213. številka
Ljubljana, v ponedeljek 16. septembra
XXII. leto, 1889.
Izhaja vsak dan ivexcr, izimsi nedelje in praznike, ter velja o o poŠti prejeman za a vst ro-oge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gla. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto  13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na  dom računa bo
po 10 kr. za mesec, po 30 kv. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več. kolikor poštnina znaBa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Cpravništvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. vse administrativne stvari.
V Ljubljani 16. septembra.
Dva dogodka sta spravila zopet vprašanje o kronanji cesarja češkim kraljem v razgovor. Za Češko je imenovan nov namestnik, ki se je jeden pot v deželnem zboru bil izrekel za kronanje. Mi smo že povedali svoje mnenje o novem namestniku in tudi še danes pristavljamo, da ne verujemo, da bi bil res grof Thun pripravljen posebno potegovati se za Češke želje. Poslanec Zucker je pa na nekem shodu volilcev, na katerem shodu je pa bil navzoč tudi vodja Staročehov, dr. Rieger, tudi govoril o kronanji češkega kralja. Po našej sodbi morda Zucker sam ni mislil, da bi se kronanje kmalu izvršilo, temveč je spregovoril o tej stvari, da bi volilci ne mislili, da StaroČehi nemajo več te točke v programu svojem. To se mu je že zaradi tega zdelo potrebno, ker so nadomestne volitve za češki deželni zbor pred durmi. Morda le na ta način pridobi nekaj glasov za StaroČehe. Saj je znano, da Ćehi jako žele obnovljenja pravic češke krone, in zatorej je govor o tej stvari kaj dobro agitaeijsko sredstvo. Saj so se tega sredstva posluževali tudi Mladačehi pri prvotnih volitvah.
Ta dva dogodka sta vzbudila velik hrup v nemškem in madjarskem taboru. Nemški liberalni listi z „Neue Fr. Presse" na ćelu, začeli so pisati proti kronanju. Ti Židovski žurnalisti so uporabili vse svoje znanje, da dokažejo, da bi kronanje ne bilo umestno. Nemci bi se uprli kakor jeden mož taki nameri in to bi po njih mnenji že moralo zadostovati, da se ta svečani akt ne zvrši.. Čudno je, da bi baš upor Nemcev lahko vsako stvar preprečil v Avstriji in to še samo upor liberalnih Nemcev, dočim konservativni Nemci sami po izreku jedaega odličnih svojih vodij nemajo ničesar proti kronanju Će pa pogledamo nekoliko na zgodovino poslednjih 10 let, se pa nam skoro dozdeva, da ima nNeue Fr. Presse," to trdeč, nekoliko prav. Taaffejeva vlada se je vedno bolj ozirala na želje opozicije, nego pa na želje državnozborske večine. Mnogi ministri so nemškega liberalnega mišljenja. Le z veliko težavo se da od sedanje vlade kaj doseči, kar bi Nemcem ne ugajalo. Zaradi tega bi se res skoro čudili, da bi se grof Taaffe nakrat tako ohrabril, da bi se odločil za češko kronanje.
Uzroki, katere navajajo  nemški liberalni listi
LISTEK
Blodne duše.
Roman.
Češki spisal VAcslav BeneS- TfebizBky, preložil I. Gornik. Prvi <a.el.
XVIII.
(Dalje.)
Na Podlesji bilo je videti, kakor bi se vračali husitski časi.
Takrat bilo je tudi tu živo. Takrat zmajevali so tukajšnji lesi z glavami, kakor ne bi razumeli, kaj se godi z narodom okrog njih. Od nekedaj vajeni so bili tihote v teh vaseh, a na jedenkrat bilo je, kakor da bi bili prišli vanje drugi ljudje, ki so ostavili hiše prazne, koče zapuščene, polja neobdelana in šli za idejo do one dobe v Čehih neslišano. A takrat bile so to postave kakor ulite, bili so možje, pod katerih rokami se je tujstvo drobilo kakor peskovec (Sandstein) pod mnogofuntnim kladivom. In potem zapeli so tukajšnji lesi z ljudstvom vred pesen:
proti kronanju zares neso posebno utemeljeni. Tako so navaja, da je kronanje nepotrebno, ker je cesar vladal že 40 let, ne da bil kronan za češkega kralja. To je jako čudno stališče. Potem bi se pač nobena reforma ne mogla uvesti. Če bi dlje časa nego 40 let kake naprave ne bilo, bi s tem bilo dokazano, da je nepotrebna in bi se uvesti ali zvršiti ne smela. Taka trditev nasprotuje vsakemu napredku. Ne bili bi pričakovali iz tabora, kjer se tako radi bahajo s svojim naudušenjem za napredek, take jalove trditve. Ko bi se bili držali vedno tega ki tajskega stališča, bi nikdar ne bili v Avstriji uveli ustave. Saj so cesarja kronali ogerskim kraljem tudi še le 1867. leta, ko je cesar Fran Josip vender poprej že vladal nad 18 let. Če je tedaj bilo kronanje umestno, pač ne more biti nikomur jasno, zakaj bi kronanje cesarja češkim kraljem sedaj bilo neumestno, če ima narod češki pravico do kronanja, se ta pravica da nekaj časa ovirati in zatemneti, ne ugasne pa vender ne.
Nadalje se pa sklicujejo na ustavo. To skli cevanje je pa Še bolj smešno. jRes se v ustavi ne govori nikjer, da se more cesar kronati češkim kraljem, a v ustavi sploh o kronanji nič govorjenja ni. Zatorej bo ustava nikakor ne dotiče te pravice vladarjeve in naroda češkega. Ustava pa govori o češkej kraljevini in o kralji Češkem in se Že iz tega da izvajati, da ne nasprotuje kronanju.
Še večji hrup so pa te vesti vzbudile onostran Litve. Vsi ogrski listi se bavijo ž njo. Ker slutijo, v nameravanem kronanji nekako nevarnost, kar prete da bi Ogri nikakor ne dopustili, da bi se kaj orna jale podstave dualizma. Vladni „Nemzet" ravno tako odločno protestuje proti kronanju, kakor opozicijski „Egyertetesu. Prete Že, da bodo odpovedali pogodbo z Avstrijo. Madjari se boje, da bode ukrep* ljenje Slovanstva ua Češkem uplivalo tudi na oger ske Slovane. Posebno narodna zavest mej Slovaki bi se utegnila bolj utrditi. Gospodje v Budimpešti dobro vedo, da njihova država no stoji v posebno trdnih nogah in se torej boje vsacega udarca od zunaj. Tako utikanje Madjarov v tostranske zadeve bi se pa moralo tudi odločno zavračati, posebno ogerska vlada bi morala vedeti, da se nema mešati v tostranske zadeve in tako tudi poučiti uredništva listov, ki zobljejo dispozicijski oves. Ko so se Mad-
jari pogoddi s Hrvati, se od avstrijske strani ni nič ugovarJHlo. Žal, da imajo Madjari še vedno tako velik upliv v avstro-ogerskej državi in da odločilni kurzi še ne spoznajo, da prevelik madjarski upiiv ni v prid državi.
Pa ne le Madjari in Nemci v naši državi po svojih listih, temveč tudi Berolinski listi, obračajo se proti kronanju. V Berolinu že menda res mislijo, da je naša država le provincija Velikouemčije. To umeševanje Nemcev iz rajba mora pač žaliti vsacega pravega Avstrijca, kateremu je na tem ležeče,  da  ostane Avstrija samostalna in nezavisna.
Iz pisave Berolinskib listov se da posneti, da bode tudi Nemčija, če bode kako mogla, ovirala uresničenje želja češkega naroda.
Kronanju se bodo Še od več strani dalale ovire. Čehi pa vt nder zaradi tega ne bodo rok križem položili, temveč hočejo nadaljevati z vso energijo borbo za narodne pravice. Staro- in mladočeški listi so jedini v tem, da se morajo s kronanjem tudi obnoviti pravice češke krone in zjediniti Č^ški«, Moravska in Šlezka. Tudi konservativni „Hlas," orgau konservativne češke stranke na Moravskem, se je izjavil v tem zmislu. Le to je obžalovati, da se ni mogel zdržati, da bi ne bil h kratu napadal Mla-dočehov, saj le z zjedinj enimi močmi bodo mogoča kaj doseči.
Kako velicega pomena bi bilo kronanje pa nam to najbolje dokazuje, da so temu upirajo ne le avstrijski, temveč tudi drugi nasprotniki slovanstva. Z zjedinjenjem dežel krone češke napravil bi se trden jez proti velikonemškemu teženju  proti jugu.
Zaradi velikih ovir, ki se stavijo kronanju ali še bolj obuovljenju pravic češke krone, se nam zdi verojetuo izvestje mladočeškega lista z Dunaja, da vlada v tej smeri sedaj še ne namerava storiti nobenega koraka. S tem pa ni rečeno, da je stvar za zmirom odložena. Za sedaj je zadosti, da se je vzbudilo v vsem narodu češkem zanimanje za to zadevo. Prišli bodo pa za njeno zvršitev še ugodnejši časi. Sedanji dualistični ustroj države ne stoji posebno trdno, na Ogerskem kaže seže nekak razpad. Administracije, pravosodje, finance so v neredu, korupcija je povsod zavladala, zatorej se je nadejati, da čas ni tako daleč, ko jo bodo Madjari dogospo-darili.   Jedenkrat bode  treba  definitivno uravnati
„Kdo ste božji . . .u In trajalo je celih dvesto let preden so umolkli, preden so pozabili te pesni.
In danes ? — Moj Bog! Kako se časi menjajo! To so bile samo sence tedanjih dob. A tudi sence plašile so gospodo in jo strašile v sanjah. — Imeli so še kos srca, kos časti, kos spomina. — Poslušajte !
Ko so začeli v Čehih propovedovati besedo božjo pod širim nebom, ko je bila v Čehih še svoboda — od takrat smo zdaj že sedmo koleno — hoteli so gospoda svobodo zapreti v kleti, odsekati ji glavo in zakopati jo sto sežnjev v zemljo, da bi niti njene lobanje nihče ne našel; ko so z jednega gradu na drugega nastavili verige, da bi vanje lovili narod, kakor kadar je lov, ustal je vitez, ime noval se je Žižka, in razdejal vse gradove, izvzemši jedini Kfivoklat. A tudi ta bi ne bil ušel njegovi jezi, ako mu ne bi bila stara babica pokazala krive poti."
Žene in nekateri možje prekrižali so se pri imenu Žižkovem. V bližnjem samostanu videli so o božji poti podobo, pod katero je bilo zapisano: „Jan Žižka iz Trocnova, neprijatelj božji, neprijatelj ljudij — pokopan je v peklu!"
Metljar Rozhoda stopil je na kamen, da bi bolje videl vsem v obraz in v oči.
„In Žižke nam nedostaje ! — Ali že veste, da so se ga bali tudi še po smrti? — Praded cesarjev ni hotel biti v onem mestu, kjer je bil Žižka, niti čez noč! Res da nara nedostaje take glave, takega čela — takega vodnika!"
Ljudem zvrtilo se je po teh besedah v glavi, kakor ako se ga kdo v gostilni nabere.
„Dandanašnji nečejo zapirati naše svobode v v kleti, a vlačijo jo kakor mrhovino na gnojišče. Dandanes ne zapirajo nam poti od gradu h gradu z lanci, imajo dosti vrvij, in vi veste za čegava grla! — Za grla Podlescev! — Imajo borovce, sekajo jih; in veste zakaj? — Za vešala! In veste za koga? Za Podlesce! Že se ponašajo s tem. Strašiti nas hočejo. A mi nesmo ponočne sove! Mi znamo biti jastrebi in kragulji."
S konca vasi začul se je najedenkrat hrup.
Metljar Rozhoda začel je z nova zvoniti.
„Po konci! — Po koncil"
Mende že žive duše ni bilo v Pochvalovem pod streho. Vse zbiralo se je v vasi okrog zvonca
razmere Bosne in Hercegovine k našej državi. Ta-ženje Dalmacije pa zjedinenji s Hrvatsko tudi utegne malo pospešiti dogodke. Iz tega je jasno, da utegne priti čas, ko se bode razgovurjalo zopet o preustroji države io tedaj bode pravi čas za obnovljenje češke kraljevine pa tudi za zjedinenje Slovencev. Tedaj se bode tudi zjedinjena Slovenija iz mračnega ozadja hitro naprej pomaknila.
Politični razgled.
Hf o t ta nje aSe/elr.
V Ljubljani, 16. septembra.
„Arnieeund M.iimezeitung" je izvedela, da bode bivši namestnik baron limun imenovan predsednikom najvišjega vojaškega sodišča.
Jutri t*o nadomestne volitve za Ce^ki deželni zbor. Mlado in Staročehi razvili so silno agitacijo. Te volitve so važne zaradi tega, ker *e bode pokazalo, če narod še vedno tako simpatizuje za Mla-dočebe, kakor e prt prvotnih volitvah. Oti bi bil izid nadomestnih volitev za Mladočehe neugoden, bi to škodovalo precej njihovemu ugledu.
Papeški nuncij ne bode blagoslovil nove cerkve v boscnski prestoln C. Kakor trdi „Hosuische Post" Gralinibettija ne bode v Serajevo zaradi t*'ga, ker se je tja napotil vladika Strossmaver, Nedavno sta st' nekda nuncij iu Stresamayer nekaj sprla. Cerkev bode blagoslovil Mostarski škof Bnconič. Kakor čitamo v drugih list.h in kakor je tudi precej naravno, je ves spor mej Gaiimbcrtijcm in Stross-mayeijem izmišljen,
O^orskl miniBter deželne hrambe baron Feyervaiy hoče iz zdravstvenih oztrov dati hvojo ostavko. Minister ima baje žolčno mrzlico in misli, da bi m- uiogei več zmagovati parlamentaričnih naporov Njegnv naslednik bodi« I.aie deželni vojaški poveljnik grof Pejačevid. Seveda je morda še kak drug u/.rok, da hoče odstopiti m nister. Napadi v parlamentu ob posvedovanji o novem vojaškem za konu mu gotovo neso utrdili stališča. Tedaj s^ je videlo, da se narod prav ne strinja ž njegovimi nazori.
Kralj Milan bi rad se zadnji trenutek preprečil prihod ivialjice urbftke v B-digrad. Poslal je nekda v tej zadevi ultimatum v Beligra<l, v katerem preti, da bode, če se Natalija povrne v Srbijo, vzel za dlje časa svojega sina seboj na potovanje. To pravii.o daje mu ustava srbska. S tem pletenjem pa Milan najbrž nt; bode dosegel svojega namena. Vlada srbska tudi ne noro zabraniti kraljici prihoda v Beligrad, ko hi ga tudi rada, ker za to nema po usta i pravice. Vlada in r» gentstvo moreta le kraljico odgovarjati, če pa ju neee poslušati, pa ne moreta nič storiti
Kandidati na FrancoMkem se pridno oglašajo. 1537 jih je že napovedalo svojo kandidaturo. Vlada B6 nadeja, da bodo republičatii v novi zbornici imeli vsaj 310 do 350 poslancev. Potem takem bi jih nasprotniki republike imeli k večjemu 244. Ker se je oglasilo toliko kandidatov, bode jako mnogo ožjih volitev in bode glavna odločitev še le 6. oktobra, ko bodo ožje volitve. Pomenljivo je pa, da se protirepubličiitiski kandidatje nič prav ne upajo pokazati tv<ne barve. Samo dva sta v svojih oklicih naravnost povedala, da sta za monarhijo, drugi se pa izdajajo za republicane, ki pa le hočejo, da se premeni ustava. Republika je torej precej ukoreninjena v francoskem narodu, da se njeni nasprotniki ne upajo naravnost izreči proti njej. Volilna agitacija se pa vrši precej mirno. Izgredov ni skoro nikjer. Tudi zanimanje za volitve ni tako veliko, nego je bilo pričakovati. Seveda prava agitacija razvila ae bode še le ta teden.
in Rozhode. Btl pa je oster skoro škripajoč mraz. A metljar vedel je vsakemu razgreti krv.
„Pozdravljeni! — Hej pajdaši 1 — Pozdravljamo vas! — Že se pripravljamo tu! Potegnemo z vami — Ihuhuhu l"
Metljar zavriskal je, da so lesovi trikrat ponavljali za njim.
Prišli so uporniki iz Smilovic iu iz Kozojed. Bila jih je lepa tolpa, skoro sto. Nedaleč napadli so lovčevo hišo. Ganili se neso niti za steblo, zalega storili neso nikomur, a lovca zvezali in ga po sadili na jelenove paroge v pročelje lovske hiše. Kmetje popevali so potem po poti:
Ten dolcktor panikaf sam nejvdtil pleticliar,
bij o nas
jako ras; zasloužil by sam provaz!
A ten Selom neAtastriy, ten Sraut'havj- puklasny,
pro ten klas
m lini nas, zaslon/al by sam provaz !
Safaf, taškaf vybrany od bifioo vyprany, sam co vzal,
V Berolinu hočejo vedeti, da je Rusija malo nevoljna na Franci jo zaradi krečanskih zadev. Francija tu ravnala prav po željah Rusije. Posebno Rusom m ugajalo, da je nazaj poklicala iadije, ki so bile namenjene na Kreto V Berolinu hočejo vedeti, da baš zaradi tega še ni gotovo, da bi earjevič zarea  šel  gledat razstavo v Pariz.
Carparoli, ki je s k ainuom ranil ij;taij m-ftkegu ministersfcttga predsednika, pravi da je repub-ličau .n mina sokrivcev. Ta napad pa nema nobenega političnega pomena. Carpaiob je tudi le mlad dijak, ki se je nekoliko preveč nalezH repub-bčanskih idej. Listi vseh strank oosojajo ta napad.
Včeraj je belgijski kialj osobno otvori] kongres, ki se posvetuje o odpravi robov v Afriki. Belgijski zastopnik minister Lambermout je na kongresu predložil važno spomenico. Kougres ima seje v pulači akademije znanostij.
Dopisi.
1% JLoga<Mii.i*gu okraju io. septembra. (Letošnji učiteljski tečaj na dežeiui k meti js ki šo I i na Grmu.j Da bi se učitelji tudi praktično sadjereje izučili, nnsvetoval je pred osmimi ieti vodja deželne kmetijske šole gospod Ribard Dolenc, deželnemu odboiu, naj bi se vsako leto v počitnicah na dež. kmetijski šoli tečaj za učitelj*- priredil, kjer bi se isti praktično sadjereje, zraven pa tudi kmetijstva učili. In res! Deželni odbor je previdel, da je misel doora, iu da bi s tem sadjarstvu |uko koristilo, razpisal je leta 1883. prvi kmetijski tečaj za slov. učitelje, na takratni dež. kmet. šoli na Slapu, in ponavljal to vsako leto naprej. Leta 1887. preselila se je šola iz Slapa, na Grm j>m-i Rudolfovem, iu od tistega časa vrše ^e učiteljski tečaji na Grmu. Letošnji tečaj pričel so je dne 6. avgusta iu trajal do 2G. avgusta. Vspr -jetih bilo je 15 učiteljev, in sen- 8 iz Notranjske, 5 iz Gorenjske iu 7 iz Dolenjske. Sadjarstvo, trto-rejo i.i kletarstvo predaval je gospod vodja; gno-jar.stvo, živinarstvo, pridelovanje krme iu kmetiiski kolobar pa gospod adjunkt. Predavanje bilo je jako zanimivo, zlasti sadjereje je gospod vodja zelo na | tanko in mikavno predaval. Vse kar se je predavalo, ogledali in poskusili ho slušatelji potem praktično, bodi si v drevesnici, trtniei, kleti, ali pa na polji, blevu pri gnojišči in kmetijskih strojih. Gospod vodja pazil je zlasti na to, da bi je vsak slušatelj dobro iu spretno požlahtnjevanje dreves priučil, kar je gotovo glavua stvar vsakega učitelja sadjerejca. Skoda, da je čas prehitro pretekel, da se nekateri predmeti neso mogli bolj obširno predavati, kar bi marsikoga zanimalo.
Dne 25. avgusta ogledali so si slušatelji z gospodom dr. J. Vodnjakom in gospodom vodjo vino grad pri Snioleni vasi. Istega dne popoludne pa z gospodi: J. Vnšnjakoin, vodjo, adjunktom in državnim poslancem Fr. Šukljejem vinograd na Trški gori.
Dne 2G avgusta bila je preskušnja, katere so se udeležili gg. dr. J. Vošnjak kot zastopnik deželnega odbora, ces. kr. okrajni glavar in vladni svetnik Eckl in državni poslanec Fr. Šuklje. Pri skušnji odgovarjali so slušatelji dobro. Po istej zahvali se g. dr. J. Vošnjak slušateljem za marljivost, gospodu vodji in gospodu adjunktu za trud, za tem pa nazdravi  našemu  milemu  vladarju s trikratno
;l prodal nam ubohj m \inu dal!
Iu v polu ure odšli so iz Pochvalova pomnoženi za dobrih petdeset. Na čelu korakal je metljar Rozhoda,'imel je staro puško. Otec našel jo je nekje v gozdu pri zmrzlem Francozu. Temu bo zdaj kakih štirideset let. Takrat ležala je baje sablja za vsakim štorom iu puška za vsakim parobcera. Franco-zje pobegali so iz Prage v Podlesje v najhujšem mrazu in nalašč izgubljali orožje. A to jim ni pomagalo, cepali so od lakote in mrazu, kakor po letu muhe po strupu. In od takrat ni bilo sosebno v nekaterih vaseh nobenega poslopja, kjer ne bi imeli v i/.bi skrbno spravljene puške ali zarjavelega meča.
„Na Domašice! — V pravo!"
Metljar imel je v istini glas kakor grom in knzal je tolpi s sabljo po nekem Francoskem stotniku na pravo v sotesko, kjer je vodila pot v Domašice.
Mračilo se je že,  ko so prišli seljaki v vas.
Posdravilo jih je oglušajoče lajanje psov. V dvorci so imeli že luč. Gospod oskrbnik sedal je ravno k večerji. Po prijetni sobici zadišala je ljubo divjačina, in ua mizi pretakala je ciuasta čaša od napoja, skuhana iz najboljšega žateškega hmelja.
slavo! Starosta slušateljev gospod Golmajer ^zahvali se g.  dr. Vošnjaku, zastopniku  deželnegn odbora za vsprejem v tečaj, gospodoma vodji in adjunktu za trud in [>rijaznost.
Izmej 15 slušateljev bilo je 13 pevcev, a vsi glasovi dobro zastopani. Petja torej ni manjkalo.
18. dan avgusta, dan rojstva Njega veličastva so se slušatelji z gospodoma vodjo in adjunktom v župnej cerkvi v Šmiheiu, ob osmi uri udeležili slovesne hV. maše / zahvalno pesmijo, pri katerej je pel zbor učiteljev slušateljev. O poludne pri obedu napil je starosta gos;>od Gounajer N.ega ve i astvu, trikratna „slava" odmevala je po jedilnici in zbor pa zaptd je cesarsko himno. Popoludne istega dne priredil je gospod vodja izlet v Toplice, katerega so se gospod adjunkt in vsi slušatelji udeležili. Ogledali so si toplice, potem pa se zbrali v topli-ški dvorani, kjer so jih pozdravili in s svojim pohodom počastili gospodje tovariši Topli.ški in okoliški. Ogledali so si okolico Topliško, potem pa utaborili se pred restavracijo Topliško, kjer je godba igrala. Po vsakem komadu godbe zapel je zbor učitelj-v slušateljev, in tako se je vrstilo naprej, dokler je noč nastala in je bilo treba posloviti se.
V zabavo priredili so slušatelji dvakrat v tednu v Rudolfovem Jourfixe. Udeleževalo se je istih, razun gospodov vodje in adjuukta, mnogo odličnih meščanov, katerim so se slušatelji z izbornim petjem in solidnim obnašanjem zelo prikupili.
Omenim naj še, da je bila mej slušatelji vedno najlepša sloga, da je bila hrana ves čas jako dobra in da so bili vsi slušatelji z isto zadovoljni.
Zdaj pa še neko prošnjo. Bi li bilo mogoče, da bi so tečaj poprej razpisal, da bi se dekreti ne pošiljali zadnje dni. Letos nekateri učitelji še dekretov dobili neso, in so še le potem, ko so v časnikih brali, da so v tečaj vsprejeti, na Grm se podali. Dva gospoda slušatelja sta zaradi te;.»a prekasno prišla. Za oddaljene je to silno težavno.
K sklepu : Srčna hvala slavnemu dežel ti. odboru, kateri slovenskim učiteljem priliko daje, da ne sadjereje in druži h strok kmetijstva praktično izuče. Srčna hvala gospodu vodji in gospodu adjunktu za trud, požrtovalnost in prijaznost, katero sta vedno do slušateljev gojila. Uverjen sem, da bodo nauki, ka-teie so si slušatelji v tečaji priučili lep sad rodili v povzdigo sadjarstva in kmetijstva sploh, a v blagor našega ljudstva, v blagor mile naše domovine. In v to — B<->g!
JU itlovsirjn 14. septembra. [Izv. dop.] Pozen sein, a še vedno, tako si vsaj mislim, prvi. Lahko bi rekel, kakor je dopisom običajen začetek, da sem čakal spretnejšega peresa, k poprijel pero, ker ga nesem dočakal. A temu ni tako! Prepričan sem, da je Dpretnejših peres po S.ivmjski dolini, nego je moje, vem pa tudi, da imajo ta peresa nekako bojazen pred črnilom, in to jo uzrok, da sem se odločil za invzočni dopis.
Povod mi je pa, lepa presrčna domača slav-nost, ki se je vršila dne 8. t. m. v vedno narodnem Mozirskem trgu in katero je zasnoval iu uprizoril naš izvrstni rodoljub in okrajni tajnik, g. Ivan G a-bršek. Kakor je zadnja leta z uašim g. M. Lipo Ido m neumorno deloval za Savinjskega Sokola in v obče za vsako narodno podjetje, tako je tudi
G. oskrbnik sodel je jako jezen za mizo. Vesti* da se upirajo v najbližji okolici, razburile so mu nad mero krv. Naročil je, da dobro zapahnejo dveri in nekaj hlapcev postavilo se je na stražo za vrata.
„Povsod je tiho gospod! — V gozdih se ne giblje uiti vejica !u
„Ali ste dobro zaklenili?"
„Dvakrat, gospod! — In da smo bolj varni podprli smo vrata še s količi!"
„Iu pazno glejte! — Jutri dobodete napoj-
nino."
„Pristav zaprl je tiho dven, iu g. oskrbnik je razkrojil jelenovo stegno, a nož mu je izpodletel in se zadri v mizo.
»Vsega je kriva ta pesjad! — Čakajte!"
Oskrbnik pljunil je tija, do vrat. Bil je star mladeneč iu kakor je navada — dobrovoljen, za tla-čane krvnik. Biča ni dal ves božji dan iz rok.
Ljudje bali so 8e Damašickega oskrbnika, kakor utelešenega vraga.
Ko so prišli patenti, da je tlaka za polovicico olajšana, ni jih ljudem uiti prečital, ni se uiti zmenil za to. In kdor 8e je predrznil govoriti o cesarskem patentu, naučil se je na klopi v Domašickega
ko je do nas prodrla vesela vest, da je „Južno-štajerska hranilnica" dovoljena, takoj poprijel inicijative, da se gospodu M. Veršeeu, ki ei je za to podjetje stekel izrednih zaslug, izrazi priznanje rodoljubov štajerskih in temu priznanjn da vidna oblika.
Pisal je pisma in razpošiljal do odličnjakov in nabir.l doneske, da se g. Veršecu dne 8 t. m. pokloni krasen briljantan prstan Rečeni dan prišlo ie veliko število odličnjakov iz Savinjske doline, veliko Celjskih gospodov v lepi Mozirski trg, na „domačo Blavnost," ki je pa bila prava narodna slavnost, presrčna, kakor malokatera.
Gospod Anton Gori čar, župan Mozirski in okrajnega zastopa načelnik, izročil je briljantni prstan in lepo diplomo z iskrenimi besedami g. M. Veršecu, mej živioklici vseh prisotnih. Kot drugi oglasil se je g. Ivan Ga lir še k, poudarjajoč g. M. Veršeca zasluge in njegovo izredno delovanje za naroda slovenskega gmotni prospeh. Napitnic bilo je še mnogo, večina pa seveda na g. M. Veršeca, kateremu je vsak govornik s svojega stališča hotel izkazati svoje priznanje in hvaležnost svojo.
Gospod Veršec se je pri tej priliki gotovo preveril, kako hvaležen je narod naš za vse, kar se mu stori, veselica sama pa bode drugim rodoljubom v izpodbujo, da bodo sveto služili sveti domovini. Zato izrekam vsem udeležencem najtoplejšo zahvalo za lepo slavnost, v prvi vrsti pa našemu izvrstnemu okrajnemu tajniku g. Ivanu Gabršku, kat tega nam Bog obrani še mnogo let!
Domače stvari.
— (Deželni zbor hrvatski) sklican je na 1. dan oktobra.
— (Deželni šolki svetk.anjski) imenoval je v današnji seji   g. Fra-a Itak te I) a, do sedanjega učitelja, ravnateljem na drugi mostni deški Šoli na Cojzovem grabnu.
— (Nadzornikom in vodjo velike ta batne tovarne v Ljubljani) imenovan je g. Payer, doslej nadzornik tobačne tovarne v Fllrsteufeldu. Gospod Payer bil je že jedenkrat in sicer prvi vodja tabučne tovarne v Ljubljani, ko se je ista ustanovila 1. 1871. v poslopji g. dr. Oskarja Pongratza, v bivši cukrarnici na Dolenjih Poljanah.
— (Županstva) se opozarjajo, da razpis C. kr. namestni.štva za Kranjsko z dne 2 4. nov embra 1850, dež. zak. št. 566, določuje, da o bčinski uradi ne smejo Kranjskega orla v pe čatih imeti.
— (Javna tombola) bo v nedeljo — kakor druga leta — na Kongresnem trgu. Dohodek do ločen je društvoma za „nslabele delavce" in „ru-dečega križa". Po trafikah in raznih prodajalnicah dobodo se karteli po 20 kr. Blagi namen napeljal bo gotovo slav. občinstvo k nakupovanju kartel. Nekatere bo pa vabila igra zaradi bogatih dobitkov, kateri so razstavljeni v prodajainici g Karingerja na velikem trgu. Kdor bi se hotel pečati s prodajo kartel, oglasi naj se pri gosp. Kleinu, solastniku tiskarne.
— (Podoknico) napravilo je društvo „Slavec" v soboto zvečer ob 9. dri gospe j Mariji M urnikov i,    namestnici   kumiee   društvene zastave.
vratarja sobi zvezan z jermeni in krvaveč pod palico mušketirjevo molčati.
Na gradu pripovedovali so si o njem, da je „frajmor". In v Podlegji pomenila je beseda „frajmor" kar v srednjem veku čarovnik.
Oskrbnik sedel je že lagodno na mehkem stolu, včasih jako globoko pogledujoč v čašo. Bilo mu je zdaj precej voljno. Zaradi kmetov ni niti vzdihnil. Mimo očij poskakovale so mu podobe zapeljivejše in zapeljivejše, rudeča usta nasmihale so se blaženo, sive oči sklepale so se polagoma, roka zganila se mu je včasih, kakor bi hotela neubogljiveža opomniti njegove dolžnosti z bičem . . . Oskrbnik je včasih tudi zamrmral, a ne besedice ni bilo razumeti. A jedva da je bilo kaj zlega, debeli ustni nasmihali sta se ljub«znjivo.
„Gospod! — Dragi gospod!"
„Molči, fant If
Oskrbnik zakričavši  v poluapauji   utihnil je
takoj.
„Milostljivi gospod! -— Tu so!" »Zapri ga-mej tem pri vratarji!" »Mnogo jih je, obkolili so dvorec ..." r,Ali greš?"
Roka gospoda oskrbnika mahala je po zraku.
Slavec pel je tri krasne zbore, ki so  privabili na stotine občinstva.
— (Poročil) se je danes g. Stanko Miho-lič, pravi učitelj na kr. veliki gimnaziji v Vinkov-cih, z gospodičino Maričko Roblekovo iz znane rodoljubne obitelji v Žalci.
— (Petletnica slovenskega delavskega pevskega društva „Slavec") se ni posrečila. Prvi nedostatek pokazal *se je že zjutraj na Rožniku, kar se je bilo pozabilo, naročiti si duhovnika, ki bi daroval sv. mašo. Popoludne pa, ko se je bila na Koslerjevem vrtu veselica baš dobro pričela, začelo je deževati in občinstvo, kolikor ga ni našlo prostora v salonu, bežalo je domov. Petje se je sicer nadaljevalo in „Slavci" kakor tudi Šišenski mešani zbor želi so veliko pohvale in pri znanja, a veselica bila je pokvarjena, kar 8e je sploh obžalovalo. „Slavec" je v petletni dobi svojega obstanka izredno veliko storil. Pri vsaki narodni priliki je sodeloval ali pa samostalno prirejal veselice, njegov zbor napredoval je leto za letom, v obče postal je „Slavec" zelo važen faktor v pevskih krogih in jako priljubljeno društvo v Ljubljani iu po vsem Slovenskem. Kot znak plošnih simpatij izroč la mu je gospodična Valentin čičeva v imenu gospej iu gospo ličen na zastavo prekrasen trak, ki je stal do 250 gld. Trak izročil se je z naslednjim po g. Funtku zloženim nagovorom:
Pet je letos prešlo let,
Kar razvili ste zastavo
Domu v čast in sebi v slavo;
To zastavo čisla svet,
Čisla vrlo četo tudi,
Ki pod njo se vztrajno trudi
In zvesto v vseh svojih dneh
Dela za rodii prospeh . . .
Domu um, srce in dlan,
Tako pač je vaše gaslo,
Z njim je društ.vo cvelo, raslo,
„Slavčcv" zbor jo slavno znan.
'A maslom tem i zdaj naprej!
Delajte, kot ste doslej,
Da se širi vaša slava,
Da Vaiu častna bo zastava!
Evo Vam daru gosp«'j:
Novi trak na tej zastavi
Znak Vam bodi njih ljubavi,
V njih imeni, vrli stan,
Bodi ti pozdrav srčan!
— (Za novo obrtno šolo) oglasilo se je tudi letos preveč učencev in učenk. Število na deškem oddelku omejilo je ministerstvo na 16, na ženskem opdelku pa na 24. Ker se jih je za v-ak oddelek zglasilo nad 40. si vsakdo lahko misli, koliko jih je potrtega srca odšlo, ne da bi vedeli kam. Faktično je veliko premalo učilnic. Ker je dandanes sploma vojaška dolžnost, ker je skoro vsak, kdor je količ kaj zdravih udov, vojak in ker se zahteva in želi, da bi vojaci bili kolikor možno omikani, trebalo bi vsekako, da bi vlada pomnožila učne zavode, kajti sedanje stanje, ko se ukaželjna mladina od učilišč takorekoč odganja, pač ni zdravo.
— („Učiteljski Tovariš") ima v 18. številki  nastopno   vsebino: Društvo v pomoč učite
I jem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem. — Domača vzgoja. Piše Jakob Dimnik. — Svito-slav i Dmica. — Domoznanstvo kranjske vojvodine. Sjiisal Iv. Lapajne, — Občni zbor „Duštva v po-
V sobi, v kateri se je gospodu oskrbniku sanjalo, da nujlepšim devojkam iz Podlesja pada iz naročja v naročje, čul se je najedenkrat od zunaj spev, kakor kedar vije burje nad streho tukajšnjega dvorca:
„ . . . pfijnii nas do nebe, a pany at' čort verne !"
Na vrata padal je udar za ud trom, sem ter tija čuli se so tudi streli. Težka hrastova vrata pokala so pred udarci sekir, zapahi so odjenjavali : zdaj zabobnelo je nekaj, kakor kedar zagromi. Se-1 jaki so zavriskali, da so se zatresla okna v sobi gospoda oskrbnika.
„Gospod ! — Uže so v dvorci! Podrli so vrata !"
Pristav kričal je svojemu gospodu na uho, kar je mogel. A oskrbnik smehljal «e je vedno uljudneje in ljubeznjiveje, da so se mu delale jamice v tolstem obrazu. Pristav ni se brigal več za gospoda, bil je sam sebi najbližji in pobegnil je skozi zadnja vrata. Razkačenim tlačanom ni hotel priti v roke. Godilo bi se mu tudi slabo.
„Dober večer, gospod oskrbnik!"
S tem pozdravom pridrl je v sobo Rozhoda s sablo v roki, s pasku na hrbtu, z razmršeno glavo brez čepice. (Daljo prih ^
moč učiteljem, njihovim vdovam in si rotam na Kranjskem. — Šolska letina. — Dopisi — Pre? mene pri učiteljstvu.
— (Starinske najdbe.) Pri kopanji jarka za vodovodne cevi na Marije Terezije cesti zadeli so v globočini blizu dveh metrov na sedem rimskih grobov. Prvi in n.ajbolje ohranjeni jako masivni sarkofag odkrili so danes dopoludne ob 11, uri v prisotnosti vladnega svetnika g. Globočnika, muzejskega kustosa Mullnerja, druzih veščakov in velikega števila radovednega občinstva. Ko se je na dvoje razbiti pokrov odstranil, našli so v sarkofagu kosti ženskega trupla. Sodeč po kosteh, morala je dotična ženska biti jako korenjaške postave. Ostalih grobov še neso razkopali in odprli. Izvestno jih je pa v obližji le mnogo, kajti ko 88 je zidala nekdanja Tavčarjeva hiša „Pri Evropi", izkopali so bili tudi sedem sarkofagov.
— (Od s v. Petra v Ljubljani) se nam piše: „Sluvnozuaui, vzgledni izdelovalec orgel, gospod Goršič iz Ljubljane, pokazal |e zopet izredno svojo spretnost v tej stroki. Previde! je Sentpe-terski gospod Župnik, M Malonšek, da so orgle, ki jih je ranjki Mulahovski naredil, j'le pešati, in da potrebujejo radikalnega popravila. Za nizko ceno in v kratk m času je gosp. Goršič orgle tako izvrstno in elegantno popravil, da si v prijetno dolžnost štejemo, se mu za to javno zahvaliti ter ga iskreno priporočati. Gospod Gorfec i« in ostane uzoren orglarsk mojster in pravi uineteljhlk."
— (Slovensko bralno društvo v Kranj i) imenovalo je v seji dae 9. s'*pt. 1889 gospoda dr. Iv. Tavčarja svojim častnim članom. Deputacija treh odbnnikov izročila mu je včeraj krasno izdelano diplomo.
— (Letno poročilo narodnih šol v Ljutomerskem okraji v šolskem letu 1888/89) nazivlje se 50 str. obsežna knjižica, katera vsako leto izdaje okrajno učiteljsko društvo v Ljutomeru. Po predgovoru nahajamo zemljepisne črtice Ljutomerskega glavarstva, potem „ Nekaj o pridelovanji sočivja", „Narodne* pravljice iz Ljutomerskega okraja", naposled pa šolska kronika, v katerej se naštevajo člani okrajnega šolskega sveta krajni šolski sveti in učenci in učenke v Ceza-njevcih, na Cvenu, pri sv. Križi, v Ljutomeru, pri Mali Nedelji in v Veržeji. V vseh teh šolali bilo je 919 učencev, 902 učenki, vkupe 1821 otrok, izmej katerih jih jo za prestop v v i a j i razred bilo sposobnih 1512 ali 8i>u/0.
telegrami »Slovenskemu Harodir*:
Prag'ti, 10. septembra. Namestnik Thun prevzel je danes uradne poslove.
KlSber 10. septembra. Cesar jahal zjutraj z nadvojvodi, atašeji iu obilnim Spremstvom k manevrom. Minister Fejervarv moral zaradi bolehnosti doma ostati. Odhod v Godbllo določen za jutri popoludne ob 4. uri. Od tam si bode cesar ogledal konečne manevre 4. voja dne l'J., 20. in 21. septembra mej Budimpešto in Vacovoin.
Napolj 16. septembra. Preiskava proti Carparoliju se nadaljuje. Priznal je, da je dejanje izvršil, ker ie republičan iu nesrečen. Dognano je, da je s premislekom delal in kamenje ostril, da bi kolikor možno smrtno zadel. Crispi dobil je doslej 10.000 telegramov.
iiazne vesti.
* (Redka starost ) V Budimpešti umrla je 5. t. in. krošnjaiKa udova Lustig, rojena Keller v 115. letu dobe svoje. U&njka bivala je 00 let v ogerskem stolnem m-stu.
** {O b s o d b a.) Fran D r a ch, bivši poštni (licijal v Tirnavi in rtz-.iv ni nadporočnik bil je lo". t. m. pred porotnim so.iiščesu v Požunu obsojen na G let v ječo, ker ie poneveril precejšnje vsote 14 poštnih nakaznic in iz jeduega pisma 954 gld, Vrhu tega mora obsojenec povrniti vso storjeno škodo iu plačati sodne stroške Državni pravilnik in obsojeuec sta prijavila proti ob&odbi priziv. Mej obravnavo se je iz uradnih aktov tudi uognalo, da je poštno predstojništvo že pred pooeverjeajem Fr. Dracha radi nepoštenega in nerednega službovanja kazenskim potom degradovalo ud poštnega načelnika do poštnega oficijala
* (Cirkus pogoiel.) Iz Nautesa na Francoskem su javlja: V novem, konc mi preteklega meseca zgradjenem Prameilijev m cirkusu ni trgu „Place de la Bretagne" nastal ie 11. t. m. p> noči ogenj, ki se je razširil v četrt u.e čez c lo poslopje. Odobje se je pravočasno ivš,..>, a zg >r i□ je 25 dragocenih konj iu vsi vozovi z opravo vred.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih, (itii-8)
„LJUBLJANSKI ZION"
za vse leto gld. 4.60; za poi leta gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15.
Zahvala.
Klub Nloventfkili biciklistov bil je pri včerajšnjem izletu v I,averco tako prijazno vsprejet in tako izvrstno postrežen, da se čuti dolžnega tamošnjemu posestniku in oštirju gosp. K. Lenče-tu tem potom najtoplejše zahvaliti se. (754) O<ll>or.
T it j O i :
15. septembra. Pri tiuiic i : Malina z Reke. —   HanlF  iz Podmo-klega. — Pleše iz Prage. — Oraschem iz Trsta. — W«i-dlich z Dvom. —  Dempes z Dunaja.  — Cihlar iz Senya.
— Kalan iz Kočevja
Pri Slonu : Schuster iz Pulja. — Kulovič iz Toplic.
— Sepilli iz Trata. — Elgar in Fischer z Dunaja. — Beer iz Celovca. — Prevssl .iz Milana. — Lederer iz Prage. — Gersak iz Ormoža. — Cnčkovit: iz Zagreba.
Pri Južnem kolodvoru : Romek ta Kolonje. — Raab z Dunaju. — Ilartd iz Moguncije. — Pevie iz Pulja.
— Paumgarttior iz Gradca, — Sambacb iz Čateža.
Pri Ravamkeiu dvoru : Poljšak iz Vipavo. — Bauer z Reke. — Hratine iz Kočevja.
Umrli .so v  LJubljani ;
H. septembra: Neža Poderžiij, gostija, 72 let, Kar-lovska cesta št. 7, za rakom. — Jožefa liavcon, Btolarjeva hči, 7 mes., Dunajska cesta št. 7, za drisko.
V deželne j bolnici:
13. septembra: Evald Fedraiiaberg, risar, 27 let, za jetiko.
Tržne cene v IJnbljani
dne 14. septembra t. 1.
		kr.	lin		kr.
Pšenica, hl;11.	6	66	Špeh povojen,  kgr. .	— j	64
Rež,	fi	33	Sur.m o maslo,    „     . j	—	RO
I Ječmen,    „ ...	4 66		Jajce, jedno :   .   ,   . 1	—	2*
t Oves,       „          . .	2		Mleko, liter .   .   . .	—	H
Ajda,       „      .   . .	5	—	Goveje       meso, kgr.	-	54
! Proso,       „ ...	4	66	Telečje          „ „	—	54
j Koruza,    , ...	1 b	—	Svinjsko        „ „		BO
I Krompir,  ,      .   . .	2	40	Koštruuovo    „ „		34
; Leča,       „ ...	12	—	Pišauec......		30
Grah,       ,       .   . .	13		Golob......	_	80
; Fižoi.....	11	_	Seno,   100 kilo .   . .	2	23
Maslo, kgr.	i—	76	Slama,   „     „   .   . .	2	32
! Mast,	'—	70	Drva    trda, 4 □metr.	6	50
1 Sprli frisen „	1—	58	„    mehka, 4     , |	4	l.r>
Meteorologično poročilo.
	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
15. sept. ' 14. sept	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	735"2 mm. 735-«> mm. 736 8 mm.	140° C 17-2nC 14-8° C	brezv*. si. vzh. si. vzh	megla obl. obl.	0-00 mai.
	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	734-9 mm. 732-5 mm. 735'2 miii-	12 6" C 17-8" C 10-6° C	si. sab. si. zab. si. vzh.	obl. obl. d. jas.	1 20 mru. dežja.
Srednja temperatura 15-5° in 13-7°, za T3° nad in 02° pod normalom.
ID-13.2^.30 slsst TDorssa,
dnć 16. septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta        .   .   . '    gld. 83*45
Srebrna renta.....„ 8430
Zlata renta......, 11005
Re/„ marčna renta .... , 9960 akcije narodne banke.   .   .     „   Ml'—
Kreditne akcije.....,   305 25
London...... „ 119*55
Srebro........„    —*—
Napol.........,       9-48 V,
C. kr. cekini  .... , 5-66
Nemgke marke  .... ,     58 30
4°/„ državne srečke U I. 1864     250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 lOo ,
Ogerska zlata renta 4*/e......
.'gorska papirna renta 5"/„ ... !>",'„ štajerske zemljiftč. odvez, oblig. Dunava reg. srečke 6°/0   .   .     100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4,/iD'0 z'a" zaat. listi .
Kreditne srečke.....100 gld.
Radolfove srečke..... 10 .,
akcije anglo-avstr. baike   ,   .    120 „ frammway-društ. velj  17o gld. a v.
— gld.
131 gld.
174 „
99 „
94 ..
danes
83- 60
84- 50 110 20
99 55 912--306 — 119-55
9-48»/,
5-67 58-32 V, 75 ar. »i
45 h 55 ..
Zahvala.
Ker no moremo vsacemu posamičniku poaebo zahvaliti Be, usojamo si tem potom i-reči svojo napskrenejSo zahvalo vsem. ki so se mej bnlez-nijo in pri pogrebu spominjali pokojnega gospoda
Josipa Kramer-ja.
Posebno se zahvaljujemo polnoštevilno dofilim gospodom tovarišem učiteljem, gospodu Škofjeloškemu županu, vsemu občinskemu zastopa, tu-tukajšnjemu meščanstvu, čaBtitemu ur.iiilin »kemu kon ventil, gospodom pevcem za ganljivo petje in nazaduje za mnoge, dragemu pokojniku darovano vence.
V Škofji Loki, dne 14. septembra 1889.
Podpisano županstvo si šteje v dolžnost, slavni c. kr. kmetijski družbi kranjski tem potom svojo najtoplejšo zahvalo izreči, da je blagovoljno priredila dne 11. t. m. konjsko dirko v Št. Jerneji, kar je gotovo v Čast Št. Jern< jeem, katero si pa hočejo ohraniti še za prihodnje čase z vestno izrejo konj, — tudi se še posebno zahvaljuje vsem gospodom te komisije, posebno gospodu tajniku c. kr. kmetijske družbe kranjske, Gustavu Pircu, za njegov pouk in spodbudo temu napredku.
^itp-»iis«-»tv-o ?št. Jernej,
dne 14. septembra 1889. (749) Josip Poljane, župan.
11
Svoji k svojim!
Veseloigra v enem dejanji. Spisal
dr. J. Vos o jak.
Igra se je prvič igrala pri Vodnikovi slavnostl in bila od občinstva vsprejeta •/. največjo naudu-šenostjo.
Dobiva se v „Narodni TIskarni' v LJubljani in v vseh knjigarnah.
_ Ccnn :iu kr. (s poštnino vred;.
(751)
Žalujoči ostali.
Čudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrođejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Ge se le rabijo nekoliko dni j, olajšajo in preženejo prav kmalu naj« trdovratuojše želodčne bolesti. — Prav izvrstno ustrezajo zoper he-merojido, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadlež-nostih, /opor Tooli tok, božjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. — One no preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Predajajo so v vBeh glavnih lekaruicah na svetu; za narnčbe in pošiljat ve pa jedino v lekarni Crietto-foletti v Oorici; v I.juhl juni v lekarnah U. pl. Trukocsy in O. Pl«coli; v Trstu v lekaruuh C. KaneUi in Ci. B. Kovici; v Beljaku v lekarni «Ir. Kompf; v l*<»Mlo]inl v lekarni Fr. Baceitrcieh. 1848—6 j
\
»
t
I
Št. 15.900.
Razpis zalaganja drv.
(746-2)
Mestni magistrat ljubljanski potrebuje prihodnjo z i iu o
180 sežnjev suhih bukovih drv
in vsprejema pismene ali ustne ponudbe, v katerih je natančno določiti dolgost polen iu cena, do uštetega 551. dne tekočega meseca.
Pogoji zalaganja zvedć se pa pri podpisanem magistratu v navadnih uradnih urah.
Mestni magistra.t Ljubljanski,
v 12. dan septembra 1889.
D«-VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNI KAK.
Vsebina:  Životopis  dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje   usode. — Razni  spisi: Iz   državnega   zbora. — Fisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani.
Mat. Gerber v Ljubljani
(Josit? O- aerber)
priporoča
za šolsko leto 1889|90.
knjige za ljudske šole
kakor tudi vsakovrstuo (7J
šolsko pisalno in risarsko orodje.
ymW~ l/ka/.i o NolHkili knjlauli «lol>ivujo se brezplačno.
(747-2)
Prostovoljna razprodaja.
Podpisana daje slavnemu občinstvu na znanje, da bode V torek
dne septembra t. l. na svojem posestvu v Medvodah in na S vetji iz prostovoljne roke pri očitni dražbi
prodajala
vsakovrstno
kot 11. pr.: okolu 600 stotov mrve, blizu 400 do 500 veder vina, malih in velikih sodov za 3000 veder, razno-vrstnih težkih in lahkih vozov, veliko konjske in volovske oprave, suhega lesa za mizarska in kolarska dela, verig in druge železnine ter sploh različnega gospodarskega orodja itd.
Marija Jamnik, (753-D P- d- Tosenca.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar.
Lđauiiua in tiuk „Narodne Tiskarne*.
L
I