavil dr. Seliškar, bivši pred-du čim prej odprle za normalno!sko< kar je odvisno koliko glav sednik banke in pozneje konser-poslovanje' ' broječo družino morajo prežive- vator. "Toda držali smo se čvr- Po našem prepričanju bi bilo11' V Ameriki, kjer je življenje sto in danes smo zopet lahko vena jboljše, če vodstvo slovenske bol-l dragoceno, bi upeljali od V bank, je zelo živahno posojilnice skuša reorganizirati i *8-00 do *12'00 P™I*vkov na Toda ljudje niso samo pred nnouii«.« ......leden-aa -brezposelne. družine. okni,-kjer se izplačuje, pač pa način borbe zoper brezposelnost. I je, da za skoro slehernega, ki Anglija je uvedla brezposelno vzame denar iz banke, se poja-zavarovalnino že pred 15. leti in vita dva, ki ga vložita. Mnogo je odtedaj plačevala milijone; jih je tudi vzelo denar, ker so ,'sako leto onim, ki so brez dela. j ga bili potrebni. Plačali so svo-V Angliji imajo urejeno tako,; je dolgove in račune, in potom posojilnico po enakem načrtu, kot se je reorganizirala slovenska banka. Načrt je najboljši, kar se jih more najti v danih, tudi, kjer se sprejemajo nove vloge. Reorganizirana banka je . ; članica Federal Deposit Insur- Madrid, 8. oktobra.. Španski ance (^oration, ki garantira znači dejstvo, da The Cleveland i dušiti revolto rdečkarjev v Ka_1 vse vlo*e d° ^ $5'°00- LjUd" Revolta v Španiji drid, 8. oktobra. Šps razmerah. Da je ta načrt dobfer, j vladi se je včeraj posrečilo za- News sugestira, da se po ravno I taloniji, ki se je preteklo sobo- ^tr^o^rni t takem načrtu reorganizira in zo- to proglasila za neodvisno dr-1 . . v hI Lt pet odpre Union Trust banka. fcvo. Brezobzirno je nastopila f r H ■'^ Kot rečeno, mi smo pripravlje-! šp.nska armada, ki je streljala 1mfT ^ ni pomagat, kar je v naši moči,j /strojnimi puškami in topovi. j da J* banka vitalnega pomešamo če moremo. To so naše; v treh dneh medsebojnih bojev na ___ iskrene besede, ker smo prepri- je padlo najmanj 500 oseb in | čani, da le s pametnim in skup- jih je bilo nad 3500 ranjenih, ni m delom se bo pomagalo na- Vojaštvo je polovilo vse vodite-40 odstotkov, in tako so tepeni rodu in našim ustanovam, ne pa :je katalonske vstaje. Sprem-vlagatelji slovenske posojilnice | s hujskanjem in razdiranjem. ljalo jih je po mestnih ulicah Hauptmann, ki je obdolžen, da po nepotrebnem in zgubivajoi Mesto polena pod noge, podajmo do Barcelone, kjer so jih vkrcali ! je iz Lindbergha izsilil $50,000 ogromne svote denarja. j bratu roko in mu pomagajmo, i na vojno ladjo. Na krovu lad- odkupnine za njegovega otroka, V slovenski posojilnici je ne-|da bo zopet prišel na noge. je se je zbralo vojno sodišče in je pri zdravi pameti, kot so se kaj manj kot dva milijona do-j S kikanjem in hujskanjem ne; pričakuje se, da bodo vsi vodi- izjavili štirje specialisti, ki so ga larjev slovenskega in hrvatskega ■ bo šlo, pač pa z zdravo pamet- tel j i vstajp usmrčeni. Medtem ; preiskali. Peti Specialist ni ho-denarja. Dolžnost vodstva in j jo, z iskrenim prijateljstvom in se pa v posameznih drugih me-j tel podpisati enake izjave. Ta, vlagateljev je, da pomislijo, da; odkritosrčnostjo, brez mržnje v j stih še vedno vršijo boji med peti zdravnik, je bil izbran od je skrajni čas, da se privede tudi j srcih, kot bratje med brati. Vi-j vladnimi četami, anarhisti, sin- zagovornika Hauptmanna. Štir-našo posojilnico v normalno; deli boste, da bomo imeli sijajen dikalisti in socialisti. Vlada tr- je špecialisti so se izjavili: "Po- Hauptmann je zdrav New York, 6. oktobra. Bruno številne nove vloge v reorgani- smer in poslovanje, kot se je to uspeh. Univerzitetni klub Pri izredni oktoberski seji Jugoslovanskega univerzitetnega kluba v Clevelandu so bili izvoljeni sledeči uradniki: Dr. J. W. Mally je bil ponovno že tretjič izvoljen predsednikom. Ostali uradniki so Michael Cerrezin prvi podpredsednik, Frank Suhadolnik drugi podpredsednik in Geo. Vojnovich tretji podpredsednik. Blagajnik je Frank Grdina, zgodovinar Carl Urankar. Jos. Fifolt je korespondečni tajnik in Josephine Bernot zapisnikarica, Ralph Butala, reditelj. V nadzornem odboru: Joseph Križ-man, Frank Truden in Anne Erste. Klub sprejema kot svoje člane graduirance kolegijev, j ki so slovanskega rodu. Red-• ne seje se vršijo zadnji torek v .vsakem mesecu, v klubovih prostorih v S. N. Domu. Novi načelnik V urad načelnika dobrodelnih družb v Cuyahoga county je bil ra mesto umrlega A. C. Can no na izvoljen njegov pomočnik Marc J. Grossman. Osem novih postaj še letošnjo jesen bodo začeli v Clevelandu graditi osem novih poštnih postaj. Stroški teh postaj bodo znašali $884,000. Prvotno so nameravali zgraditi v mestu devet postaj, toda notranji tajnik Ickes v Washingtonu je zadnji trenutek črtal iz proračuna $96,000, in bo morala torej deveta poštna postaja izostati. Poštne postaje so dosedaj v najetih poslopjih, - kjer plačujejo najemnino. Zanaprej bodo v svojih lastnih poslopjih. Pobegli jetniki Iz Columbus mladinskih zaporov sta pobegnila v soboto dva 17 let stara jetnika. Eden se je nahajal v zaporu radi umora nekega zlatarja, drugi pa, Michael Kostic, bi moral biti v pondeljek izpuščen, toda je dva dni prej sam pobegnil. Več nadzornikov Država Ohio bo imenovala 15 r.adaljnih nadzornikov bank v državi. Dosedaj jih je bilo 35, v bodoče jih bo 50. Banke bodo podvržene strožjemu nadzorstvu. ; di, da je aretirala že nad 5000 tem ko smo temeljito proučili --—--------oseb. Po vsej Španski previa-, duševno stanje Hauptmann, smo Mladenka umrla I du-ie vo-ino stan-ie- prišli do zaključka, da je Haupt- V Warrensville sanatoriju je -7°~Z--mann popolnoma zdrav v dušie- umrla Mary Bambič, stara šele Kurja očesa vnem pogledu, in da tudi prej ni 15 let, hčerka poznane Bambiče- kongresu za varnost na mogel imeti nobenih znakov du- ve družine na 6401 Spilker Ave. javnih cestah je včeraj pridigal j ševne nerazsodnosti. Dognali Oče umrle, Mihael Bambič, je Gernon, da ljudje, ki imajo1 smo, daje Hauptmann normal-bil krojač in je umrl maja mese- • kurja očesa in razne bule na no- j no inteligenten, da ima dobro ca lanskega leta. Bil je doma iz|«'ah so največkrat povod, da se j sodbo in spomin, da zna razloče-Iga pri Ljubljani. Ranjka zapu- ponesrečijo v raznih avto ne-j vati zlo od dobrega, in njegovo šča mater Marijo, rojeno Lesko-! zgodah. Mož ali ženska s kurji- razumevanje narave in dejanj, vic, doma iz Vrhnike. Poleg ma-imi očes* ne more tal{o hitro teči i je, po našem mnenju, normal-tere zapušča še 6 bratov: Miha- Preko ceste ali se sicer umakniti i no." Medtem se pa poroča iz dr-ela, Franka, Josepha, Stanleya,! avtomobilu kot ljudje z zdravi-1 zave New Jersey, da se bo tam Rudolpha in Viljema in dve se-!mi nogami. Torej, proč s kurji- v pondeljek zbrala velika porota, stri: Frances in Rose. Dva iz- mi očesi 'n buiami> in za 55 od- j ki bo obtožila Hauptmanna ugra- med bratov se nahajata v gozdni armadi in sicer Stanley in Rudolph. Od teh dobiva ostala družina pomoč za življenje. Pogreb stotkov manj avto nesreč bo na 1 bitve in umora Lindbergh otro-cestah. j ka, nakar bo država New Jersey Večje vloge Hauptmanna uradno zahtevala, Vloge v raznih clevelandskih ; da se ga prepelje v New Jersey. ranjke Marv se vrši v. sredo ob bankah dnevno naraščajo. Lan- --o- 9. uri iz cerkve sv. Vida pod vod-' ^ko leto so znašale vloge v treh Novi superintendent stvom A. Grdina in Sinovi. Pre- večjih bankah v Clevelandu i Državni ravnatelj "za posojil-ostali družini naše gjoboko so-1 $384,369,400, letos pa So znašale nice v državi Ohio, Paul Werner, e! i preteklo soboto $447,357,200, j je resigniral iz svojega urada Pionirji zmagali V nedeljo se je v Gordon parku vršila odločilna baseball igra za prvenstvo v Inter-Lodge ligi. Zmagali so Pionirji od H. B. Z. nad Orli. Rezultat igre je bil 6:3. kar je očividno znamenje boljših | Njegov naslednik je Harry L. časov. V enem letu so se dvigni- j Everts, iz Utica, Ohio, le vloge za $62,717,800. | Davis in časopisi Iz bolnice ! župan Harry L. Davis bo go- Mrs. Frances MartiČ je bila voril v torek na radio. Izjavil je, prepeljana iz bolnice na svoj dom, 700 E. 160th St. da si bo to pot "privoščil" cleve-landske časopise. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo l^to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. »nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year U. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office et Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. 83 No. 236, Mon., Oct. 8., 1934 Naša narodna manjšina v Italiji Dr. Čok je nedavno referiral v Jugoslaviji o položaju naših narodnih manjšin v Julijski Krajini, in med svojim govorom je iznesel tudi sledeča zanimiva dejstva: Potem, ko so nam fašisti uničili naš srednji stan in potem, ko postopoma izginja tudi naš delavski stan, predstavlja naš narod v Julijski Krajini prav za prav samo še kmečki stan. Od inteligentov je ostal le še duhovniški stan, ki pa tudi doživlja težke ure in se njegovo število čimdalje bolj krči, ker ga fašizem neusmiljeno preganja. Gospodarska slika našega kmečkega stanu v Julijski Krajini je porazna. Naše zadružništvo, predvsem kreditne zadruge, so bile od fašistov nasilno likvidirane ali enostavno prevzete. Vse to je kakor svetopisemska nesreča padlo na našo ubogo Julijsko krajino in stalno ter sistematično uničuje vas za vasjo, naše malo kmečko posestvo. Vas za vasjo postaja lastnina bank. Dosedanji posestniki ostajajo za enkrat sicer še na svojem mestu in obdelujejo svoja bivša posestva, toda ne več kot njihovi gospodarji, temveč kot sužnji v službi bank in laškega kapitala. Pri vsem tem trpljenju našega naroda pod Italijo pa je ostalo naše nacionalno posestno stanje po 16 letih v glavnem isto, kakor smo ga imeli pred svetovno vojno. V narodnem pogledu nismo izgubili v Julijski Krajini niti ene vasi, kar dokazuje globoko narodno zavest in veliko odporno silo našega naroda v Italiji. Omenili smo že dokaze za globoko nacionalno zavest in žilavo odpornost našega naroda pod Italijo. Poleg teh lastnosti pa je treba poudariti še nad vse važen faktor, ki je v veliko čast in ponos našemu narodu pod Italijo. Duh našega naroda pod Italijo je kljub šestnajstletnemu nadčloveškemu trpljenju neokrnjen, morala je visoka, črv malodušnosti ni mogla načeti zdravega jedra našega ljudstva. Nasprotno! V njem je ne samo globoko usidrana vera v končno zmago pravice, temveč je ostala v njem tudi nezlpmljiva sila upornosti proti nasilju s smrtnim zaničevanj^n nevarnosti. Čeprav nimajo naši ljudje nobene pravice do javnega življenja in udejstvovanja, čeprav so že daleč za nami časi, ko je smelo biti naše ljudstvo organizirano v političnih organizacijah, si pa naše ljudstvo kljub težkim kaznim ni pustilo vzeti pravice do samosvojega političnega gledanja na fašizem in na Italijo. Julijska Krajina je še vedno najbolj nemirna in najbolj nezanesljiva pokrajina v vsej Italiji! Med našim ljudstvom ni nikdar prenehalo tajno revolucionarno vrvenje proti sedanjemu stanju v eni ali drugi obliki. Le tu pa tam osveti vse to podtalno delovanje kak dogodek, ki privre pred javnost, tako na primer obsodbe rimskega tri-bunala, skrivnostni požigi fašistovskih poslopji itd. V najširših masah v Julijski Krajini je povsod globoko ukoreninjena samo ena fanatična misel in želja. Končati kamorkoli in čimprej s sedanjim stanjem in odvreči sedanji jarem. Borba s fašizmom je napravila naše ljudi nekompro-misne in nestrpne. Italija je s svojim dosedanjim postopanjem napram slovanskemu prebivalstvu Julijske Krajine izgubila vsako moralno pravico, da še nadalje drži v svoji oblasti to provinco! Mi ne priznavamo krivične in vsiljene nam državne meje med Jugoslavijo in Italijo! Zahtevamo, da se ta krivična meja v interesu javne morale, pravice in človečanstva revidira in popravi ter da se vrne Jugoslaviji vsa ona jugoslovanska zemlja, ki ji je bila z Rapalsko pogodbo odvzeta. Od te zahteve in delovanja ne odnehamo, dokler se ne prizna svoboda in omogoči ujedinjenje z ostalimi brati vsakemu, tudi najmanjšemu delu naše jugoslovanske zemlje, ki je pod tujcem. Pravica naših bratov, da se osvobodijo in ujedinjo z ostalimi brati v svobodi, je nedotakljiva in večna! . . . Jutri napišemo o tem zanimivem vprašanju naših bratov, ki ječe pod italijansko peto, še en zanimiv uredniški članek. Iz življenja naših pionirjev UREJU.IE A. G. (Po pripovedovanju Frank Butala piše A. G.) Šel sem naprej s pomarančami, a vrnil se nisem. Ko je ladja odplula, sem se vsedel v kot in z veliko zadovoljnostjo jedel pomaranče. Ko smo se pripeljali do velike ladje Bremen,, so nas nagnali na ladjo kot živino. Tukaj ni bilo nobenega spraševanja več. V Bremenu sem si kupil angleš-ko-nemški slovar in se na vožnji proti Ameriki učil angleščine. Celih trideset dni je trajala vožnja do Philadelphije. Ko smo dospeli v Philadel-phio, so nas nagnali v tiste stale barake, kjer smo šli po vrsti k preiskavi. Naj prvo so nam pregledali oči, potem pa postavo in barvo. Jaz nisem imel nobe-! nih sitnosti. Napotil sem se na i kolodvor, da si kupim vozni li-1 stek do Clevelanda. V tistih j časih, ko so jih toliko vrnili na-|zaj iz New Yorka, je bilo naj- I boljše, da smo si kupovali vož-j njo v presledkih. Na vsej dolgi vožnji sem i>o-toval sam, to je, nobenega ni bilo z menoj od naših krajev. V Cleveland sem .prišel brez vsake prtljage, samo obleko sem imel na sebi in v roki dežnik. Naslov sem imel na Vidmar je-ve v Žužemberku, pa jih ni bilo več tam, ko sem prišel. Poizvedoval sem, kje bi se dobilo ka- ko stanovanje. Dobil sem stanovanje na Foote cesti, južno od Woodland Ave. pri Mrs. Zaman ali kakor smo ji rekli: stara Bostečka. Dobra ženica je bila in dobro je stregla bordar-jem. Dela po tovarneh je bilo malo. Od leta 1890 da 1894 je bila največja panika, kar jih pozna Amerika. Predsednik Zed. držav je bil takrat Grover Cleveland. Tam pa tam smo vjeli kak dan dela v tovarni. Naj še pripomnim, da sem dolgo potem, ko sem bil pri godbi, igral z orkestrom na zlati poroki Mr. in Mrs. Zaman. Vršila se je v Knausovi dvorani na 62. vesti in St. Clair Ave. Leta 1890 se je ustanovilo v Clevelandu društvo, ki se je imenovalo "Oesterreichischer Unterstuetzung Verein," pri katerem je bilo nekoliko Slovencev in več Kočevarjev. Slovenci in Kočevarji se niso dobro razumeli pri društvu, pa so si društvo razdelili: Slovenci so dobili "Malo društvo," Kočevarji so pa obdržali nemško ime. Cehi so začeli Slovence nagovarjat, da bi pristopili v češko društvo Marijin Spolek. Ker niso Slovenci vedeli, kako bi se reklo po naše "spolek" (društvo), so si ustanovili svoj "spolek." Tudi jaz sem bil član tega prvega slovenskega društva. Seje so se vršile vsak mesec na Superior Ave. pri nekem Kočevarju, ki je imel gostilno in v gornjih prostorih nekako dvorano. V tistih časih je pel novo mašo naš rojak Rev. Vitus Hribar v češki cerkvi, blizu Broad-waya in Wilson St. Mnogo nas Slovencev in Cehov se je udeležilo te slavnosti. Father Hribar je bil dober in zelo marljiv. Upal je, da bo v kratkem ustanovil slovensko faro v Clevelandu. Res je šel na delo in je toliko pridobil, da smo kupili zemljišče nekje 'dal6ž?ql'na kontri," to je na Norwood in Glass Ave. Zamlja je bila kupljena in sedaj je bilo potreba, da se začne zidati cerkev in pozneje še šolo. Neke nedelje je bilo povabljeno naše društvo in vsi Slovenci .sploh, da prisostvujemo slavnosti polaganja ogelnega kamna za novo cerkev. Naše1 društvo se je udeležilo z veliko godbo na čelu, katero smo najeli iz mesta. Korakali smo po St. Clairju in pridružilo se nam je še veliko drugih rojakov. Do Wilson ceste (sedaj 55. cesta) je bila cesta tlakana, od tam naprej je bilo blato in ker godci niso hoteli korakati po blatu, so jo zavili na pločnik. V tistem trenotku se pa pojavi kakih deset mladih porednežev in nas nažene s kamenjem in blatom, d^i je padalo ko dež. Vmes so pa vpili in nas zmerjali s "Polaki." Mi smo ostali mirni, dasi težko, ker smo vedeli, kam gremo. Prišli smo do mesta, kjer se je polagal vogelni kamen. Blagoslovil ga je šk"of za sv. Vida cerkev. Potem smo se pa raz-gubili kakor hitro mogoče vsak na svoj dom. Naše društvo je imelo še nekaj sej pri tistem Kočevarju, potem smo pa sklenili, da se preselimo k Mr. Strnišatu na Lake Street, kjer je imel gostilno in zadej dvorano. Tam smo potem naše društvo prekrstili v "Slovenija." V tistem času nas je duhovnik nagovarjal, da bi se kapelica v nemški cerkvi sv. Petra opustila, da bi več delovali za svojo lastno cerkev in da bi društvo postalo cerkveno drtištvo. Nekateri člani so bili zato, da bi se društvo imelo "sv. Vida," drugi pa so bili zopet zato, da bi ostalo samostojno. Na sejah se je o tem govorilo in debatiralo. John Grdina in jaz sva-nagovarjala člane, naj se društvo spremeni v sv. Vida, tajnik Anton Kline in podpredsednik, katerega imena se več ne spominjam, pa sta delovala na tem, da društvo ostane kot je. Vršile so se volitve in posledila je bila, da je zmagala stranka za sv. Vida. Druga stranka je tožila in tudi tožbo dobila. Izplačalo se jim j& toliko, da so lahko obdržali društvo Slovenija in so odstopili od nas. Sedaj smo imeli v Clevelandu dva društva. Slovenija je ostala na starem prostoru, sv. Vida je odšlo pa v Union dvorano na St. Clair Ave., kjer je Mr. Turk lastoval prostore. Mr. Turk je sedaj v stari domovini v vasi Zverče, fara Hinje, jako premožen mož. Pri društvu sv. Vida sem bil izvoljen za tajnika, dasi še jako mlad. Takrat smo se na sejah večkrat sporekli, se zopet pobotali in bili spet prijatelji. Taka navada je menda še danes povsod. • Bilo je nekako v letu 1892, ko prinese list Amerikanski Slo-vener velik oglas in vabi ljudi v zlato Kalifornijo, kjer ni nikdar zime, sama večna pomlad. Oglašal je Rev. Peter Jeram. Reklama se je glasila: Moji dragi rojaki, kupite delnice, ki stanejo samo petdeset dolarjev in kolikor več delnic bo prodanih, toliko večji uspeh bo. Ljudje po Ohio, Illinois, Dakota, Colorado, Pennsylvania in Utah so kupovali delnice in šli smo, da v Kaliforniji ustanovimo slovensko kolonijo ali slovensko vas. Ljudjem se je zaželelo zlata in lepega življenja v Kaliforniji. Tistikrat se je v Clevelandu malo delalo. Vsak bi bil šel rad v Kalifornijo in si tam nabasal žepe polne zlata in potem zopet prišel nazaj. Odpravil sem se tudi jaz z g. Grbcem, ki še sedaj stanuje v Clevelandu na Waterloo Rd. Z nama so šli še drugi, kot John Grdina z družino ter več drugih. Vsi, ki smo prišli iz vzhoda, smo se sešli v nekem velikem hotelu v Chicagu. Tam nas je dobil Rev. Jeram, ki je naročil za nas poseben vlak, da nas odpelje do San Francisca. Spotoma je vlak pobiral še druge naše rojake, ki so bili namenjeni z nami. Iz Chicago smo odpotovali na 2. februarja, ko je toplomer kazal pet stopinj pod ničlo. Vlak je drvel preko Iowa, Nebraska, Wyoming, Utah in naprej čez gorovje Rocky Mountains. Iz zasneženih gora smo se pripeljali v krasno mesto Sacramento. Bili smo skoro vsi gluhi, ker je sprememba ozračja tako vplivala na naša ušesa. Ogledali smo si mesto in občudovali lepa poslopja. Po cestah smo pa videli skoro same Kitajce. Drevje je bilo vse v cvetju. Tako smo prišli v par dneh vožnje iz mrzle zime v cvetočo pomlad. Šli smo zopet na vlak in se odpeljali do mesta Oakland, kjer smo zapustili vlak in se vkrcali na malo ladjo, ki nas je pripeljala v San Francisco. Odpeljali so nas v neki hotel, da smo se odpočili dolge vožnje. Poterfi so nas pa zopet naložili na ladjo, ki nas je peljala nekako 100 milj proti severu, do mesteca Ukiah. Jako lepo mestece, po ulicah si pa videl večine,ma cowboyje. Črnca nisem v tem mestu videl nobenega. Naš voditelj je dal povelje, da se odpravimo na pot. Treba se je bilo podati na kakih 100 milj dolgo pot, daleč proč od vsake civilizacije. Dobili smo vozove, v katere so bili upreženi konji. Precej voz je bilo treba za 200 oseb. Drugi dan smo se spravili na vozove. Skoro vsak je imel pri sebi steklenico žganega za olajšavo na dolgi in te-ževni poti. Pot je bila blatna in konji so težko vlekli ljudi in prtljago. Šlo je v hribe, navzgor, pa zopet nizdol. Včasih so zijali ob poti globoki prepadi, da se nam je kar v glavi vrtelo. ! Pot je peljala večinoma bolj navzgor in v nekaj dneh smo prišli na vrh. Sedaj se je karavana ustavila. Dalje prihodnjič PODPIRAJTE" SLOVENSKE TRGOVCE! Zahvala elevelandski slovenski naselbini Ker sva za časa najinega obiska v Clevelandu bili deležni največje pozornosti, ljubeznivosti in gostoljubnosti, smatrava za najino dolžnost, da se javno zahvaliva vsem, ki so nama pripravili bivanje v Clevelandu tako prijetno. Zahvalo sva dolžni podružnici št. 25 S. Ž. Z. za prisrčen sprejem, kakor tudi za poklonjene spominke. Hvala predsednici te podružnice, sestri Ponikvar in tajnici sestri Otoničar ter Mrs. Zakrajšek za gostoljubnost. Zahvala predsednici podružnice št. 10, sestri Milavec, tajnici sestri Sušel in blagajničarki sestri Salmič, za prijazno postrežbo. Zahvalo sva dolžni uredništvu lista Ameriška Domovina, ki nama je pripravilo nad vse prijeten večer v izbrani družbi. Tu sva se sestali z nekaterimi starimi znanci in srečali nove. Najino globoko hvaležnost zasluži, po celi Ameriki znan slovenski narodnjak in najim dolgoleten prijatelj, Mr. Anton Gr-dina. Odkar sva stopili z vlaka, pa do zadnjega večera, je skrbel za najino udobnost. Na njegovem domu sva se v prijetni družbi razveselili, se divili premikajočim slikam iz domovine, ter obžalovali, da je čas tako hitro potekel. Zahvalo sva dolžni tudi Mrs. Grdina za gostoljubnost in usluge, katere so bile nama dodeljene. Zahvaliva se Mr. in Mrs. Plevnik za prijaznost in gostoljubnost, katere sva bili v njih hiši deležni. Poslovilni večer je bil pri družini Mr. in Mrs. Smole, kjer se je zopet zbrala najlepša družba in se je vršil govor za govorom. Koliko lepih besedi je bilo izrečenih! Zelo sva vsem hvaležni. Gostoljubne Smoletove hiše se bova vedno spominjali. Pred odhodom je naju pogostila Mrs. Marinko, Mrs. Ma-kovec pa naju je peljala na razgled po mestu. Prav lepa hvala obema. Najlepšo zahvalo izrekava družinam Rojtz in Lon-gar, kjer sva stanovali in kjer sva bili s tako prisrčnostjo postrežem, da sva se počutili kakor doma pri svojih. Ves čas najinega obiska je nama družbo delala naša ljuba sosestra, Albina Novak, urednica Zarje. 2e naprej je imela vse urejeno za najin obisk, ter na vse načine skrbela za najino udobnost in razvedrilo. Iz srca sva ji hvaležni za njeno gostoljubnost, naklonjenost in ljubav. Čestitava ji na njenih uspehih, ki se množijo z vsakim dnem. V mojstersko urejenem programu ob izročitvi Spominske knjige, se je njena zmožnost izredno pokazala. Kako bi se tudi ne, ko ima na raz-Jpolago take moči: vsi umetniki jod otrok do starejših. Srečna iclevelandska naselbina! Spoznali sva številne članice ! Zveze, ki spadajo h cleveland-iskim podružnicam. Prejeli sva i mnogo čestitk in dobrohotnih ! želj za napredek naše organizacije. Naše delo bo zanaprej laž-! je, ko sva yideli izredno zanimanje, ki vlada med članstvom, kakor tudi med drugimi, ki ne spadajo v S. Z. Z. Ob času ne-prilik nas bo .vaša korajža bo-idrila, vaše zaupanje v naše de-; lo nam bo dajalo pogum vztrajati na začrtani poti. Veliko ste i storili za najino udobnost, niče-' sar ni bilo škoda za najino po-' strežbo, še več pa ste storili z i vašimi bodrilnimi besedami, z vašim človekoljubnim prepričanjem in trdnim zaupanjem v uspehe Slovenske Ženske Zveze. Vaše besede bodo ostale in rodile sad, ko bo najin obisk že davno pozabljen. Vse članice in gl. odbornice j S. Z. Z. ter vse, s katerimi sva! se sestali, iskreno pozdravljava, I Vam hvaležni, Marie Prisland Barbara Kramer i Zahvala in vabilo Woodmen Circle Okrajna seja Woodmen Circle organizacije, ki se je vršila zadnji četrtek večer na west side, je bila dobro obiskana. Seja je bila vseskozi zelo zanimiva in zato se ob tem času želimo zahvaliti vsem cenjenim čki-nicam za izkazano pozornost in udeležbo. Posebna hvala Novak Guards od St. Clair Grove št. 98, in Hippler Guards iz Collinwooda za lepe nastope in sodelovanje pri graduiranju in sprejemu novih članic. Vsi navzoči smo imeli mnogo duševnega užitka, ko smo zasledovali krasno proizvajanje v korakanju teh naših brhkih deklet. Čestitke vsem tem dekletom, ki so tako dobro izvežbane v korakanju! Njih načelnici, Sophia Posch in Cecilia Jaklič zaslužita vse priznanje za spretno vodstvo. Le tako naprej, dekleta! V pondeljek večer se bo vršila redna seja društva St. Clair Grove, št. 98 W. C. v navadnih prostorih. Seja se bo pričela točno ob pol osmih, ker bo po seji domača zabava. Igrali bomo "bingo." Oni, ki bodo srečni, bodo deležni lepih nagrad. Pridite v polnem številu in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje, ker če več nas bo, tem lepše čase bomo imeli. Novak Guards se žele zahvaliti vsem cenjenim posetnikom njihovega plesa, ki se je vršil v S. N. Domu pred par tedni. — Udeležba je bila povoljna, kar je pripomoglo do lepega preostanka za njih ročno blagajno. Dekleta se popolnoma sama vzdržujejo z dohodki za svoje potrebščine in ker se bo prihodnje leto meseca aprila vršila državna konvencija v Akron, O. in bi si rade nabavile nove uniforme, zato se prirejajo veselice, da pridejo na ta način do potrebne vsote. Društvo jim pa gre v vseh ozirih kolikor mogoče na roko, ker končno je njih delovanje v korist članstvu m organizaciji. Pridite v kolikor mogoče lepem številu v pondeljek na sejo in zabavo. Bingo party se bo vršil v korist društvene blagajne. Nasvidenje! Predsednica. -o- Zgodovina pev.dr. "Zvon" Piše Andrew Žagar Nadaljevanje S petjem smo teden za tednom napredovali, vsaj tako smo se počutili. Vabljeni smo bili na vse kraje: krstije, ohceti in celo v cerkev za božič in veliko noč, da zapojemo par pesmi. Ce se ne motim, smo prve žalostin-ke zapeli č. g. Fr. Lavriču. Povabljeni smo bili tudi, da gremo pet s Cehi v Luna park, da se bomo kosali z Nemci. In res smo šli. Zapeli smo 'U boj" in "Jaz sem Slovan z dušo telom," v češkem jeziku. Aplavz smo dobili tak, da smo morali pesmi ponoviti. Rekli so, da smo zmagali mi. (Najbrže zato, ker je bilo takrat vse zoper Nemce; ker oni so tudi dobro zapeli). Povabljeni smo bili na banket v češki dom na Quincy. Tam smo dobili nekaj vinaric in zelja ter poslušali slavnostne govore, v katerih so slavili sebe. Sem pa tja je padla tudi kaka dobra beseda za nas, da bi ne bilo kake zamere. Povabljeni smo bili tudi na neko slovansko slavnost, ki se je vršila v češki dvorani na Clark Ave. Dvorana jt bila natlačena, ljudje so prišli od vseh strani. Nastopilo je več zborov. Izmed Slovencev sta nastopila pevska zbora "Edinost" in "Zvon." Na programu smo imeli dve pesmi: Slovanska pesem" in "Slovenec i Hrvat." Ko smo se pripravljali za nastop, nam pevcem niti naj man je ni utripalo srce. Pač pa sem sc čudil, da je Mr. Kolbezen tako skakal in iskal glasu na kla-j virju in pri nas. Bil je jako nervozen, kar bi mu danes prav nič ne zameril. Vse je bilo dobro, dokler se zastor ni dvignil. Napako je napravil pevovodja to, ker nam ni poprej povedal, da ne smemo gledat po ljudeh. Vsak pevec si je mislil, da vse le njega gleda in tako pride človeku, da vidi še enkrat toliko ljudi in to mu tudi glas vzame. Meni so se tako note tresle, da nisem nobene črke videl. In kako so se mi tresle šele hlače! Ko smo odpeli prvo pesem in smo šli za odeer, smo vprašali Mr. Kogoja, kako je kaj izgledalo. "O, izgledalo je precej dobro, slišalo se je pa bolj malo," je rekel. Bo pa druga boljša, smo se troštali. Pred nami je nastopilo hrvatsko društvo iz De-troita. Zapeli so tako dobro, da so morali še eno. In zapeli so "Slovenec i Hrvat," ravno tisto ki smo jo imeli mi na programu. Zakaj so raVno to zapeli, mi je še danes uganka. Ali so jo zapeli zato, ker smo se jim smilili in so vedeli, da jo bodo oni bolje zapeli, ali so pa znali samo dve kot mi. Nam ni kazalo drugega, kot da smo jo ubrali pri zadnji vratih ven. Ko smo se drugi dan o našem nastopu pogovarjali, nas je naš pevovodja potroštal, naj vsakemu, ki bi nas kritiziral, povemo, da bi mi lahko še boljše zapeli, samo če bi hoteli, ampak se no^ čemo bahat in smo bolj skromni. (Pride še) -o- SAMO SPRIČO GOSPODARJA JE JEDLA V Brunsbrocku je doživel neki farmer zelo redek slučaj s svojo kravo. Imel je zelo lepo kravo, kateri je posvečal posebno pažnjo. Vedno je imel kaj opraviti okrog nje. Kadar jo je krmil, je navadno sedel poleg nje in jo opazoval, kako ji je šla krma v slast. In ta krava se je svojega gospodarja tako navadila, da sploh ni hotela pokusiti niti najboljše krme, če ni bil gospodar poleg nje. Krava je vztrajala pri tem in farmer ju je začela stvar hoditi zelo narobe. Saj pač ni imel časa, da bi sedel poleg krave vsak dan trikrat, ko jo je krmil. Radi tega bi moral zanemarjati svoje delo na farmi. Ampak kako naj si pomaga, ko šavra ni niti povohala deteljo, če gospodarja ni bilo zraven. Ozirala se je nazaj in mukala, dokler ni prišel farmer k nji. Končno pride farmer na lepo idejo, ki mu je pomagala iz zagate. Vzel je svojo staro obleko in jo nabasal s slamo in to strašilo je postavil k jaslim poleg krave. Ideja je uspela. Krava je mislila, da je poleg nje gospodar in sladka detelja ji je šla zopet v slast, farmer je pa šel zopet lahko po svojih opravkih. Če verjamete, al' pa ne . . . Štiriletna hčerka neke naše naročnice je gledala skozi okno v hišo, kjer si je pečlaril neki samec. Nenadoma se hčerka obrne do mame in jo vpraša: "Mama, ali se je stric tamle mufal?" "Ne, ne, ni," ji odgovori mama; "zakaj pa to vprašaš?" "Mislila sem, da se je mufal, ker nima več zastorov na oknih," razloži hčerka svoje misli. "Veš, zastore je snel zato, da jih bo opral," pojasnjuje mama. Hčerka nekaj časa molči in očividno nekaj vneto premišljuje. Cez nekaj časa zopet vpraša mamo: "Mama!" "Kaj bi pa zopet rada vecle-a?" "To bi rada vedela, kje pa ima ta stric teto, da more sam zastore prati'!" Na to važno vprašanje pa mama ni vedela odgovora in je j hitro hčerko zmotila s kosom potice, boječ se, da bi ne prišlo j do mednarodnih zapletljajev. Prigode lovcev v malajskih džunglah (Izvirni prevod za "Ameriško Domovino") Še nikoli nisem videl tigra v trenutku, ko napade živino, toda tak napad so mi več ko enkrat opisali domačini, ki so to videli. Navadno se tiger pri tem poslužuje sledeče taktike: po grmičevju in v visoki travi se oprezno priplazi v ospredje pasoče se govedi, nakar skoči na razdaljo petih ali šestih jar-dov na prvo kravo ali bika, ki mui pride blizu. Toda tiger ne skoči na kravo ali bika tako, kakor si to predstavlja večina citateljev, marveč se zakadi žrtvi v sprednje noge, ji s svojimi silnimi šapami od spodaj navzgor objame vrat, odnosno pleča, z zobmi pa se ji prizadeva zagrizti v grlo. Splošno mnenje, da more tiger ubiti svojo žrtev z udarcem svoje šape, je pogrešno. Dalje tudi ni nobene verjetnosti, da bi tiger izpil ali izsrkal svojim žrtvam kri, kajti glavna žila-dovodnica je malokdaj ranjena. . Svojo žrtev prične tiger žreti vselej pri zadnjem koncu. Prvo noč bo navadno použil meso enega ali obeh stegen, približno 50 do 60 funtov. Po nasičenju bo šel tiger malokdaj počivat daleč od svojega plena in bo prihajal zopet žret, kadarkoli se mu bo zazdelo, ne glede na to, da-li je dan ali noč. Po jedi in med jedjo tiger mnogo pije in ko se gre napajat, bo zabredel mnogokrat do trebuha v vodo. Brez hrane in vode more tiger zelo dolgo vztrajati. Nekdaj smo obkrožili z mrežami tigra, tigro in leoparda. Leoparda smo ustrelili prvi dan, toda vsled goste džungle nismo dobili obeh tigrov pred oči celih pet dni; peti dan smo pa oba obstrelili. Obstreljena tigra sta se umaknila spet v svoje skrivališče, jaz pa sem poslal med tem po slone, nakar smo ju ubili šele deseti dan, vendar sta bili še obe živali polni življenjske sile. Krog, v katerem smo ju imeli obkoljena, je bil širok morda sedemdeset čevljev in vsled ognjev, ki so goreli okoli in okoli, je bila vročina velika, pa vendar sta živela tam deset dni brez jedi in vode deset dni in pet dni izmed teh desetih sta bila ranjena. Eden naj silne j ših elementov pri tigrovem napadu, je njegov glas. Ako tiger napada iz bližine, tako zarjovi, da ta glas človeka skoraj paralizira, kadar Pa se plazi k napadu iz dalje, Pa navadno samo zamolklo renči. Samice kotijo mladiče samo enkrat vsaki dve leti. Za koteče pa nimajo določenih časov, kajti prav male mladiče so uje-li že v mesecih marcu, maju in °ktobru. Tigra hrani svoje mladiče z napol prebavljenim mesom, ki ga izdavi iz sebe, ko se vrne z '°va k mladičem. Ko postanejo mladiči 6 tednov stari, prično hoditi iz kraja v kraj s svojo materjo, toda slednja jih pusti vedno doma-kttdar gre na lov. Če pa je žrtev, katero umori, v bližini, potem gre mati po mladiče in jih Pripelje k pojedini. Domačini love tigre večinoma na ta način, da preže nanje, ko vračajo z lova ali pa pri znanem napajališču. Ako so na lovu za tigrom, o katerem ve- do, da napada ljudi, se poslužujejo navadno metod kopanja jam, nastavljanja pasti in zastrupljenih puščic. Naravnost užitek je, čakati na tigra na visoki platformi senčnatega drevesa, ko prične solnce zahajati in ko morete pričakovati, da se bo vsak trenutek pojavila silna, žolto -progasta, nevarna džungelska mačka. Lov na tigre, ki se vrši peš, se ne bo mogel seveda nikoli smatrati za varen sport. Velike važnosti je vselej dejstvo, da-li je žival, ki jo hočete ubiti, ranjena ali ne, in naj se tigra zasleduje peš ali ne, je povsem odvisno od pokrajine in džungle, v kateri se nahajate. V visoki travi in gostem grmičevju malajske džungle sem videl tigre, ki jih ne morete ustreliti drugače kot s slonove-ga hrbta. Nihče, razen blazneža, ne bo sledil ranjenemu tigru v visoko travo ali gosto grmičevje, kjer ima tiger vse prednosti pred lovcem, na katerega lahko plane vsak trenutek, preden se oni zave. V takem okolišu se bo tiger držal popolnoma mirno in tiho ter se bo izkušal odtegniti pogledom lovca, toda ko napade, napade naglo ko blisk. Pod nobenim pogojem pa ne sme lovec izstreliti zadnje krogle na umikajočo se zver! Najprimernejši čas za lov na tigre v malajskih džunglah je, ko doseže vroča sezona svoj višek, to je v juliju in avgusti^, ko je najmanj vode. Tigri, ki jih muči žeja, pridejo v doline, kjer je več divjačine in kjer se pase in napaja tudi goveja živina. Povprečna dolgost odraslega tigra, od njegovega smrčka pa do konca repa, je osem in pol do devet čevljev, njegova teža pa znaša od dvestopetinsedem-deset do tristo in petindvajset funtov. Nekega dne mi je sporočil moj stari prijatelj Tunku Sole-man iz Kelentana, kateri okraj je bil takrat pod siamsko vlado, zdaj pa je pod Anglijo, naj grem ž njim v njegov distrikt, kjer bom lahko ustrelil več tigrov, poleg tega pa bom lahko tudi ujel več živih mladičev. V resnici bi rad dobil nekaj lepih mladičev, toda ker je bila njegovo pokrajina dokaj oddaljena, nisem mislil na to, da bi šel tja. Končno sem mu odgovoril, da če hoče, da pridem tja, mi bo moral dati na razpolago vse slone in ljudi, kolikor jih bom potreboval. Dalje sem ga opozoril na težkoče, ki bi jih imel s prevozom živali iz njegove pokrajine do morske obali in nagla««, da bi me ta prevoz stal več, kakor pa bi bile živali vredne. Bilo mi je namreč na tem, da ne pokažem za stvar nobenega zanimanja. Videl sem, da bi Tunku zelo rad videl, da se vrnem ž njim v njegov okraj, v katerem je kar mrgolelo tigrov, ki so tvorili veliko in stalno nevarnost za njegovo »rebivalstvo. On mi je 'obljubil, da bo storil vse, kar J je v njegovi moči, da mi po-j maga: dal mi bo ljudi, slone in j pomagal mi bo spraviti živali do i obali. (Dalje prihodnjič.) 1934 _OCT. 1934 ssfflsill 6 □m TI® mm mm mmm 23 24:25 (2$ 20! 27 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Vsak dan o i! a Ali so Niagarski slapovi vedno padali? Kolikor je do dane« znanega, ni voda v Niagarskih slapovih nikdar prenehala padati. Pač pa zaznamuje geologični oddelek vlade, da je zmrznila voda v tem slapu na ameriški strani in sicer 29. marca 1848, 2?. marca 1903, 14., 15., 16., februarja 1909, 27. aprila 1912 in 29. januarja 1926. Tiste dni je torej voda na ameriški strani slapu zmrznila in ni tekla, medtem ko na kanadski strani ni še nik-!dar zmrznila. Tam je voda pre-J več globoka in deroča, da bi mogla zmrzniti. OKTOBER 13.— Društvo Pioneers, HBZ, ples v spodnji dvorani SND. 13.— Samostojna Zarja, ples v avditoriju SND. 13.—Gospodinjski klub Slovenskega Doma na Holmes Ave. priredi zabavni večer z najboljšo večerjo in izvrstno godbo. 13.—Društvo sv. Pavla št. 239 KSKJ, plesna veselica v Hrvatskem narodnem domu. 14.— Ameriške hčere Slovenija, prireditev v avditoriju SND. 20.— Community Welfare Club, ples v spodnji dvorani S. N. D. 20.—Društvo Collinwoodske Slovenke št 22 S. D. Z. priredi banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 21.— Jugoslovanske bratske federacije, prireditev v avditoriju SND. 21.—Proslava blagoslovi je-nja bandera društva Najsv. Imena fare sv. Kristine, v farni dvorani. 27.—Klub Opel, ples v spodnji dvorani S. N. D. 27.—Slovenski Dom, zabava v S. D. Domu na Recher Ave. 27.—Društvo Katoliških Borštnarjev, št. 1640, priredi zabavni večer v Plevnikovi Bridge Tavern na 152. cesti. 27.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi plesno veselico v Knausovi dvorani. 27.—Zabavni večer ženskega odseka Zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave. 28.—Društvo Eastern Star št. 51 SDZ priredi veliko veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. NOVEMBER 3.—Društvo Danica št. 11 S. D. Z., plesna veselica v spodnji dvorani S. N. D. 4 ._Slovenski del. klub "Iskra," prireditev v avditoriju S. N. D. 4.—Pevsko društvo Ilirija priredi koncert z velikim programom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 10. — Društvo Glas Cleve-landskih Delavcev, št. 9 SDZ, plesna veselica v SND. 10.—Klub Ljubljana priredi plesno veselico v S. D. Domu na Recher Ave. 10.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna zabava v Knausovi dvorani. U.—Pevsko društvo Soča, koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 11.—Samostojna Zarja, koncert v avditoriju SND. 17.—Društvo Orel, ples v spodnji dvorani SND. 18.—Društvo Spartans št. 198 SSPZ, ples v avditoriju SND. 18. — Pevsko društvo Cvet priredi opereto v Slovenski delavski dvorani. 24.—Društvo Comrades, št. 566 SNPJ., ples v spodnji dvorani SND. 25.—Pevsko društvo Zvon obhaja 20-letnico v S. N. Domu na 80. cesti. 25.—Jugoslovanski vojni veterani, predstava v avditoriju SND 25.—Proslava sedme obletnice ustanovitve podružnice št. 14 SŽZ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28.—Društvo Napredek, zabava v S. D. Domu na Recher Ave. 28.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi običajno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 29.—Pevski zbor Zarja, odsek Soc. Kluba št. 27. koncert v avditoriju SND. DECEMBER 1.—Društvo Nanos št. 264 S. N. P. Jednote priredi plesno veselico v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. 1-—Pevsko društvo Lira, ples v spodnji dvorani SND. 2.—Društvo Pioneers. HBZ, ples v avditoriju SND. 8.—Hi-Steppers Klub, ples v spodnji dvorani SND. 9.—Blau Donau, koncert v avditoriju SND. 15.—Rostabout Club, ples v spodnji dvorani SND. 24.—Slovenska mladinska šola SND, božičnica, v avditoriju SND. 29.—Društvo Vipavski Raj priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 30.—Dramsko društvo Abreše-vič, predstava v avditoriju SND. 31.—Pevsko društvo Soča, zabava v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Januar 5.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, ples v spodnji dvorani SND. 6.—St. Vitus Mothers Club, Prireditev v avditoriju SND. 12.—Interlodge League, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 19.—Dramsko društvo Ivan Cankar-, ples v spodnji dvorani št. 37. JSKJ. Ples v spodnji dvorani SND. 27.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju SND. Februar 2.—Samostojna Zarja, ples v spodnji dvorani SND. 3.—Dramsko društvo Abra-ševič, predstava v avditoriju S. N. D. 9.—Društvo Spartans, št. 198 SSPZ, ples v spodnji dvorani SND. 10.—Workmen Sick Benefit Society, koncert v avditoriju S. N. D. 16.—Dramsko društvo Ivan Cankar, ples v spodnji dvorani SKD. 17.—Slovenski Sokol, javna telovadba v avditoriju SND. 23.—Društvo France Pre-šern, št. 17 SDZ, plesna veslica v spodnji dvorani SND. 24.—Društvo Cleveland, št. 126 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani SND. Marc 2.—Orel Klub, ples v spodnji dvorani SND. 10.—Samostojna Zarja, prireditev in ples v spodnji dvorani SND. 24.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju SND. APRIL 27.—Društvo Orel, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. JULIJ 1935 2. nedeljo v mesecu—piknik I Slovenske zadružne zveze n"a SND. 26.—Društ. sv. Janeza Krst., j Močilnikarjevih farmah —--o-- SPOMINI RUSKEGA ŽEPARJA V avgustu leta 1933 je bil ot-, V Odesi so me odpeljali k GPU vorjen plovbi 15S milj dolgi ta-j (sovjetska politična policija), kozvani "Stalinov" prekop, ki i ker so sumili, da sem vohun. Tu veže Baltsko morje z Belim, Z j sem jim povedal svojo zgodbo, otvoritvijo tega prekopa je pri-:V svrho identifikacije so me počela doba industrijskega in eko-!slali v Tiflis, kjer so me obsodili nemškega razvoja skrajno severnega dela Rusije, ki je bogat na naravnih zakladih vseh vrst. V pokrajinah, kjer ni bilo drugega kakor močvirje in stoletja stari deviški pragozdi, ki so spali v mrtvaški tišini, katero so prekinjali samo bučeči vodopadi, se dvigajo sedaj hidro - električne naprave, kemične tovarne ter livarne, papirnice, a okoli teh nova mesta. Možje, ki so zgradili prekop in vse naprave, ki so bile v zvezi s tem, so bili večinoma bivši kriminalci. Kolektivno delo, zavest, da izvršujejo nekaj, kar je v prid človeški družbi ter ponos, da se jim je dovolilo, da smejo sodelovati pri tem čudesu inže-nirstva, so spremenili nrav teh mož. Vse to je napravilo iz njih nove ljudi. Skupina sovjetskih pisateljev je zbrala in izdala vtise o transformaciji Karelije ter o velikem uspehu vzpostavitve na tisočev mož, ki so bili zopeli vrnjeni človeški družbi kot vredni člani. — Naslednje vrstice so povzete iz le knjige. Pisatelj se je udeležil nekega sestanka in to je bil najčudovitejši sestanek, kateremu je kdaj v življenju prisostvoval. Govorniki, ki so si sledili na govorniški tribuni, so bili sami bivši kriminalci, tatovi, pustolovci vseh vrst. Posebno na enega je postal pisatelj pozoren. Ta je bil mednaroden tat, zločinec, katerega je vodstvo posebno častilo z ozirom na delo, ki ga je izvršil. Temu je bila tudi pode-' ljena prostost. Preden je zapustil taborišče, je napisal svoj življenjepis, iz katerega priob- v triletno deportacijo v Sibirijo. Po enem letu < so me spustili in vrnil sem se na Kavkaz. Čim sem prišel zopet v Tiflis, sem pričel zopet svoje staro življenje. Aretirali so me in obsodili na tri leta v vzgojevalno taborišče. To se je zgodilo v aprilu 1. 1929. Po naročilu GPU so me premestili h gradnji Belomorskega-Baltskega prekopa. Grozno sem se prestrašil, ker sem bil prepričan, da je s tem udarila moja poslednja ura. Ko smo prispeli na mesto, je deževalo in vsa pokrajina je izgledala strašna. Le par grmov sem videl, nekoliko trave, a drugo vse skale, skale, skale. . . Zdelo se mi je, kakor bi me kdo vrgel ob skalovje. Nikakor se nisem mogel udati v svojo usodo. V tem stanju obupa sem pričel delati pri zatvornici št. 14. Razstreljevali so skalovje in delo ,je bilo težko, posebno zame, ki nisem prej nikdar delal in ki sem smatral delo za sramoto. Naravno, delal sem slabo in dosegel komaj 30 procentov meni določene kvote. Preddelavec me je okaral radi moje lenobe, a jaz sem mu povedal, da se sa mo idijoti in konji mučijo. Zaman so se trudili nadzorniki, da me poboljšajo. Odgovarjal sfcm jim z žaljivkami in se trdovratno držal svojih 30 odstotkov ter neprestano mislil na Grčijo in lahko življenje, ki sem ga živel tam. Kmalu zatem me je obiskal po-Jveljnik Sapronov, da se z menoj ! pogovori. Kazal se je razočaranega nad mojim obnašanjem, čamo sledeče izčrpke: kajti vsi ostali so delali voljno Nekega dne sem se odločil, da j ter niso povzročali nadlege. — zapustim Atene na Grškem ter j "Prepričan sem, da ne razume-se podam v Jafo. Policija v Ja- te namena in da tudi ne veste, fi pa me ni pustila na kopno, za koga v resnici delate," mi je kljub temu, da sem ji pokazal i končno dejal. , svo.f potni list. Vprašal sem! "Resnično, ne," sem mu odvr-mornarje, kje Se nahaja najbliž-; nil, "kajti vajen sem, da vidim je pristanišče. Povedali so mi, da sadove svojega dela takoj. Ved-bodo pristali v Odesi in da grem no sem delal le za svoj žep in se-lahko z njimi. Ničesar nisem daj resnično ne vem, za koga de-tedaj vedel o sovjetski Rusiji in!lam." tudi ne, kaj delajo tam, da sej Kmalu potem meje povabil k preživljajo. Nekoliko sem se bal,;>ebi na čaj in pogovor, šel sem a istočasno sem bil vesel, da se. Pila sva čaj in prigrizovala pe-vrnem v svojo domovino. jcivo, medtem ko mi je razlagal položaj ter pojasnjeval, kako da ustvarjamo iz ničesar nekaj, kar bo pomagalo tej zapuščeni deželi ter tudi indirektno izboljšalo ekonomski položaj vse dežele. Postregel mi je tudi s cigaretami. Ko sem se vrnil v barako, sem se čudil nad tem novim načinom postopanja z jetnišnični-mi ptički. Več iz simpatije do Sapronova nego vsled drugega povoda, sem drugi dan izpolnil 87 procentov določenega mi dela Sapronov in sekcijski vodja sta še ponovno govorila z menoj. Vprašala sta me, da li sem proti-revolucionar, ker nisem delal. "Zakaj nam potem ne pomagate?" sta me vprašala. "Za skupne interese delamo, a če boste storili svojo-dolžnost, vam bodo vrnili prostost, še predno poteče vaša kazen. Dali vam bodo priporočila, ki vam bodo odprla sleherna vrata." Nato sta me pustila v miru, a par dni kasneje sem bil zopet povabljen na čaj. Tedaj sta mi obrazložila družabno strukturo nove države brez privatne lastnine. . Presenečen sem bil. V taki državi ne bo potem nobenega tatu več," sem vzkliknil. "Seveda ne," sta odvrnila, kajti nobenemu ne bo treba več krasti. Tat je nasprotje obstoječega reda." Prihodnji dan sem dosegel 140% in premišljal. Premišljal sem o svoji preteklosti in vsem, čemur sem dal slovo. Ni mi bilo žal, da sem bil nekdaj tat. Saj sta mi povedala, da sem bil le produkt nevšečnih razmer, s čimer sta izrazila, da ni bila moja krivda, a obenem tudi, da bi bil krivec sedaj, ako bi nadaljeval tudi v svojem novem življenju pot tatu. Polagoma se je moja zavest zbudila in postal sem ambicijozen. Dosegel sem potem več kot 150^, a naša brigada je presegala povprečno preko 100/o. Premestili so nas potem k cementnemu delu, ki je mnogo lažje. Nekega dne so se delavci neke druge sekcije uprli in vodje so me prosili, naj bi stopil tjakaj in upornikom spregovoril. V dotični baraki sem naletel na mešanico roparjev, tatov, že-parjev, pustolovcev. Vpili so spočetka name, da sem jih izdal ter prešel na stran vlade. Niti govoriti me niso pustili spočetka, a vstrajal sem. "Poslušajte, prijatelji," sem jim deal. "Član vaše družbe sem. Izvrševal sem isti poklic kako ste ga izvrševali vi, zato smo vezani za življenje. Nisem se zvezal ali izmiril z nikomer, a pustite, da vam povem: vidim spremembe, ki me vodijo, da delam.". In tedaj so hoteli vedeti, kake spremembe pričakujem. "Nu," sem pričel. "Udarili so po gangsterjih na delniških borzah. Strašansko so udarili po njih. Novinci v našem poklicu naj se le udajajo iluzijam. Jaz za svoj del pa vidim boljšo pot. Bankrotirali smo. Nič več ne bo dela za nas. O drugih državah ne vem, kako bo. Morebiti bo še v eni ali drugi prilika, da se preživi kdo z rokodelstvom, kakršnega smo izvrševali prej. A prav gotovo ne bo v Rusiji več prilike za to. Komu pa bo ste kradili, ako ne bo več bogatinov in sploh ne bo več privatne lastnine?" "Že dobro," so se mi smejali. "Tudi dokler bo kaj ubogih, bo še vedno prilika kraje. A seveda, če bomo vsi, kakor praviš ti, bogati potem ne bo več potreba krasti. . Potem bo polom v našem rokodelstvu vsesplošen in popolen." Zahtevali so konečno, naj bom jaz njih inštruktor. Organiziral sem med njimi šest skupin. Delali smo pošteno in zadnjih par dni je dosegla naša skupina 220' <. Zelo so me spoštovali. Poverili so mi celo nadzorstvo nad kuhinjo. In da vam povem po pravici: do skrajnosti sem pazil, da nisem ničesar u-kradel ali iztihotapil! Tudi narodnostno sem' se med njimi udejstvoval. Čitali smo časopi-e in ustanovili mal klub. Kasneje so me imenovali komisarjem pete sekcije in vrhovnim inštruktorjem. Sedaj sem nadzornik kaznjenskega izlacij-skega taborišča in kulturni inštruktor. V šestih dneh bom prost. V taborišču sem preživel šest mesecev. In zdi se mi, da nimam več za seboj temne preteklosti, pač pa le svetlo bodočnost pred seboj." dnevne"vesti Francija ima letos izvrstno vinsko letino Paris, 6. oktobra. Francija bo pridelala letos do 400,000 litrov več vina kot lansko leto. Grozdje je nenavadno dobro obrodilo. Povprečni francoski vinski pridelek na leto je 6,000,000,000 litrov. Francija pričakuje, da bo lahko milijone litrov vina eks-portirala v Ameriko. Otrok je bil rojen 10 mi" nut po materni smrti Oakland, California, 6. oktobra. Otrok, ki je bil rojen 10 minut po smrti matere, je zdrav in se normalno razvija. Mati se je nahajala v silnih porodnih bolečinah, ko je bila prepeljana v bolnico. Zdravnik se je odločil za operacije, toda mati je prej umrla. Deset minut pozneje je bil rojen zdrav otrok. Trije obsojeni v smrt na vešala v Kanadi Montreal, Quebec, 6. oktobra. Tri osebe, neki moški, star 36 let, neki mladenič star 17 let in neka ženska stara 29 let so bili spoznani krivim umora in obsojeni v smrt na vešala. Omenjeni trije so ubili moža ženske, da bi si potem razdelili njegovo zavarovalnino. Umor se je pripetil pred kratkim. Zagovorniki so trdili, da so omenjeni trije blazni- . Governer države Wisconsin je zgubil nogo Madison, Wisconsin, 6. oktobra. Zdravniki so sinoči odi'eza-li governerju države Wisconsin, Albert Schmedemanu levo nogo nad kolenom. Governer Schma-deman si je ranil nogo zadnji leden, ko je padel ob priliki slav-nosti otvoritve novega državnega parka. Morganova knjižnica podvržena davku New York, 6. oktobra. Slavna knjižnica John P. Morgana, v kateri se nahajajo najbolj dragocene knjige sveta, je bila včeraj obdavčena od davčnega urada. Dosedaj je bila davka prosta. Knjižnico cenijo na $1,650,-000 in bo moral Morgan od te svote plačati davek. Morilec petih oseb obešen v Californiji San Quentin, California, 6. oktobra. Tu so danes obesili Petra Alosi, ki je umoril v juliju mesecu pet svojih sosedov. Alosi je bil oče devetih otrok. MALI OGLASI Naprodaj je izvrsten R. C. A. radio aparat na 11 cevk. Je veljal nov $575, se proda za samo $25.00. Vprašajte ha 643 E. 108th St., blizu St. Clair Ave. (236) Pes se je zgubil Zgubil se je pes chow-sheperd vrste. Ima rdečkasto-rjavo gosto dlako, jako košat rep. Na koncu ušes ima praske. Kdor ga dobi naj ga vrne proti nagradi na 935 E. 67th St. (236) Stanovanje se da v najem, štiri lepe sobe, na novo dekorirane. Oglasite se med 6. in 7. uro zvečer na 973 Addison Rd. ali pokličite HE11-derson 1829. Ur. Danica št. 11 S. D. Z. V torek, 9. oktobra, ob osmi uri zvečer se vrši redna mesečna seja društva Danica št. 11 S. D. Z. Pridite vse članice in bodite točne! Julia Zakrajšek, tajnica. = To je bil zopet dan božjega blagoslova! . . . Boga mi! Soln-ce je pripekalo doli na cestno škarpo, skale so pekle, vzduh v dolini je vrel. Ilija Šorman je od ranega jutra stal ob kladivu ter je vihtel potrpežljivo v žuljavih rokah. Udarec za udarcem, črto za črto: polagoma je lezla cesta v hrib. A Ilija Šorman ni mislil na cesto. Ena sama misel se mu je bila vgnezdi-la v njegove možgane: lov. Lov je napolnjeval njegovo kri. In tudi če bi mu stara doli ob Kon-finu ne dajala za plen niti revne petice, vendar bi se bil Ilija kljub temu podajal zopet v iz-kušnjavo, v nevarnost, v prepad. Lov mu je bil kakor staro, sladko vino. In kadar sladka pijača že zdavna po vseh žilicah vrta, moraš venomer znova srkati čudežni sok, v vedno večjih, poželjivejših požirkih, a vsaka izpraznjena čaša še dviga poželjenje po njem. Odkar je podrl prvega srnjaka, odkar je drugega pogodil v gozdu, kjer je bil podrl srno -mater, a mu je ta kljub temu ušel, od tedaj si je Ilija mrzlično želel lova, želel si plena, a ne denarja. In še druga skušnjava je vlekla Ilijo h Konfinu. Tedaj, ko se je v temni veži stisnila k njemu, tedaj se je bil udal nekam brezčutno.' Sedaj pa, ko je pil iz čaše nje ljubezni, sedaj je vstalo v njem poželjenje, se pomnoževalo z vsakim dnem, vsako nočjo in sleherni užitek in posest njenega telesa je to poželjenje še podžigal. A sedaj, ko je že okusil sad grešne ljubezni in nje grešnega telesa, je pričenjala Ljubica postajati nekam uporna. Nič več ga ni prosila tako pogosto, naj ostane pri njej, pač pa se je dala prositi in moledovati in ga je če-sto celo sovražno zavračala. "Danes ne. Pojdi, kasno je že in dolgo pot imaš do taborišča." "Bogami, zakaj ? Ali ni bilo tudi tedaj kasno, ko si mi dejala, naj ostanem, a. je bila že polnoč?" "Kdo bi utegnil priti." "Kdo naj bi prišel? K tebi?" "Danes ne, pojdi!" "Nimaš me rada." "Ne žlobudraj neumnosti. Nočem, ne prija mi, zato pač. Pojdi, pusti me." In ubogal je potrpežljivo. . . Pred nekaj dnevi šele, ko ga je prosila, ji je dal goldinar. Goldinar je mnogo denarja: pol srne, devet zavitkov srednjefine-ga tobaka in še žveplenke povrh. . . A kaj za to? . . . In potem na povratku skozi temno dolino se je spomnil neke, ki se je poprej imenovala Duša Valput in ki mu je rodila otroke in bila najlepše dekle vse Primorske. In zavoljo nje in domačije z zelenim latnikom je bil prav za prav tu. . . Da, da, res — in Ilija je pospešil korake. A drugi dan, zavoljo Ljubice ali lova, je zopet pozabil vseh svojih • dobfih sklepov. Kdo je mladi bledičnik s čr-noobrobljenimi naočniki, katerega je čestfo že videl pri Konfinu in ga že tudi parkrat srečal spotoma? Ko se je delo ob cesti započelo, ga še ni bilo tu, sedaj pa hodi in zapoveduje z debelo knjigo v rokah ob cesti, sicer ne tako surovo kakor partijski vodja, a vendar gospodovalno in nekam ujedljivo. "Vi, paznik, kako se imenuje ta mož?" "Ilija Šorman, gospod inže-njir." "Tako!" Mladenič je pogledal na uro. "Dvajset minut pre-kasno je prišel na delo. Kaj naj pomeni to? Na, gospod nad-inženjir se bo čudil." In na Ilijo je odložil potem svojo jezo partijski vodja. "Svinja ti prokleta, ali si čul? Kaj se vedno goniš po gozdovih in krčmah, he? Jaz pa naj potem vse požrem! . . . Prokleta zalega, bassama teremtete! . . . Še enkrat in —" Težka pest je zadela Ilijo na hrbet. Kar rdeče mu je postalo pred očmi. A resnica je bila, zamudil je in ni ga partijski vodja udaril, pač pa oni drugi. — "Partijski vodja, zapišite onega moža. Kako se že imenuje? Saj mi je nekam znan." "Ilija Šorman." "Tega Ilijo Šormana zapišite jn javite. Vzemite mu čepico! Med delom kadi, videl sem ga, čeprav izgleda, da vi nimate oči!" Izza roba zmečkane vojaške čepice je izvlekel partijski vodja ostanek sveže ugasnjene cigarete. "Tu, še gorka je. A tam je smodnik z zažigalno vrvico. O, saj izvrstno pazite!" In mladi gospodič si je sam prižgal cigareto ter ponosno odšel gori po cesti. "Ti svinja zamazana, ti! Že zopet podnosnica zaradi tebe! Čakaj, jaz ti bom. . . Bassama teretatete!" A pred pogledom Ilije Šormana se je palica par- ER DNEVNIK CITA VSAK RAD OGLASI V TEM LISTU največji uspeh | tijskega vodje povesila. "Ali moraš res kaditi podnevi in ponoči? Potem pusti delo in pojdi. . . In pred takimi mladimi zbadljivci se mora človek pač čuvati, ko že človek ve, kako so taki mladi ušivci praskavi in vrtavi. . ." Ilija je žalostno pogladil staro čepico in tudi ostanek sval-č:ce je skrbno pobral iz prahu ter ga zopet shranil za robom. Kadil je zato, ker se je komaj vzdrževal vročine in nespanja. "Tvoj družabnik!" je pripomnil Vid Filek, Ceh, ter pokazal za odhajajočim inženjirjem mladim Brankom. "Tvoj družabnik!" "Kak družabnik?" Čeh, se je zasmejal. "Kak? Nu, pri oni tam doli! Mar misliš, da si ti edini ptiček v njenem gnezdecu? Saj jih je še mnogo, mnogo drugih brez onega tam in tebe." Šorman je stal kakor omamljen. "Kaj ? Koliko . . . koliko drugih?" "Nu, koliko? Mnogo pač. . . Kakor je pač s takimi. Mar si domišljuješ, da si si jo ti sam najel? Tisti gosposki lovec je takoj eden. In kdo izmed nas najbrž tudi. Nu, in tale tu, fin gospod, danes z dekleti gori v Stojdragi, jutri pa doli pri Konfinu. . ." Šorman je otrpnil. To ne more biti res! Nevarno se je dvignilo težko kladivo. "Bogami, da lažeš!" Čeh se je rezgetaje umaknil. "Ne, ne, hoho! ... Da lažem? Vprašaj druge. . . Ali nisi pra-vil sam, da imaš ženo in otroke?" Zaklical je drugi skupini. "Primorec Šorman misli, da je on sam pri dekletu. Ženin! Poročeni ženin!" In krohot je odmeval daleč po razbeljeni škarpi. Šorman je stal kakor bik, izbuljenih, napetih, slepo divjih oči. A potem je zarohnel partijski vodja in Ilija je zopet pričel udarjati s kladivom. Tisti večer je ostal Ilija v taborišču stran od tovarišev. Na smrt utrujen se je valjal po svojem ležišču. Prišla je jutranja ura rose, srečo noseča ura. Ostal je, preveč je bil izmučen, preveč zmeden. In delal je. Tudi drugi večer ni šel Ilija zdoma. Ko bi imel srečo in bi res ustrelil srnjaka, kam naj ga dene? Doli h Konfinu ni hotel. Trpel je, si želel, a se bal resnice. Ko mu je zmanjkalo tobaka, si je kupil novega v kantini. Tovariši, ki so vedeli za njegova prejšnja skrivna pota, so se suvali s komolci, ka'zali za njim, se pomenljivo muzali. Kljub temu je obdržal Ilija svojo rav-uodušnost. Enkrat pa je strupeno pikajoči Čeh razbil ta jez molčečnosti in zatajevanja. "Na, brat Primorec, kaj jo? Ali te je minil tek do smrdečega mesa?" Šormanu je planila kri v lica. Pograbil je najbližje orodje ter skočil proti izzivalcu. — Drugi so ga prijeli ter ga razorožili, a Ilija se je od besa penil, sopihal in trepetal. . . "Pusti Čeha!" je opominjal Rok Ban, dobrovoljni Čič. "Saj govori iz njega le zavist." "Zavist, seveda!" se je režal Filek. "Ko bi bilo kaj, da bi lahko bil zavisten. In da vidiš, da ti nisem zavisten, brat Primorec, ti želim, da bi ti vedno zvesta ostala, kakor ti njej." Ilija je ponovno vzplamtel in hotel skočiti za njim, a zopet so ga tovariši s silo zadržali. Končno je prišel še partijski vodja in Šorman je moral čuti pridigo radi zdražbarstva. Od tega dne dalje so mu dali mir. Le za njegovim hrbtom so se mu skrivaj posmehovali. A saj je bila tudi vročina tako neznosna, da se nikomur ni ljubilo ničesar več. . . Ilija pa je bil nem ter je delal z vztrajnostjo tovorne živine: udarec na udarec, palec za palcem, dan za dnem. ... Za koga? . . . Čemu ? vedel. . Tega ni sam več Kratka, sveža ploha je prišla. Šorman ni mogel več vzdrževati. Vsaj pogledati mora za os-merooglato puško v votlem drevesu. Še ta večer je ustrelil doli ob meji šibko srno ter jo v kasni temi vlekel doli h Konfinu. . . Nekam raztreseno, a kljub temu natančno je Horvatička sprejela plen. "Še živiš? Sem že mislila, da si umrl. Dva goldinarja za tak košček, ki ga ni drugega nego sama kost in koža, niti petnajst kilogramov? Tako nismo računali, boter! Tu imaš goldinar in pol, kar je več ko preveč za tako mršavo žival. Meso mora biti na njej, po tem in za to te bom plačala, a ne po glavi." In čeravno bi dobil le petdeset krajcarjev: Ilija ne bi ugovarjal. Sedaj je bil zopet tu in to mu je bilo dovolj. Vzel je denar in šel v pivsko sobo. Stari Stermelc je kasnemu gostu pokimal. "Na, boter? Ali sem prav govoril ali ne? Ali ne strelja kratka puška dobro?" Šorman je prisedel. "Že, že, ni slaba puška." "In tri šibre vedno lepo skupaj, kaj? Da, da, ko bi bil jaz zopet v tvojih*letih! . . . Koliko kosov pa si že do danes dobavil?" "Danes je četrti. Bilo bi jih lahko šest, bogami! A enega srnjaka mi je ta prokleti jager odstrelil pred nosom s tisto svojo smrtno puško, hudič naj ga vzame! A drugi mi je zbežal, kljub temu, da sem ga pogodil in iskal. Bo že kje crknil. . ." "Da, da, stara enocevka ne odpove, kakor je rujava in kratka. Kamor se ta nameri, ne raste več niti dlačica. Ljudje pravijo, da je baje gori v Selov-cu star srnjak, kakršnega ni še nihče videl. A tjakaj ne hodi, tam hfe pHdeš tako brzo do meje. . ." "A meglenjak?" "Da, ta! . . . Morebiti je baš ta. . . Enkrat ga vidijo tu, potem tam. . . Kakor se pač govori naokoli." Težak je bil ta pozni pogovor. Ljubice ni bilo na spregled. Od nekje je bilo čuti razburjeno prerekanje. Oster glas, kateri se je zdel Iliji znan, a potem glas stare, sem pa tja ogorčen vzklik. Tudi Stermelc je napol prisluškoval. Muhe so brenčale, svetilka se je kadila, čakajoča konja sta udarjala s kopiti, tam pod hribom je šum-ljal potok. Sedaj je stopila v pivnico Horvatička, bleda pod svojo rdečo zabuhlostjo. Hripa-vo je nekaj pošepetala Stermel-cu na uho, nakar sta šla v vežo in si nekaj šepetala. V sobi poleg so se čuli koraki. Horvatička se je vrnila v pivnico. "Ti boter, baš sva se s Ster-melcem pogovarjala: ali nam ne bi lahko do jutri zvečer dobavil še ene srne? Naj bo srna ali srnjak, velika ali majhna, vseeno — nujno jo potrebujemo za Zagreb. Dobil boš zato nekaj nadplačila. A pridi povedat, in na vsak način, tudi če ničesar ne ustreliš, da bomo vedeli, pri čem smo in da ne bomo zaman čakali. Za pot ti bomo plačali.- Hočeš?" Šorman je pristal. Saj to se je lepo ujemalo. Morebiti se bo jutri nudila boljša prilika. "Dobro. Bom poskušal." "Da, poskušaj. Ne bo v tvojo škodo, boter. Torej dobro." Horvatička je premišljala in se premislila: "Da: in če ravno ne bo mene doma, ker imam mnogo potov jutri in tudi ne vem, kdaj se vrnem, morebiti celo šele v soboto — tedaj za vsak slučaj, Ljubica, saj jo poznaš, bo vedela, kaj ima storiti. . Iliji se je mudilo domov. Stari Stermelc mu je ponudil, naj prisede. Nerad je Šorman sprejel. Raje bi bil tekel v temi sam, samo da bo sam s svojim nemirom in pričakovanjem. Počasi je peljal voz skozi do- lino. Od nekje se je oglašala srna. Ivanjščice so dišale. "In vi, vi tudi ne boste jutri doma?" je vprašal Ilija previdno. "Mislim tako samo radi prevzema, če. . ." Furman se je na svojem sedežu najbrže sam vase smejal. "Ne, jutri ne bo nikogar. Ali se mar bojiš za svoje goldinarje? Le ne boj se. Ljubica, ta se spozna." "I, saj sem to samo tako vprašal," je dejal nekam trudno Šorman. "A kaj je prav za prav na stvari s tem megle-njakom? Kje bi človek lahko tega videl?" Preveč vprašuješ," je odvrnil Stermelc. "Najprej tam, kjer ga sploh ne pričakuješ. A bodi vesel, če ga sploh ne vidiš." "A kaj je prav za prav z njim? Bogami, da sem že dosti razmišljal, tako kadar vročina človeku ne da spati ali pa na lovu, gori v gozdovih. . . Ko bi sedaj tako ta srnjak prišel." Furman je trikrat zaporedoma počil z bičem. "Nikar ga ne kliči, ti. . . Kaj je na stvari? Da ga nikdar nihče ne bo dobil, to je na stvari. Odkar vedo zanj in odkar jih je že mnogo poskušalo, da bi ga pogodili, še nihče ga ni, a že marsikateri je zaradi njega poginil. Trikrat se pokaže. Vsakokrat nekaj pomeni. Tisti pa, ki ga trikrat vidi in ga v tretje ne ustreli in odreši, tistega je konec. Še tisto leto umrje, postane nesrečen. . ." Morlaka je kar zagomazelo po hrbtu. Kako: odreši?" "Zato, ker pravijo, da je za^ klet duh, duša divjega lovca, ki je nekdaj bival v teh gozdovih. . ." Zopet je počil Ster-i melc z bičem. "Je baje poznal vse zaklade in skrivnosti hribov! Bil je ljubljenec neke vile. Zal radi lova jo je zapustil, šel eia krat v megli za nekim črnili srnjakom ter izginil. . . Selovc je gori poln dolin, a enkrat je par juncev z vozom vred izginilo. A gori v Cirkniku je jezero, ki grmi in bobni ob nevihtah. V tak lijak je nekdaj padel nek mož, plaval po jezeru tri dni in tri noči, a prišel nekega dne na dan celo doli pri Malencah ob Krki. . . Je še drugih takih zgodb. A človek ne govori rad o njih. Baš tako nerad kakor o Petru Klepcu, katerega tudi ni treba nikdar klicati. . ." "Peter Klepec? Kdo je pa ta?" Dalje prihodnjič Bodite pripravljeni Kupite si premog: že SEDAJ. L. R. MILLER FUEL INC. 1007 E. 61st Street. ENdicott 1032 ttvuuu»uuuuuuuw\m\M Maytag pralni lHr-gj stroj Sjjf! samo $49.50 Mandel Hard- model 8Q ware ■enoviran 15704 Waterloo Road odprto zvečer NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o veliki izgubi naše priljubljene in nikdar pozabljene hčerke in sestre Pauline Mirtič ki je po kratki in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v bolnišnici za vedno zatisnila svoje mile oči ter mirno v Gospodu zaspala dne 8. septembra 1934 v najlepši dekliški dobi, stara 24 let, rojena v Clevelandu. K preranemu večnemu počitku smo jo položili dne 11. septembra 1934 na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo Rev. Victor Virantu za obiske v bolnišnici in za podeljene svete zakramente. Za spremstvo iz hiše v cerkev ter na pokopališče in za opravljene cerkvene! pogrebne obrede ter za ganljiv, tolažilen govor v cerkvi. Iskreno se zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev, ki so ji tako lepo okrasili krsto v zadnji spomin in sicer: Mi-, in Mrs. Jos. Papež in hčere, družina Anton Papež, Mr. in Mrs. A. Kmet in družina, družina Louis Prijatelj, družina) Joseph Za-krajšek iz West Park, družina Louis Erste iz Shade Ave., Jane, Victoria in Alice Roje, Jeanne Plut, Ann Repar. Peggy Stare, Marie Hace, Mayme Miklič. družina Vera Pečjak, Rudolph in Carrie Bobnar, družina Lavrich iz 58. ceste, družina Joseph in Mary Trebeč. Iskrena hvala Rev. Ludwig A. Kužniku za darovano sv. mašo zadušnico za pokojno. Nadalje se iskreno zahvaljujem sledečim številnim darovalcem za darove za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojne: družina Anton Papež, Mr. John Mirtič, Mrs. Mary Mirtič, družina Kmet, Mr. in Mrs. A. Kmet Jr., Mr. in Mrs. Felix 'Novinc, Mr. Charles Novinc, Mrs. Josephine Kmet, E. 118th St., družina John Bukovnik, Mrs. ^ntonia Bradač, Mr. in Mrs. Tony Stanič, družina Matthew Pakish, družina John Lach, družina Anton Ska-la, družina Čelesnik, Mrs. Mary Jerič, Caroline in Josephine Modic, Josephine Bencin, Sophia Posch, Miss Marie Košuta, Mis. Anna Lavrich, Miss Elizabeth D. Launch, družina Mike Gnidovec, Mrs. Agnes Nosse, Mr. Karol Jarc. Mr. in Mrs. Joe Oster, Mr. in Mrs. Jos. Glavich, Mr. in Mrs. George Jasko (nee Glavich), Mr. in Mrs. Frank, Germ, Mrf>. Mary Kmc, Mr. in Mrs. Mike Šega, Mr. Frank Anžlovar. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba in sicer: Mr. Louis Erste, Mr. John Svete, Mr. Frank Oberstar, Mr. Ivanctc, Mr. Michael Skufca, Mr. Charles Novinc, družina Jos, Zakrajšek, West Park. Prav tako iskrena hvala nosilcem krste, ki so jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti ter jo položili k preranemu večnemu počitku. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v teh najbolj žalostnih dneh, vsem, ki ste predrago pokojnlco obiskovali v bolnišnici, vsem, ki ste prišli ranjko pokropit in ki so čuli in molili ob krsti drage pokojne ter vsem, ki so se udeležili pogreba. Prav lepo se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sin za vso prijazno postrežbo ob času žalosti in za točno in izvrstno vodstvo pogreba v našo popolno zadovoljnost. Slučajno, če se je katero ime pomotoma izpustilo, prosimo oproščenja ter se tem prav tako iskreno zahvaljujemo. Ti, preljuba in nikoli pozabljenai hčerka in sestra, ki si nas morala v najlepših letih zapustiti, veseli se zdaj v nebeški slavi, kakor nežna cvetka sredi vrta, ki jo slana zamori, si za vedno nam zaspala ter se ločila od nas. Komaj si pričela spoznavati krasoto življenja in komaj si dozorela v dekliško dobo. že je prišla nemila smrt in zahtevala od Tebe najdražje. Močno žalostni ti kličemo ob svežem prezgodnjem grobu: Počivaj v miru in naj Ti ba lahka rodna zemlja do skupnega svidenja! žalujoči ostali: Rose Zadnik, mati; Anialia, omožena Papež, Rose Mirtič, sestri; Anton Babudcr, Emil Zadnik, bratje. Cleveland, Ohio, 8. septembra 1934.