RH
v-vt-r.-v, ✓
'A

A
Vi .
'iT
, ... ... ...

THE OLDEST
AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED states of america.
anski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in naroči — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI
in najbolj priljubljen slovenski
LIST V ZDRUŽENIH drŽavah
ameriških.
ŠTEV. (No.) 12.
CHICAGO, ILL., TOREK 18. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 13, 1927
LETNIK XXXVI.
Z DENARJEM IZ SOVJETSKE RUSIJE SE VODI KOMUNISTIČNO GIBANJE NA POLJSKEM. — VLADA JE PRIŠLA NA SLED ZAROTNIKOM IN JIH MNOGO A-RETIRALA. — PREISKAVA SE NADALJUJE.
Varšava, Poljsko. — Sovjetska Rusija že od svojega obstoja naprej išče sebi vrednih po celem svetu. S prav malo izjemo, povsod se mora umakniti s porazom. V sosednji Poljski je tudi nastavila mreže, v katere se je vjelo mnogo takih, ki z vlado Pilsudskija niso zadovoljni. Sicer ni tolikega pomena, če so zadovoljni ali ne — rusko zlato jih napravi nezdovoljne in delajo po naročilu sovjetske vlade in širijo nauke boljševizma po Poljski.
Pozno — a vendar še ne prepozno, je vlada na Poljskem, kateri se je že delj časa zdelo vedenje nekaterih politikov sumljivo, prijela sum-Ijivce. Dognala je, da so ti komunistični agitatorji, ki so do-lovali po cele j Poljaki, pridobili že veliko število pristašev. Prejemali so velike svote denarja iz sovjetske Rusije. Tisoče in tisoče dolarjev je bilo poslanih iz Moskve v propagandne svrhe. Glavne agitatorje, tako sodijo, ima vlada v rokah. Aretacije so se vršile po celej Poljski in so mnogo agitatorjev utaknili v ječe. Obširna preiskava se nadaljuje.
-o-
FRANCIJA POPUSTLJIVA^ NAPRAM MADJARSKI.
PREDSEDNIK COOLIDGE VZTRAJA.
GRADBENI NAČRT ZA MESTO WASHINGTON.
\ 1
Pariz, Francija. — V diplo-matičnih krogih se zatrjuje, da je francoski zunanji minister, Aristide Briand, obljubil, da ne bo Francija delala nobenih zaprek Madjarski, ako bo zopet hotela postati monarhija in na prestol posaditi Habsburžana. Italija pa temu ni nič kaj naklonjena, a vendar ne bo delala zaprek, isto velja za Anglijo.
o-
MRAZ JE PRINESEL GORJE
REVNIM DRUŽINAM. |
I
Chicago, 111. — Nenadno na-( stopivši mraz je zalotil mnogo, revnih družin nepreskrbljenih j 6 premogom. Mila zima, ki jej dolgo časa vladala po mestu j fn okolici, je bila varljiva in se nenadoma spremenila ter na-' utopila z vso svojo strogostjo.! V soboto je kazal toplomer 10 j stop. pod ničlo; pet oseb je umrlo vsled mraza. Število mrtvih se je pa v nedeljo pomnožilo na 11.
V^mestru je bilo v teku 46 lirah 310 požarov — gasilci so !meli polne roke dela. Mnogo' ljudi je iskalo v bolnišnicah in, pri zdravnikih pomoči radi ozeblin.
V	nedeljo večer je pa mraz ponehal; v pondeljek zjutraj je kazal toplomer 14 stop. nad ničlo.
Srednji zap&d je še veliko hujSe prizadet od mraza. Po nekaterih mestih so zaznamovali 24 stop. pod ničlo.
V	New Yorku je bil zadnje dni tudi hud mraz, brila je mrzla burja; dve osebi sta umrli. 8000 mož je bilo zaposlenih, da |l odmetalo sneg na najbolj prometnih krajih.
KATOLIČAN BKEZ KATOLIŠKEGA USTA m Nt CI
Senatorji še vedno napadajo Coolidgejevo politiko, za kar se pa predsednik ne briga. — Ameriško vojaštvo o-stane še nadalje v Nicaragui.
Washington, D. C. — Predsednik Coolidtfe, uverjen, da postopa tako kakor mu narekujejo dolžnosti, se ne briga za napade nekaterih senatorjev, ki ne odobravajo njegovega vmešavanja v razmere Nicarague. Dal je že razumeti, da se on ne vmešava v notranjo razmere Nicarague — ker pa vidi, da so interesi pripadnikov Zed. drž. in države same v nevarnosti, je storil svojo dolžnost in poslal v ogrožene kraje vojake.
Senator La Follette, kakor tudi nekateri drugi senatorji, pa tega nečejo uvideti, in neprestano napadajo administracijo vsled intervencije v Nicaragui.
Coolidge pravi — ameriško vojaštvo ostane v Nicaragui toliko časa, dokler bo to potrebno. Kontreadmiral Latimer, pod čigar vodstvom je ameriško vojaštvo v Nicaragui pravi, da je dr. Sac asa s svojimi uporniki na takem stališču, da se ne bo mogel več dolgo upirati.
Senator Borah je v razgovoru s Coolidgem rekel, da ostane nekoliko naših vojakov za vedno v Nicaragua. S tem se Coolidge najbrž ne bo strinjal, ker je ravno Coolidge bil tisti, ki je odpoklical vojaštvo iz Nicarague leta 1925, ko je bilo tam skozi 12 let. Pripoznati se pa mora, da je bila to v tej mali republiki najdaljša doba miru. Dežela je rapidno napredovala, poplačala svoje dolgove in ljudstvo je živelo v zadovoljstvu. Administracija sedaj uvidi, da je napravila napako, ko je odtegnila malo četo — 100 mož, ki so vzdrževali red.
-o-
HUDA ŽENSKA.
Chicago, 111. — Edward Meyers, star 23 let, 2843 W. Van Buren St., ima ženo, katera pa ne more pozabiti svojega pre.i-šnega oboževalca, ki jo še vedno zalezuje. V soboto večer, sta pa nezvesta žena in njen oboževalec sklenila, da se moža znebita. Počakala sta ga v bližini njegove hiše, in ko je .prišel mimo, mu je žena vrgla v obraz neko kislino. Silno ga je peklo in je bil takoj prepeljan v bolnišnico. Huda žena in njen ljubček se bosta morala žagovarjati pred sodiščem.
-o—
PRAŠ1ČJAREJA V BOLGARIJI.
Sofija, Bolgarija. — V teku desetih letih se je v Bolgariji prašiČjareja potrojila. En milijon Ščetinarjev prodajo sedaj vsako leto.
■ o
— Cicero, 111. — Joseph Pil-co, star 32 let, 5428 West 22nd P!., je tako nesrečno padel na tlaku, da je kmalu nato umrl.
* At^ V v'.;-«?- -i 4• - v
; ...	; , V,	- - &3N
-.............. ■ ■ .....
Zakladničarski tajnik Mellon in poslanec Elliott iz Indiana, katera vidimo na sliki,
pregledujeta načrt za nove siavbe v glavnem mestu, za katere je predlagana vsota 25 milijonov dolarjev.
! ŽENSKA V KONGRESU KRIŽEM SVETA
I — Miami, Fla. — V tukaj-
--i sni bližini se je potopil tiho-
"Bodimo pripravljeni, ker nič tapski parnik nagovorjen z ne škoduje," tako je rekla, v žganjem ; 22 mož posadke je u-kongresu Mrs. Kahn, ko je v tonilo.
svojem govoru napadala gi- — Chicago, 111. — Radi pre-banje za reduciranje v ar- obilo zavžitega alkohola je u-madi.	( mrl -Joseph Corcoran, star 50
—o—	j let, živeč nn 334 S. Racine ave.j
Washington, D. C. — Kakor Mrtvega je našel na postelji j znano, se je začelo veliko tri- njegov gospodar. F. Hoffman. • banje za zmanjšanje naše ar-1 —Toronto, Ont. — Clarence; made. Večina v kongresu ie pa Darrow, znan iz afere milijo-j drugačnega mnenja, kar ie po- narskih morilcev v Chicago, k:> kazalo, ko je Mrs. Florence tere je zagovarjal. l>o zagovar-Iv'ahn, republikanka iz Kali- jal tudi Ernesl Sterry-ja, ki je fornije, žela viharni aplavz v pozvan pred sodišče radi bogo-zbornici, ko je v svojem izva- kletja.
janju napadala to gibanio. — Moskva, Rusija. — W. D.' Med drugim je rekla, da je ilaywood, bivši uradnik 1. W. najboljša garancija za mir. ako W., ki je odšel iz Amerike v smo pripravljeni nn vojno. Rusijo, se je tamkaj poročil z i Mojstersko je znala udrihati po navadno delavko. Haywood jo, tistih, ki so za to, da bi se sto- star 52 let, žena pa 37.
CHAPLIN OMAGUJE; BOLAN JE NA ŽIVCIH.
Iz Jugoslavije.
KAKO POSTOPAJO Z ZAST OPNIKI SLOVENSKEGA NARODA. — ODLOČNA IN SENZACIONALNA IZJAVA DR. KOROŠČA. — DRU GE ZANIMIVE VESTI.
vijo vojakov v naši armadi zmanjšalo in ki ne dovoljujejo zadostnih sredstev za vzdrževanje armade in mornarice. Ako smo pripravljeni nam nič ne škoduje. Če pa nismo pripravljeni, s tem pa dajemo pogum napadalcu.
Pokojni soprog od Mrs. Kahn je bil mnogo let predsednik odbora za vojaške zadeve in vedno zato, da se vzdržuje zadostfio število vojaštva za obrambo dežele.
-o-
TRGOVINA Z DOJENČKI V CHICAGI.
Chicago, 111. cvete trgovina
— V Chicagi z ^dojenčki. Ženske ,ki bi se rade znebile sadu ljubezni, dobijo lahko $250 s tem-, da prodajo svoje dete drugim ženskam — katere s tem "nafulajo" svoje može. Ta kupčija pa mora sedaj takoj prenehati, za to se je zavzel zdravstveni komisar Bun-desen. Neverjetno, da se kaj takega sploh dogaja. Bundesen je rekel, da ni nič bolj nizkotnega pod solncem, kakor taka trgovina.
-o-
—Merchants, advertise in "Amerikanski Slovenec-"
— Lridon, Anglija. — Anglija je zelo prizadeta z boleznijo. Po celej deželi je razširjena influenca in črne koze. V Londonu je minuli- teden umrlo 112 oseb.
OBTEŽILNA IZJAVA PRIČE PROTI PASTORJU.
Austin, Tex. — Obravna proti pastorju Franku Norrisu je v polnem tekli. Zagovorniki so imeli upanje, da bodo svojega klijenta oprali š tem, da bodo trdili, da je pastor izvršil umor v silobranu. To trditev je pa 70 letna Mrs. Roxie Parker, ki je bila priča umoru, odločno pobila' z izjavo, da je videla kako je Norris, ne da bi bil napaden, ustrelil Chippsa. O-bravnava se nadaljuje, zaslišanih bo še 150 prič.
POZOR!	POZOR!
Dobili smo novo zaflogo DRUŽINSKE PRATIKE. — Vsi oni, ki so -povpraževali po njej in oni, ki jo Se žele dobiti, naj se obrnejo do nas in poslali jo bomo takoj!
"AMER. SLOVENEC" 1849 W. 22nd St., Chicago
Chaplin je zelo potrt, nahaja se pod zdravniškim nadzorstvom, ne sprejema nobenih obiskov. — Charlie obdolžu-je Lito, da je imela razmerje z nekim mladeničem.
New York, N. Y. — Charlie Chaplin je omagal: njegov zdravnik je izjavil, da je bolan na živcih, nobenih obiskov ne sme sprejemati.
Charlie pravi, da ni nič na temu resnice, česar ga obdol-žuje žena. Trdi tudi, da je imela ona razmerje z nekim moškim. To so namreč bilke, na katere se Charlie lovi.
Charlie bo poskusil vse kar mu bodo svetovali advokati, da bi dobil vsaj ene£a svojega otroka od Lite. Pa tudi, da bi oblast zopet njemu izročila njegovo imetje, katero je zdaj v rokah upravitelja.
Lita je doslej živela s svojima otrokoma pri starem očetu v Beverely Hills, od koder se je pa preselila v neko drugo stanovanje.
-o
PRINCU KAROLU VEČ ZA MAGDO, KAKOR ZA PRESTOL.
Pariz ,Francija. — Na ru-munskem prestolu se najbrž ne sedi tako udobno, kakor v Parizu na divanu poleg ženske. To se sklepa s tega, ker je odgovoril bivši rumunski prestolonaslednik Karol, ko so ga vprašali, če hoče zapustiti svojo priležnico Magdo Lupescu in zasesti prestol, da mu ni toliko za prestol kakor za Magdo.
0
# — Rim, »Italija. — V Italiji imajo dečki dvoje organizacij. Ena je fašistovska, druga je katoliška. Fašistovska se imenuje "Ballila," kateri je seveda naklonjen MussoUni, zato je prepovedal katoliškim skavtom delovanje. Prepoved se nanaša le na mesta, ki imajo manj kot 20,000 prebivalcev.
Izjava dr. Korošca.
"Mi Slovenci se zopet enkrat vračamo iz Belgrada razočarani. V tej krizi se je zahtevalo od nas tisto, kar se ni zahtevalo od nobene druge stranke : da se odrečemo bistvenim točkam svojega programa. To je nasilje, kateremu ni primere. Morali bi biti, kakor .misli večina, sicer smo izključeni iz zajed-nice! Od nas se zahteva, da se odi-ečemo "klerikalizmu", kakor je to zahteval Stj. Radič, da se odrečemo "avtonomiz-rau," kakor to zahtevata Uzu-novič in Radič. Kar pa je najhujše in istočasno smešnd, je to, da nihče ne ve povedati, iz česa sestoji naš "klerikalizem" in naš "avtonomizem." Mi sploh nismo "klerikalna", marveč čisto politična stranka z najbolj naprednim socialnim in gospodarskim programom. Nas ne vodita niti Rim niti episko-pat, nego samo organizirana svobodna volja našega slovenskega naroda. Kaj pa znači naš "avtonomizem" ? To je želja celokupnega našega slovenskega naroda, da v širokih samoupravah lahko razvijemo svojo kulturo, svoje gospodarstvo, da lahko organično dalje razvijamo svoj jezik, svoj napredek in svojo prosveto. To je okvir, v katerem edino gledamo svojo bodočnost. To ni državno politično vprašanje, to ni rušenje ali slabljenje države, marveč to je vprašanje resnične demokracije, ki priznava in mora priznati vsakemu narodu njegov svoboden razvoj in življenje. Radikali so tudi za revizijo ustave, ako se za to pokaže potreba. Slično je z demokrati .Bosansko-hercegovinski muslimani so avtonomisti. Vsi lahko v tej državi sestavljajo vlado, samo ne slovenski narod in stranka, ki predstavlja zelo veliko in resnično večino slovenskega naroda. Samo mi bi morali opustiti bistvene točke ponižati, kakor se je tej politiki posrečilo lani ponižati voditelje hrvatskega naroda! — Mi priznavamo državo in državno edinstvo. Priznavamo državo, priznavamo, kar je dober državljan dolžan priznati. Kljub temu ne bi smeli s svojo glavo misliti in imeti svojih samostojnih pogledov, kako bi se idealno uredila ta država. Od nas se zahteva, da se odrečemo prepričanju, ki je prepričanje celokupnega našega naroda. Ne vemo, katero nasilje bi moglo biti večje od tega. Zato bomo šli v Slovenijo, da svojemu ljudstvu razložimo nasilje, ki se vrši nad njim in njegovimi zakonitimi zastopniki : Naj kakor vedno dosedaj, slovenski narod izreče svojo poslednjo besedo!"
-o-
Vinski sejm in razstava v Ljutomeru.
Krizi našega vinogradništva skušajo razne gospodarske korporacije odpomoČi s tem, da prirejajo vinske sejme in razstave. Tako so se vršili vinski sejmi že na večih krajih in to z boljšim ali slabšim uspe-
hom. V Ljutomeru, središču slovenskega vinarstva, se je pred kratkim sestavil odbor iz zastopnikov gospodarskih organizacij in občine, da pripravi vse za vinski sejm in razstavo v Ljutomeru. Ljutomerski vinogradniki in vinogradska vele-posestva so si edini v tem, da treba po taistih vinskih sejmih na raznih krajih začeti z delom tudi v Ljutomeru, ki je po slovesu svojih vin najprimernejši kraj, kjer naj vinski trgovec in gostilničar spoznata dobrote ljutomerske kapljice. Zato so se odločili, da priredijo vinski sejm in razstavo v četrtek dne 3,. marca, 1927, kn bo vino letnika 192fi po prvem pretakanju že čisto.
-o-
10 glav broječa roparska tolpa
je bila vjeta to dni v nekem gozdu, nedaleč ocl Vinkovc«*v. Tolpa se je udala šele po daljšem boju, v katerem sta bila dva orožnika ubita. Roparska tolpa ?e bila zadnje čase strah in trepet Srema.
-o-
PolenŠak pri Ptuju.
Na Štefanovo smo pokopali pridnega gospodarja, skrbnega očeta Franca Korenjak i/. Ilošaka, tretjerednika in člana } katoliških korporaci j. Pokojnik. ki skoraj ni poznal bolezni. je dan pred Božičem od kupi zadet nagi orna umrl. Xajrla smrt rajnega Franca nam j'- jasen opomin, da ne znamo ne dneva ne ure. ko nas pokliče Gospod!
-o-
Večje količine ekrazita v Dravi.
Ker ,ie Drava v zadnjem času tako padla, kot tega ne pomnijo niti najstarejši ljudje, so našli te d ti i v njeni strugi vsakovrstne stvari. Tam so našli namreč v reki 5 granat in večjo količino ekrazita. Na lice mesta je bila poslana posebna komisija, ki naj ugotovi, na kakšen način so prišle te stvari v Dravo.
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej mores na upravo lista.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
VaSa denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako te poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5,000 Din 10,000 Din
„$ -9.45 -$ 18.60 -$ 46.25 ..$ 92.00 .$183.00
100 lir--------$ 5.20
% 200 lir______.„.$10.10
500 lir__________$24.25
1000 lir________________$47.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah ie vraču-
Zaradi nestalnoSti cen je nemogoče vnaprej cene določevati, Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakuilm s« izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma ia pošiljke naslovite na:
ZAKRAJSEK A ČEŠARK
455 W. 42nd ST„ NEW YORK. N. T.
;.....'
.VV'..,......


"AMERIKANSKI SLOVENEC"
AMERIKANSKI SLOVENEC
k nt
Prri ta *ajatMjii slovenski fltt
Uftsoovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan rutin nedelj, pen-deljko* In dnavov po prasnikib.
Izdaja in tbka: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov ufedniitvm in oprav«:
1M9 W. StifedS*., Chicago* ffi. Telefon: Canal 0098,
Naročnina:
Za Za
celo leto pol leta
£5.00 . 2.50
Za Chicago, Kanado In Evropo:
Za celo leto----— _— 6.00
Za pol leta -- 3.00
Tbm f&tt Kad the «Meat Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication Office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 1U. Phone: Canal 0098,
Torek', 18. jan wrja 1927
Subscriptions:
For one year —........—---
For half a year,,,, ■ - - . Chicago. Canada and Europe
For one year-------------
For half a year............
-$5.00 _ 2*50
6.00 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ursd-niltvo vsaj dan m pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa ae ne ozira.—Rokopisov uredniitvo ne vrača._*__ _
POZOR:—številka poleg Vaaega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, tinder the Act of March 3, 1879.
Nekoliko podatkov o Mehiki.
Zadnji čas pretresajo svet poročila o krutem preganjanju katoličanov v Mehiki. Marsikomu se čudno zdi, kako je sploh n ogoče, da se v času, ko po vsem svetu katoliška Cerkev zmagoslavno prodira in se je vršil največji evharistični kongres (v Čikagi z *1,000,000 udeleženci), katoliška Cerkev preganja. Če kdaj, ravno sedanje razrvane razmere zahtevajo verskih temeljev omajani človeški družbi.
In vendar v Mehiki se katoličani in katoliška vera preganjajo! Zakaj?
Da bomo to razumeli, moramo vedeti, da Mehika in Mehikanci niso nobena enotna država ali narod. Prebivalstvo, ki ga je 14 milijonov, tvorijo prvotni prebivalci Indijanci (okrog 6 milijonov), mestici, mešanci med Španci in prvotnimi Indijanci (okrog .8 milijonov) ter kreoli (120,000) španski veleposestniki. V državi ni nikdar miru, revolucija za revolucijo, upor za uporom. Vzroki tem notranjim nemirom so socialni in gospodarski. Večino zemlje imajo španski veleposestniki — Kreoli — od tistega časa, ko so zasedlr Mehiko evropski Španci. Domače prebivalstvo, Indijanci in mešani mestici pa so brez posesti, najemniki in ročni delavci. Ti se že nad sto let borijo za svoje socialne in državljanske pravice. Čeravno je za Napoleona postala Mehika neodvisna od eyropske Španske, vendar so do najnovejšega časa v njej vladali priseljeni španski veleposestniki.
TONETU ŠE NA VSAK NAČIN OBETA PLOH ...
Jolict, 111.
Saj pravim, Tone nima sreče z vremenom. Ko sem opisa-val božične praznike, sem hvalil vreme. Bilo je res lepo in bolj je zgledalo, kakor bi bila velikanoč kot božič. Mesec januar pa je nam drugo zaplozal. Čakajte zemljani, če je bil vam december in z njim lansko leto prijazno, saj pa jaz ne bom. Razdrl bom nebeško dno in zasul bom vas s snegom. In res je to naredil. Zadnji teden so ga nam nametali od zgoraj, da ga imamo najmanj do aprila dosti. Po našem Broadway ga je nakirfanega tako visoko, da se komaj iz njega vidimo. Moja vila ima tako širok snežen klobuk, da se kar pod njim šibi. Ko pišem ta-le dopis, sneg še vedno naletuje iti ne vem, kako visoko ga nam mislijo nasuti. Pa zaradi mene lahko pada dokler hoče, enkrat jim ga bo že tudi zmanjkalo tam gori, od kjer ga nam Zemljanom dol pošiljajo.
• Eh, prijatelji, jaz vem, kaj vas tudi hudo skrbi. Kaj mi bo Martin skomandiral. — Veste kaj? Ta Martin je od samih muh. Te dni mi je povedal, da ne bo nič. Starši jo ne dajo še. Zdaj čak in na pepelnico ploh vlec, ali pa kam drugam poglej, pa hitro, ker čas beži in prej ko bo Tone kaj napravil, bo predpusta konec. »Zdaj že vidim, da bo soseda imela svoje veselje na pepelnico. -Ampak ne bo^me gledala, za tiste dni moram pa že kam odmufat. —
Danes pa se je začel proti njim in proti krivičnemu agrarnemu vprašanju (razdelitvi zemlje) boj, ki zavzema vedno širše kroge. Po vrsti so se polastili vlade v Mehiki zavodniki, |Tega veselja ji pa že ne privo-najprvo Madero, mehikanski komunistični sanjač, nekak drugi ščim, pa če mi tud še tako hu-Lenin, za njim pa generala Cazanca, Obregoli in sedaj pa učitelj Calles. Ljudstvo je nerazumno, ubo?no, z lahkoto so ga pridobili zase, ker so mu obljubili rešitev izpod veleposestniškega jarma. Obenem pa izrabljajo socialno borbo ubogih slojev za svoje pravice, čisto po ruskem boljševiškem sistemu, kateremu je mehikanska uprava za las podobna, za boj proti katoliški Cerkvi .Očitajo ji, da je od začetka mehikanske države do danes podpirala fevdalno veleposestniško nadvlado, da je so-kriva uboštva naroda in jo je treba iztrebiti.
Z divjo boljševiško krutostjo zapirajo cerkev za cerkvijo, duhovnike, škofe in vernike, izdajajo drž. protiverske zakone,vse pod plaščem, da gre za ljudske pravice.Najnovejši zakoni določajo, da sme imeti vsakih 80,000 katoličanov le eno cerkev in enega duhovnika. Postavili so tudi pod nadzorstvo vse njeno delovanje.
In vendar je ravno katoliška Cerkev tista, ' ki je za dobe veleposestniškega izrabljanja najbolj branila uboge Indijce in delavce. Katoliški duhovnik Hidalgo je prvi že 1. 1810 šel v boj za pravice brezpravnih Indijcev. S tisoči Indijcev je korakal ob zvonenju zvonov cerkve v Dolores proti glavnemu mestu, a je podlegel. Danes pa framasonska vlada tako nehvaležno plačuje žrtve služabnike iste Cerkve, ki jo tako nečloveško preganja. Žal, da ni upanja na skorajšnjo lepšo bodočnost katoličanov v tej deželi. Prebivalstvo je nevedno, reizobraženo, tako da ne zna samostojno oceniti položaja, voditelji preganjanja pa skrajno kruti boljševiki, ki nevednost in nepripravljenost ljudstva izrabljajo v framasonske, protiverske namene.
Le trije temelji so, ki morejo preprečiti slično usodo katoličanov po drugod; izobrazba, organizacija v katoliških društvih in hitra pravična ureditev socialno gospodarskih razmer.

ROJAKI, NAROČAJTE IN ŠIRITE NAJSTAREJŠI SLOV. LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC!"
do zameri.
Na veselici društva sv. Ge-novefe je prav lušno blo. Tone se je zabaval kakor malokdaj. Plesal sem pa tudi, saj je pred-pust. Smejal sem se pa tudi kakor malokdaj. Z Mrs. N. smo ravno drobila valček, pa pravi Mrs. N.: Če bi naju Tone videl, bi naju prav gotovo v cajtenge dal. — Kateri Tone, pravim.— Hm, tist, ki v Amer. Slovenca tolk piše. — Drobila sva valček naprej in Mrs. N. ni vedela, da je Tonetu o Tonetu govorila, obenem pa z njim plesala. Od veselja sem šel za ba-ro nad ta sladkega in smejal sem se sam pri sebi, kakor bi me angeljčki šegetali. Eh, lušno je na svetu, samo če sami čmo. Kaj bi se kisali in grdo držali, ko se vendar ne splača. Prav tako živiš, če se smeješ al pa jokaš . . .
Naši jolietski plumberji so na stavki. Stavka sicer dolgo trajala ne bo in morda; ko bote čitali te vrstice, bo že preklicana. Stavka se je pričela radi tega, ker so plumberski mojstri odpustili nekaj delavcev. Delavci pa pravijo, da zato ni dovolj dela, ker se razna dela, katera so preje plumberski mojstri opravljali z rokami, sedaj pa iste opravljajo s stroji. Tako so instalirali po vseh
modernejših plumbarnah stroje za rezanje cevi in rezanje "vint" na cevi. Zato so delavci stavili zahtevo, da se stroje odpravi in da tako delavcem dovolj zaslužka in dela. Lastniki delavnic so pa naravnost proti in to je bil povod stavke ; kako bo izpadla se še sedaj ne ve.
Vsled neprevidnosti je nastal te dni v par krajih požar. V basementu Franka Kerča-verja na 1120 Broadway St. so se vnela drva, ker so bila preblizu furneza. Ognjegasci so prihiteli, ki so ogenj takoj pogasili. Večje škode ni.
Predzadnjo nedeljo se je razgrel Joseph Horvat z North Broadway Street. Poročilo pravi, da je hotel zapoditi iz hiše ženo in otroke. Ker je pa v Jo-lietu taka postava, da se pozimi še celo najmanj ne sme poditi iz hiše žene in otrok, so prišli možje postave in so razgretega gospodarja aretirali. Za prihodnjič bo vedel bolje in bo v takih slučajih bolj prijazen do svoje boljše polovice in svojih otrok.
Te dni sem bral v A. S. o nekem Klemenu, ki je bil baje strah kranjske dežele. Takih Klemenov pa tudi pri nas v Jo-lietu ne manjka. Eden izmed teh, ki se pa seveda ne piše Klemen, le po naravi in lastnostih je z njim v sorodstvu, je skušal vlomiti v John Rudma-novo mesnico na 1007 North Scott St. zadnji pondeljek zvečer. K sreči pa se vlom ni ob-nesel, tisti, ki je pa poskušal, je pa odšel s praznimi rokami in morda tudi praznimi žepi.
Nekdo pa je prišel na dom Mrs. John Jenco na Youngs Ave. in je odzadaj s porča odnesel tri srajce in 12 ovratnikov, ne da bi jih bil preje po meril, ,če mu bodo prav ali ne. Taki so ti kampeljci, ki jim tuje blago tako diši.
• Zopet sem vam natresel nekaj iz moje neslane torbe. Ne vem sicer, kako ste kaj zadovoljni z mojim poročevanjem. Za slučaj, če že presedam, lahko končam na very short notice.
Pozdrav vsem sirom Amerike, najbolj pa mojim Broad-
ker smo vedeli, da nas tamkaj čakajo postelje. Ko smo vstopili, smo takoj legli k počitku. Ni bilo časa za razgovore.
Ne vem, kako smo se ponoči vozili, kajti sladko sem spal vso noč. Ko se zjutraj prebudim, mi je bilo neverjetno toplo. Ko pogledam skozi okno, vidim, da smo se vozili tako dolgo, da smo prišli od kraja, kjer vlada zima, v kraj, kjer je tudi v zimi pomlad — bili smo v Tennessee. O, kako lepo je tukaj! Mesto krasno, ko smo se vozili dalje, opazili smo lepa polja. V par urah smo bili že v državi Georgia. Tukaj pa ni bilo polja — so le mali hribčki, poraščeni z malimi drevesi. Popoldan ob dveh smo prispeli v mesto Atlanta. To mesto je videti bogato in je lepo. Stali smo pa le deset minut tukaj. Ko se peljemo ven iz mesta, smo videli vse rdeče— kamenje, zemlja — celo reka, ki se je spodaj vila, je bila videti krvavo rdeča. Poljski pridelek je tukaj le koruza in bombaž. Drugih pri-
deljo jezuit iz Tampe. Popoldan smo se peljali akozi Parne-to, to je malo mesto, kjer je večina le črncev. V okolici smo videli tudi lepe farme — rečem le toliko, da nisem v stanu popisati vseh teh lepih reči, katere sem videl tukaj. Krasne njive, kjer rastejo paradižniki, fižol in drugo — krompir je bil v polnem cvetju. Sadna drevesa so bila vsa polna lepega sadja. Naposled smo še videli Belvedere Park. To je nekaj, se le redkokedaj more videti. Vse, kar se tukaj vidi, ostane človeku vedno v spominu.
John Škufca, popotnik po Floridi. -o-
ZDRAVSTVO.
waycanom
Tone s hriba.
delkov se le malo vidi. Večji del je le puščava in močvirje. Ko smo vozili preko državne meje, se je začelo mračiti — oči so bile polne od vsega, kar smo videli in trudne — zlezli smo v postelje in kmalu zaspali.
Zopet jutro. Lepo jutro — ura osem, a solnce je stalo že precej visoko. Krasno je tukaj, kako lep prizor se mi je nudil, ko sem pogledal skozi okno.— Palme in lepi vrtovi polni rož, pomarančna drevesa vsa polna sadja — in vse to meseca januarja, in ko me je še zima ru-kala pred dvemi dnevi, ko sem šel iz Clevelanda.
Vlak se ustavi v mestu Bra-denton. Tukaj izstopimo in naglih korakov hitimo proti vili Mr. in Mrs. Ivančiča, ki je oddaljena deset minut od postaje. Jaz sem predlagal — počitek. To pa seveda ni držalo. — Mr. Ivančič je takoj pripeljal svojo lizo, ki je menda že celo leto spala — obudil jo je k življenju in jo napojil z oljem, pa hajdimo po mestu. Tukaj smo videli veliko lepih reči. Mesto leži v vznožju pri morskem zalivu in ima kakšnih petnajst tisoč prebivalcev. Tukaj je vedno dosti zabave. Na nekem vrtu igra godba dvajset mož, in sicer dvakrat na dan. Kako lepo je sedeti med zelenjem na vrtu in poslušati godbo, pri tem pa misliti, da je mesec januar, ko se pri nas doma zavijajo v zimske suknje.
Bilo je v soboto, dne osmega januarja. Zgovorili smo se, da
RAK.
Kakor v slučaju drugih bolezni, ki tvorijo socijalni pro blem, ravno tako v borbi proti raku (cancer) je treba pred vsem podučevati občinstvo o naravi te bolezni. Sledeči kratki poljudni člančiči so bili pri-jeni, vsak posebej, od raz-
i ipravi j
Tetka Proaveta prinaša z dne 14. januarja t. 1. med drugim tudi to-le:
"Na dan slavnostne otvoritve Slov. del. doma smo prvič slišali, da imajo nekatere ženske v Collinwoodu svojo cerkev. Ko je br. C. Cainkar, predsednik SNPJ., govoril, je rekel, da naj delavci, ki so zgradili svoj dom, tudi skrbe, da ostane dom vedno njihov. Slovenski delavci so že marsikaj zgradili drugim, n. pr. tovarne in cerkve, ki niso njihova last. Tu se oglasi neka ženska in pravi: "Cerkev je naša." — "Pa naj bo vaša," se odreže govornik in nadaljuje svoj govor. Tu je nov dokaz, kako so cerkveni ljudje še daleč za luno.—Eden navzočih."
To notico prinašamo v ponatisu zato, da bodo videli naši jčitatelji, kako glavnega predsednika SNPJ. bodejo v oči cerkve po naših naselbinah. Nestrpnež se niti v slavnostnih govorih, kakor je bil govor, ki ga je imel pri otvoritvi Slov. del. doma v Collinwoodu ni mogel strpeti, da bi ne imenoval cerkve. Citatelje pa opozarjamo, da si to njegovo nestrpnost zapomnijo, kajti ne bo dolgo, ko bo prikobacal s kakim člankom, da pri njih ne napadejo nobenega radi prepričanja. Pazite na tega nestrpnega "gentlemana!"
PISMO IZ SOLNČNE FLORIDE.
S pota.
3. januarja popoldan ob četrti uri smo sedli na železnega konja v Clevelandu, da nas popelje v solnčno Florido. Vlak je bil natlačen mladine, ki se je peljala v Delovar nazaj v šole, kajti božične počitnice so minule. Do tukaj je bilo le malo prostora v vlaku, ko pa so ti odšli, je bilo nekoliko bolj^ V Columbusu so izstopili zadnji dijaki in je dovolj prostora o-stalo za nas. V Cincinnati, kamor smo prispeli ob enajsti uri ponoči, smo se presedli. Zima je pa bila tako.huda, da nas je vse treslo. Ko pa smo zagledali naš Pullman, smo bili veseli,
bomo šli lovit ribe. Zgodaj o-menjeni dan vstanemo in liza nas je zavlekla k morju. Imeli smo srečo in ribe so rade sedale na limance — hočem reči na trnke. V par urah smo jih imeli že polne vreče. Potem smo sedli v senco, da nekoliko počijemo. Kmalu pa se odpravimo proti domu, kamor nas je zopet popeljal Mr. Ivančič z lizo. Ribe smo spravili v ledenico, takoj nato smo pa zopet šli na vrt poslušat godbo. Zvečer so pa prišli v vas spsedje — in smo parkrat zagnali karte.
Drugi dan — nedelja. Krasno vreme, gorko solnce nas je ogrevalo, sapica je pihala poletna. Ob pol desetih smo se odpravili k maši. Cerkvica je le mala, kjer mašuje vsako ne-
nih zdravnikov-špecijalistov či-kaškega zdravstvenega depart-menta.
Rak ubija vsako leto približno 125,000 oseb v Združenih državah. Ta je bolezen srednjih let in starosti in je nekoliko bolj razširjena v mestih kot po deželi. Bolezen je ozdravljiva, ako jo odkrijemo zadosti rano.
Dosedaj pa niso še odkrili nikakega leka, seruma, mazi ali antitoksina, ki bi zdravil rak. Rak ni nalezljiv niti ni po-dedljiv, dasi se je ugotovila gotova dovzetnost za rak v osebah istega rodu.
Borba proti raku je v samih rokah moških in žensk srednjih in starih let, kajti, kakor v slučaju tuberkuloze, je rešitev rakovega problema odvisna od širšega občinstva. Človek lahko živi ali umre z rakom, kakor s tuberkulozo; vse je odvisno od tega, da li se je bolezen pravočasno odkrila in zdravila.
Najboljši način, da se odkrije, da-li obstoja nevarnost raka, je ta, da si človek daje svoje zdravje redno preiskati od svojega domačega zdravnika. Ravno tako, kakor si vsaka banka ali tvrdka daje vsako leto ali večkrat pregledati svoj gospodarski položaj, ravno tako bi .moral človek v rednih presledkih ugotoviti v o j zdravstveni položaj. Čim hitreje se rak odkrije, tem bolj sigurno je ozdravljenje.
Ako imate na koži kako stalno iritacijo — rane, ki ne o-zdravijo, bradavice, ki spreminjajo svojo obliko in obseg, ali ako imate neredno krvavenje ali sluzotok, vprašajte zdravnika takoj. Morda imate.rak.
-o-
ILEANA NOSI AMERIŠKA O-
BLAČILA V BUKAREŠTI.
Bukarešt, Rumunija. — Ru-munska princezinja Ileana, ki je bila s svojo materjo, kraljico Marijo v Zed. drž., si je v Ameriki nakupila različna o-blačila. S temi sedaj hodi na'ko je to? Dobil je odgovor, da sprehode; kar pa rumunskemu'bo kmalu to videl. Ko so prišli ljudstvu ni po volji, zlasti do strmega brega, je on, ki je kratka krila jim niso všeč. Ker plačal I. razred, ostal v vozu. pa jih nosi princezinja, bo se-J Oni, ki so plačali II. razred, so veda vse prav, in jo bodo še izstopili in šli peš za avtomobi-druge posnemale.	j lom, a oni III. razreda so%mo-
-o--(rali avto porivati v breg, da je
ŠIRITE AMER. SLOVENCA! mogel peljati.
Dr. Janez Ev. Krek je pred kakimi tridesetimi leti zapisal to le resnico v svojem članku: "Delavci se združujejo, da bi s skupnimi močmi pospeševali svoje koristi. Vera blagoslavlja to združenje; religija mu želi obilo vspehov. Neomejena syo-boda je grozno škodovala delavskemu stanu. Delavec je zaradi nje osamljen, samo nase navezan; denar je pa združen v kapitalistovi roki. In tekmovati mora delavec z denarjem. Na Angleškem so se jeli najprej združevati delavci. Hvalevredno je, da jih tudi pri nas posnemajo. Toda brez religije in nravnosti ne bodo take organizacije mnogo hasnile. Če pridejo na čelo delavskim zvezam voditelji brez vere, udado se kmalu sebičnosti, in taki voditelji bodo izsesavali delavce prav tako, kakor jih sedaj izsesavajo denarni mogotci." — Krek je bil dalekoviden. V svojem članku je svaril na dogodke, ki so se dogodili po njegovi smrti.Ameriškim Slovencem ste zato najboljši priči: Miljonski fond in SI. zavetišče!
Trije razredi v avtomobilih.
Neki avtoomnibus, ki je prevažal potnike iz kraja v kraj, je imel tri razrede. Neki tujec je plačal I. razred, a sedel je skupaj z drugimi, ki so plačali II. ali III. razred. Vprašal je, ka-
Rev. Aleksander, O.f.M,:
NJENA MOč.
(Odlomek daljše povesti.)
—	Videl je za seboj drugo pot, pot ob Valčki: zakaj sem jo ostavil? Za Dobru-ško. Stojim kakor romar na križpoti: v daljo mu gre vse hrepenenje, če zaide, morda ne bo nikoli uzrl cerkvice na gori. '
Na križ noti je ostal Štefan. K Bogu je hitelo vse njegovo hrepenenje. Njemu *je posvetil najgloblje misli in ftajtišje želje.
—	K Bogu pa pelje samo ena pot, ali z ValČko ali brez »je.
Z Valčko bi romala kakor dve zvezdi na nebu skozi noč življenja: bela luč bi sevala Zemljanom v tolažbo in veselje, v svitu
Jutra bi se pozdravila zarjo in bi splahnela v večni Dan.
Brez Valčke bi romal kakor kaka luč iz svetilnika tja na morje in kaže mornarjem zavetje pred orkanom. Tolaži blodeče in jih kliče. -Tako bi romal iz noči v noč brez pokoja.
Kaj, če pride orkan in bo zlil svoje sovraštvo vame— padel bo svetilnik in ugasnil bom v temi.
"Štefan, morebiti pride sama in ti poka* že pot do Cerkvice?" sem ga nagovoril.
Utrujeno oko mu je zablestelo:
"Ti si se oglasil na mojem dpmu?"
"Da, Štefan. Toplih pozdravov ti pošiljajo domači: oče in mamica in — Valčka."
Preslišal je zadnje ime.
"Mati je gotovo jokala, ko si prišel brez mene?"
"Veš da, in ona je tudi jokala—Valčka."
"Z njo si govoril?"
"Govoril sem z njo. Žalost ji je vzela zarjo v licih in ti si ji še vedno v srcu." ^ Sklonil se je v težko misel, a se je takoj otresel.
"Brat, ne govori o njej. O materi povej."
"Mamica jg žalostna, ker nisi prišel. ^Ta-le sveženj je tvoj, božičnih dobrot ti pošiljajo. Tudi sestrice so žalostne, ker si šel v semenišč^, najbrže radi Valčke. Oče je bil seveda hud, ko so mu tožile o tvoji rte-- previdnosti: Hvalite Boga, da ga je poklical. Čemu ta jok? Kakor da ni na varnem. Dekle naj si izbije muhe iz glave. Altar si je izbral, pri altarju naj estane."
Štefan ni rekel ničesar, da nisem vedel, ali je očetovih besed vedel ali ne.
"In župnik?"
"Ta stari fajmošter. Dečko," dečko, no, vidiš, saj sem dejal, da boš toliko pameten. Zadovoljen si, seveda: nimaš opravka z garjevim svetom. No, veseli me, da si v lemenatu. Štefana pa ni bilo domov, kajne?"
"Ne."
"Pameten je bolj ko Valčka, sirotica še zmerom upa. Naj le upa. Upanje je sladkost."
Štefanu niso bile ljube župnikove opazke, zato sem raje umolknil.
"Druže, res si mi neizrečeno dober. Veš, na glasbo sem se vrgel; vidim, da mi bo v uteho."
. "Verjamem, časih pridejo ure, ko ne veš, kam bi se dal, pa sedeš k klaVirju in zaigraš . . . Nebo je v glasbi." • "Nebo je v glasbi: v nebesih je mir, to-
rej je mir v glasbi, zavoljo ljubega pokoja sem pričel. Vedno se bojim nečesa ... Ta Božič sem bil sam, kakor še nikdar ne v življenju, tudi tvoje tolažbe nisem prejemal.
Na kraljevo prejmem redove, jaz si ne upam pred altar: beseda me žge, beseda, ki sem jo dal Bogu, in beseda, ki sem jo dal njej, ne vem, katera mi je v skušnjavo. Kam je zavila moja pot v ta žgdči presek in v puščavo — sami viharji so v njej in če posveti solnce vahjo, je to solnce pekoč ogenj, ki žge in žge. Kdo mi pokaže zelenico. Rad bi se dfeil v senco zelene palme in pil iz studenčka samo en trenutek; potem bi pa z veseljem šel skozi devet takih puščav . . ."
(Konec prih.)
v"5T >

i r' k
„

t^ek. 18.
irK 1927
*
SKI SLOVEjNEC" muiwMi i'i UP ........lini
TEDENSKI KOLEDAR.
3. po razgl. G08£. — Jezu« ozdr, hlspca, Mat. 8.
23	Nedelj« — Zaroka Mar. Dev., Rajimind.
24	Ponedeljek — Timotej, škof in moč.
25	Torek — Spreobrnenje sv. Pavla.
26	Sreda — Polikarp, šk. in muč., Pavla.
27	Četrtek — Ivan Krizostom, škof.
28	Petek — Flavijan, muč., Marjeta, dev.
29	Sobota — Frančišek Salezij, škof.
-o-
Rev. J. C. Smoiey:
TRETJA NEDELJA PO SV. TREH KRALJIH.
Gospod, nisem vreden, da *r«š pod fliojo streho; ampak reci le i besedo, pa bo moj hlapec ozdravel.—Mat. 8, 8.
Zelo pohvalno se je izrazil Gospod o stotniku, o katerem nam pripoveduje današnji evangelij. "Resnično, resnično vam povem, tolike vere nisem naš§l v Izraelu." Sv. cerkev odlikuje tega stotnika na poseben način; krasne njegove besede: "Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho," ponavlja duhoven pri vsaki sv. maši pred sv. obhajilom, ponavlja jih pred vsakim sv. obhajilom, katero podaja vernikom. Milijonkrat in milijonkrat ponavljajo se te besede po celem" svetu.
Je jasno, da je bil ta stotnik velik, poseben mož, ki mora biti v zgled tudi nam. Na ta zgled hočem danes vašo pozornost obrniti.
V	čem pa nam je stotnik v zgled ?
V	prvi vrsti v tem oziru, ker je neustrašeno spoznaval Kristusa . Da bomo to njegovo neustrašenost bolj spoznali, treba nam dvoje uvaževati: Kaj je bil, in ob kakih okolščinah je spoznaval Kristusa.
Bil je pogan, Rimljan. Rimljani takratne dobe so bili jako ponosni, z zaničevanjem so gledali na druge narodnosti. Bil je rimski stotnik, in kot stotnik je gledal na druge ljudi takore-koč le od zgoraj doli. Glejte, ta rimski častnik se obrača javno lia Kristusa in ga prosi: "Gospod, moj hlapec leži doma mrtvo-uden in strašno trpi.' In ko je hotel Gospod v njegovo hišo, da I i ga ozdravil, je rekel stotnik: "Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, pa bo moj hlapec ozdravel." Javno je spoznaval tu Kristusa Boga, javno je spoznaval svojo vero, da Kristus ni navaden človek, ampak da je Gospod, ki kraljuje nad življenjem in smrtjo. In ob kakih okolščinah je spoznal Kristusa! Gospod je imel ob tem času že veliko sovražnikov, ti sovražniki so bili voditelji judovskega naroda, pismarji in farizeji. Ti so povsod pazili, kako bi ga v kaki stvari vjeli, da bi ga lahko tožili (Luk. 6, 7), sovražili so vse,ki so Kristusa spoznavali. Stotnik v Kafernaumu se ni brigal za to sovraštvo. Ni gledal in pazil, če je bil med temi, ki so stali okoli njega, kak farizej, ki ga bo pri rimskem namestniku ali pa pri llerodu zatožil in počrnil.
in dl'lal. Kristus je bival pogosto v Kafarnaumu, tu je storil iffto&o čudežev,!tU je ud11. Stotnik je vse to videl in slišal; ni zapi-al odi fn ušes, pa«fl na vse, preroi&jevai o vsem, dokler se rti o resnici pr*ftt1$al. Iti tako je dosegel trdfte Vero, katere ni mogel nikdo omitfifti, zato je Krisltte rekel: "Tolike vere nisem našel v Izraelu." To vero je stotnik nidi na vojaški način po-kaza. Ko mu je Gospod rekel, da bo prišel na njegov dom in ozdravil njegovega hlapca, je rekel stotnik: "Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, reci le z besedo, pa bo moj hlapec ozdravel," m je takoj dostavil: "Tudi jaz sem človek podvržen oblasti in imam vojaščake pod seboj in rečem temu: Pojdi in pojde, in onemu: Stori to, in stori." Sem človek podvržen oblasti, to pomeni, sem podložen človek, vendar me ubogajo, če rečem: pojdi, in gre: stori to, in stori. Kaj še le Ti, o Gospod, ki nimaš nikogar nad seboj, ki si najvišji Gospod, kako ne bi zadoščala ena sama beseda od tebe! Tebi sta podložna življenje in smrt, zdravje in bolezen; če rečeš bolezni: Pojdi, pa bo šla; če rečeš zdravju: Pridi, pa bo tu. Ce rečeš bolnemu hlapcu: Vstani zdrav, pa bo ždrav. Samo ena beseda, pa bo moj hlapec zdrav.
Tako je govoril stotnik. V resnici velikanska vera! In to vero je Gospod tudi poplačal: "Pojdi, in kakor si veroval, tako naj se ti zgodi!'
Prijatelji, imejmo tudi mi tako, neomahljivo vero. In lahko jo imamo. "Jezus Kristus včeraj in danes, in na veke," pravi apostol. In da bomo tako vero imeli, imejmo odkrito, odprto srce, bodimo odkritosrčnega mišljenja. Naše srce naj bo do-topno resnici, poučujmo se v nauakih sv. vere, pazimo na vse, kar je dobrega in kar nas vera uči!
^ Konečno je pa nam kafarnaumski stotnik zgled ponižnosti. "Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho," je rekel Odrešeniku.
Kako ponižne besede! On rimski stotnik, ponosen Rimljan ! Rimljan se ni rad ponižal, posebno pa ne Rimljan-čast-mk pred nevojakom. Pa vendar pravi javno: "Gospod, nisem vreden!" To je ponižnost — ponižnost pred Bogom. V Kristusu ni videl samo človeka, videl je v Kristusu Boga, zato se je pred . jim ponižal.
In tako mora biti, tako se spodobi : Ponižnost pred .Bogom ! Ne sme nas biti sram, pripogniti koleno, kadar stopamo pred obličje božje v cerkvi; Bog je naš Gospod!
Take ponižnosti se moramo tudi mi privaditi; kažimo tako ponižnost, kadar molimo; kažimo jo ,kadar stopamo v cerkev, kjer je pričujoč Jezus Kristus v Presv. Rešnjem Telesu; kažimo jo pri daritvi sv. maše, kažimo jo vedno, kadar pristopamo k mizi Gospodovi. Stotnikove besede: "Gospod, nisem vreden," moramo imeti vedno v mislih.
V trojnem oziru torej nam mora biti kafarnaumski stotnik v zgled: da bomo neustrašeno spoznavali Kristusa, da bomo imeli trdno vero in ponižnost, kakor jo je imel on. Potem bo pa Bog uslišal tudi nas, kakor je uslišal kafarnaumskega stotni. ka. Amen.
TO IN ONO.
KAKO BO LETA 2000.
Če pregledamo dobo zadnjih Javno je spoznaval Kri-175 let, se moramo naravnost ču-
ftusa, javno spoznaval svojo revo: "Gospod, nisem vreden, da|diti napredku v vseh panogah j-reš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, pa bo moj hlapec j tehnike. Upravičeno je tedaj
ozdravel."
V tem nam mora biti stotnik v zgled : Da bomo neustrašeno spoznavali Kristusa. Ta zgled naj bo vam vedno pred očmi ! Ni se nam treba sramovati naše svete vere, kakor je to že napisal sv. Pave!, ki je bil prej farizej in sovražnik Kristusov; ko ga je pa spoznal in v njega veroval, je napisal v listu k Rimljanom: "Ne sramujem se evangelija" (1, 16). Tako se moramo tudi mi ravnati, dolžni smo to Kristusu Gospodu, ki je izrecno rekel: "Kdor se namreč sramuje mene in mojih besed v tem prešestnem in grešnem narodu, njega se bo tudi sramoval Sin človeka, ko pride s svetimi angeli v veličastvu svojega Očeta" (Mark. 2, 38). Dolžni smo to svojemu bližnjemu, kateremu moramo dajati dober zgled: "Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in hvalijo Očeta, ki je v nebesih.' Dolžni smo pa to tudi sebi samim, ker moramo javno kazati svoje versko prepričanje. Kafarnaumski stotnik nam bodi vsem v zgled!
Vzor nam pa mora biti Kafarnaumski stotnik tudi glede velike vere, katero je imel v Kristusa. Gospod sam je rekel: "Resnično, resnično vam povem: Tolike vere nisem našel v Izraelu."
Kako pa je ta pogan, rimski stotnik dosegel tako veliko vero? Je vredno, da o tem spregovorimo. Stotnik je imel odkrito, odprto .srce, imel je odkritosrčno mišljenje.
Odkrito, odprto srce; to je srce, ki je bilo dostopno resnici, in resnico je hotel on spoznati in sprejeti. Kjer je pa srce trdo kakor skala, tam, prijatelji, pada seme božje .besede zastonj. Kdor noče verovati, tega ne bo nikdo prepričal, tudi ne kak čudež. Zgled za to so nam farizeji sami. Velike čudeže je delal Gospod vpričo njih, videli so jih, sam jim je rekel: Če ne verujete mojim besedam, verujte mojim delom." Zakaj pa niso farizeji verovali? Ker niso hoteii, hoteli pa niso zato, ker se jim Kristus ni dopadel, ker je rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta; hoteli so imeti Kristusa — Mesijo kralja na tem svetu! Niso hoteli verovati, zato jih tudi Gospodovi čudeži niso mogli prepričati; kratkomalo so pričeli trditi in vpiti, da jih dela s pomočjo hudiča, s pomočjo Belcebuba. In za to vidimo šc dandanes: Kdor noče verovati, tega noben čudež ne bo prepričal. Francoski brezverec je rekel: "Ko bi videl čudež, bi prej znorel, kakor pa veroval v čudež."
Stotnik je bil pa tudi odkritosrčnega mišljenja. To se pravi, brigal se je za vse, kar je bilo dobrega, kar je Kristus učil
vprašanje, kako bo čez 74 let, toraj leta 2000. Kakor je premog danes glavni izvor gonilne sile, tako je gotovo, da bo v prihodnjih letih njegovo mesto zavzela elektrika in še drugi načini pridobivanja moči. — Zrak, morski valovi, veter itd.
• to je dandanes že vse v začetnem stadiju uporabe.
V domači hiši bodo nastopile velike spremembe in opravila gospodinje se bodo zmanjšala na najnižjo mero. Ognja v štedilniku in peči ne bo treba podkurjevati, kajti vse to bodo opravljale električne peči. — Električni stroji bodo mlatili ter sploh vsa dela, za katera je danes treba mnogo poslov, bodo tako rekoč sama ob sebi o-pravljena. V kuhinji bodo stroji mleli kavo, prali in likali perilo, lupili krompir, snažili čevlje in vse take stvari.
izginili, ker jih ne bo treba, kajti s premogom se ne bo nikjer več kurilo. Vse bo električno, slabega zraka nikjer. — Po mestih ravne ulice, promet vozil pod cesto, aroplani bodo vozili z brzino 600 km na uro. Brezžično se bodo ljudje pogovarjali na vsako razdajo, imeli v vsaki hiši aparate, s katerimi bodo videli dotičnega, s komur bodo govorili, časopisov ne bo treba, ker vse se bo zvedelo potom radia v par minutah po dogodku. Vse bo takrat na "svetu srečno." Sedaj rojeni otroci
KAKO SE JG IZNE-, BILA REVMATIZMA.
Vedoč po svojih lastnih izkr.Šnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizcm, je Mrs. Hurst, ki živi na 204 Davis Ave., £-101, Bloomington, 111., tako hvaležna, da si prizadeva, kjer Ic mor«*, še drugim trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu.
Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oglas in ga pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna . .	....	, navodila čisto brezplačno. Pišite takoj,
Visoki dimniki tovaren bodo da pozabite.
bodo kot stkrčfei to lahko do-" čakali. .	.
-o-
PAPIR, KI SE SAM UNlCl.
Nefci španski kemik je iznašel zmes, ki ima to svojstvo, da ako se ista pridene papirni masi, prej ali slej papir uniči. Cas, kedaj naj se papir uniči, je odvisen od množine zmesi, katera se papirju primeša ter se lahko določi na tedne ali pa mesece in celo leta. V tem času naj-preje izgine, kar je na papirju napisanega ali natisnjenega, končno pa se zdrobi tudi papir ter spremeni v prah.
-i-o-
KOLIKO STANE BLISK.
Pred stoletji se je smatra) blisk za eksplozijo domnevnih gorljivih snovi v zraku. To je mislil še Aristotel. Šele Franklin je odkril električni izvor strele. Zdaj se lahko naredi tudi umetna strela v laboratoriju, vendar pa ne presega njena dolžina 3 m, medtem ko so naravne strele do 3 km dolge. — Umetni blisk zahteva do 1 mil. voltov električne napetosti. Naravna strela potrebuje veliko več, vsaj do 30 tisoč amperjev toka in 28 tisoč kilovat-ur energije. To stane po naših cenah $1500. Nevihta, ki traja vsaj četrt ure, stane tedaj lepo vsoto, čez $200,000!
-o-
REKORDI DOLGOSTI ŽIVLJENJA.
Rastlinstvo silno prekaša človeka in žival, kar se tiče dolgosti življenja. Imamo drevesa, katerim prisojajo veščaki 4000 do 5000 let. Toda razun teh Metuzalemov med drevjem, so drevesa, ki so po več sto let stara. Cipresa doseže starost 350 let, epheu 450, a kostanj celo do 600 let. Cedra bo stara 800, hrast do 1000, v nekaterih slučajih celo do 1500 let. — Živali, katere dosežejo do sto let starosti, spadajo že med dolgo živeče, tako slon, krokodil in želva. Karpi in ščuke žive do 150 let. Orli in papagaji postanejo nad sto let stari. Človek star sto let je redkost. Rekord dolgega življenja ima menda še vedno Anglež Tomaž Parr, ki je dosegel starost 152 let in se je, ko je bil star 120 let, drugič oženil.
ftAZNAfffLO tfi PftflNEHtO-ČILO. #
Vsem našim naročnikom, kakor tudi Vsem drugim rojakom po državi Pennsylvaniji, New Yorku, Connecticut itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetich, kateri je pooblaščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi Družinsko Pratiko za leto 1927 in vse knjige naše knjigarne. Rojakom ga.prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti katoliški tisk.
Uprava Amer. Slovenca.
MALI OGLASI, žftfts IN LOTE KA PRODAjT
NA 4902 N. RIDGEWAY AVB. «4d4 stanovanje 4*S »ob, parna toplota* vel. porči, garaža, bHra "L" in poulična žel $55 in $65 ifieseč. Phone Keystone 5953. _19-čdoq
AVTOMOBILI NA PRODAJ.
STUDEBAKER SEDAN na obroke. "8 months guarantee". Seelev 5584 in 1872.	03-t do t
CHEVROLATE TRUCK. 1924. panel borly A 1 stanju, samo $150.00 — 5950 W. Division St.	31-p,s.t
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
Nenf^caK
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. ZDELUJE NAJBOLJŠE
SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!
NAZNANILO IN ZAHVALA.
• Z žalostnim srcem javljamo spodaj podpisani, da nam je nemila smrt vzela iz naše sredine .našega dobrega očeta, oz. soproga in brata
ANTONA DOLENCA, ki je bil rojen v Pijavi Gorici 1. 1883, kjer mu živi še mati. en brat in ena sestra. Doletela ga je nesreča, da je zbolel vsled raka v želodcu pred štirinajstimi meseci, vsled česar je trpel grozne muke, katerih ga je rešil Bog na dan sv. Silvestra, ko je zatisnil svoje trudne oči, katere so se še v zadnjih trenutkih^ ozirale pc svojih dragih, ki jih je moral zapustiti v tej solzni dolini.
Pokojni je bil član večih društev, kakor sledi: Sv. Antona Pad. št. 72 KSKJ.. Prvi Majnik SNPJ. in samostojnega društva Sv. Barbare. Vsa tri društva sc se v polnem številu z zastavam 1 udeležile sprevoda, ki se je vr šil 3. januarja. Dolžnost nas veže, da se prisrčno zahvalimc vsem trem društvom za udelež bo in za darovane vence. Isto-tako se zahvaljujemo vsem našim prijateljem in družinam, ki so darovale za sv. maše vence in v gotovem denarju. — Hvala vsem, ki so nam prišli tolažbo za časa naših* bridkih ur. Bog naj vsem obilo poplačr za vsa dobra dela, tolažbo in darove.
Po obredih, katere je opravi naš č. g. župnik Rev. Fr. Mi helčič, je bil pokojni prepeljar na pokopališče, kjer je bil položen v zimsko mrtvašnico. — Težko je bilo slovo soproge od ljubljenega soproga, težko sc se ločili otroci in sestra. Le ene upanje nas navdaja, da se vidimo nad zvezdami.
Žalujoči ostali: Marija Dolenc, soproga. Joseph, Anton, Viljem, Lenart, sinovi. Mary, Amalija, hčere. Ivanka Praznik, sestra, Detroit.
Ely, Minn., 8. jan. Itf27.
HAMILTON PARK 18 minut do "loop," ob Rock Island, tepe sobe 6-7, parna *to01., stanovanja
nova, moderna, rent nizki. Prvi najemnik dobi provizijo; vparšajte:
J. FRENCH & CO., 21-čdoč 7320__Vincennes. Phone Stewart 5700, ŽELITE LOTO na Huron St. v bližini Western Ave. ali 120 cev. vogal na Montrose Ave.? Ako se interesi-rate, pridite ali pišite na George Jawny, 935 N. Mozart St., Humboldt
0352._02-t do t
KRASNA POSLOPJA, STANOVANJA ALI TRGOVINE v Severely Hills in Morgan Park okraju blizu Rock Island, poulične žel., šole, cerkve in parka, tudi gozd, 35x125 čev., lote z vsemi improvements, ki se prodajo le po $250.00 proti gotovini. Prilika za prodajalca ali investorja.
VINCENNES J. SHERIDAN, 758 E. 79th St. Phone: Stewart 4550 ___30-p,s,t
LASTNIK PRODA 3 — 50 čev. lote,
v Park Ridffd, nizka cena. Wm.
Grcin. 3849 N. Lcavitt St. 33-p,s.t WENDELL ST. 356-60—4-5 sobi
blizu mesta; moderno, novo deko-rirano in svetle sobe. od $20.00 naprej. Hoffman & Beckcr, 360 E.
51st St.___ ________27-p do i»
PRODA KRASNO "Queen Anne* zid. bungalow Iota 40x135, 5 vel. sob. Zajutrkvalnica, porč /.a spat v steklu. 1. nailstr. 3 sobe s pohištvom. Blizu "L" postaje, proda $1001) ceneje. kakor jc vredno. Takoj $2200. 1817 S. 8th Ave.. M ay wood 1<>59.
42-t do t
PRODA HIŠO in farmo v lepmi mestu S. W. Michigan, elektrika hi dr. udobnosti. Poleg hiše tudi hlev, 71' akr. najboljše zemlje; S ak. gozda. 15 ak. alfalfa, tudi koruza. <>ves in drugo. Mleko se lahko proda v mestu. ki prinese lepe dohodke. Poleg tudi lote in garaža. C. 1. Page. 4204 _ Armitagc Ave.	3K t.sr.č
ZID. BUNGALOW, 5 sob. hrastov les, "buffet" v jed. sobi. Cena $/'»00 na lahka opl. Nickerson, 3250 \Y.
03nl Str.___37-t.sr..č
PARME NA PRODA J PRODAMO 55 AKR. farmo, posebne vrste zemlja. Hiša 5 s"b, hlev in druga poslopja. Mnogo mladih dreves. Cena $5500 — $1000 takoj, o-stalo po možnosti. First Nation d Bank. Columbia City, Im 1. 15-t do t PRODA 80 AKR. farme v Wisconsin, 60 akr obdelane in lepo poslopje, sadna drevja. $2000 jc cena, le nekaj je treba gotovine. Louis Boycc,
Lombard. 111.__13-t do t
PRODA 580 AKR. Durnctt okraj. Wis., blizu Spooncr kjer jc 18,500 cev. zemlje do jezera, fina hiša za klube, 11 kočic. 22 čolnov, vel. garaža. oljna postaja, **9 bole guif course", poslopje za farmarja, vse to za nizko ceno — $13.000 takoj, ostalo po možnosti. 4049 N. Oakley Ave.. 2nd floor.	35-p.s.t
UGODNA PRTLTKA

ignuii
imam

BARVE - MIZARSTVO .V. ŽELEZNIMA
- — ..— ... ---——-. . »• ■ ■ .. . .i-_—- -.....
Prodajam vaafcovrstne barve, varniše itd. po najmasrnejiih cenah. Barvam >hiie anotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje In vse kar potrebujete v tem oziru za Val dom..— Prodajata tod! vsakovrstne lipe (fejbe.)	1
Jofis Kestttacit
SLOVENSKA TRGOVINA Z £3&LS2Jtt&0 ' 1804 Wert tftdJtt,

Phoee: Canai 0490.
PATENT NAPREDKA

Slovenci kaj radi povdarjamo geslo: "Svoji k svojim." —- A vse ostane le pri samih besedah^ Trgovci se pritožujejo, zakaj je tako, pa tudi odjemalci pravijo zakaj ni drugače. A tako pritoževanje ne pomaga nič. To ne bo izboljšalo teh razmer.
Ako hoče'slovenski trgovec napredovati, mora znati prodajati svoje blago. Mora znati privabiti odjemalce. To prav lahko sluii potom oglaševanja v časopisu.
Povejte svojim rojakom, da imate isto blago kot tujec, da so pri vas cene zmeraj, če ne morda nižje kot pri tujcu. Povejte ljudem, kadar dobite nove zaloge v vaše prodajalne, oznanjajte ljudem svoje prodajalne in svoje blago in ljudje bodo znali za Vas.
Amerikanski Slovenec
je med kaleliikiti Slovenci najbolj razširjen list. Slovenski trgovci poslužite se ga! Oglašajte v njem! Oglaševanje je patent napredka!
i i
"SALESMEN"
dobijo službo, tudi taki, ki imajo le nekaj ur časa na dan. Predznanja ni treba. Pokažem kako lahko veliko denarja zaslužite. Jaz vas naučim delati. Tudi ako ne umete angleškega jezika. Pridite med 11. A. M. in 3. P. M. pondeljek, torek sredo. Vprašajte za
MR. MAGDICK, manager Foreign Dept. Iloom 660 — 1st National Bank Bldg. 31. S. Clark St. % 04,t,sr,č
Dr. ST. F. BONK dentist
Uradne ure: Od 10 do 12,—Od 1 do
5 pop. in od 7 do 9 zvečer. 4231 Archer Ave., pol. Brighton P'k Tel.: Lafayette 1544.
DELICATESSEN, Fish. Oysters store, popolnoma opremljeno, lepa prilika za pravega človeka. 3X36 W.
Chicago Ave. ____23-čdoč
PRODA TRGOVINO zelo po ceni. 4 sobe za stanovanje zadaj, v drugem nadstr. 5 sob. Garaža za 2 kare in mala delavnica. 551 \Y. 43rd. ___05-»_fln t
"BEAUTY SHOP & IJAKliKR SHOP" 3 stoli opremljeno, dela >-bilo. naselbina narašča, rent le $-5> 812 E. Xlst St.	41 -t do t
RESTAUR A XT. Gary. Fnd. na Broadway, lease 4'/> leta, naredi mesečno $4000 kupciie. rent S2J5; z $2000 lahko začnete. Atkinson. 113 W. 6th Ave. Ph. Garv 0007. 40-t.sr.č
_V NAJEM SE ODDA____
"DOWNTOWN PIANO MOVING BUSINESS" proda radi starosti lastnika, ustanovljeno pred 45. leti, ima 3 trucks in nobene kompelicije, čistega napravi okrog $K500 letno, ni treba nobenega znanstva, lastnik pokaže. 4049 N. Lcavitt St. 2nd flo..r.
______34-p,s,t
GROCERY & MARKET proda radi slabega zdravja. Dobra kupčija in le-
_pi dohodki. 541 Bowen Ave. 2K-i>.s,t
AUTO RADIATOR SHOP — dobro upeliana obrt; $450, primoran prodati. 1703 Milwaukee Ave. 26-p do p
STANOVANJE 6 SOI! s kompletnim pohištvo s pogodbo, rent nizki, vprašajte _ 1302 N. Clark St. 2nd flat
zadaj.__43-t.sr,č
^11). HIŠO s porčem in garažo za 2 kari odda v najem na 2843 S. Troy St.	44-t,sr,č
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila z3 premog — drva In preva» žanje pohištva ob. časti selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21 st Place, Chicago, UL
POHIŠTVO NA PRODAT.
PARLOR SUITE, gtigalni stoli, fo-
nograf, omara za knjige, bivalni stroj in električna svet. proda, cena nizka. 5517 Emerald Ave. 1st. 30-p.s.t PRODA O^EM S 1/rOV za jed. sobo. hrastov les. v dobrem stanju. Cena nizka, tudi "Iloosire" kuhinjsko o-maro. Ph.: Euclid 0250. — 230 "So.
fill m wood Ave., Oak Park._35M
———--
"STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po relo nizki ceni. Krasni set pohiitva ?a štiri sobe samo $335.00. pridite 3i ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po koma-' dih. Dovaiamo na dom. Odprto zvečer ln nedeljo.
VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kcdzie Ave.
DELO IN SLUŽB S
MILLINERY OPERATORS. — Ex-perienccd operators $1.50, Brimes — $1.75, Crownes, $2.00, amall tams,pridite za delo pripravljene, — J. A< DAVIS, 159 N. Michigan Ave.
32p,«,|

"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Torek", 1R". januarja 1927
Wulf ga je zahvalil in ga zatem nekoliko sramežljivega obraza vprašal, ako ima še kaj vezenja na prodaj; prijor se mu je nasmejal. Bistrooki Ciperian je opazil nasmeh in hitro vprašal, če ga potrebuje za oblačilo kake lady; vzpričo tega so se nekateri v sobi navzoči sosedje zasmejali na ves glas.
"Ne smejite se, gospodje," je dejal Jutro-vec; "kako morem jaz, tujec, poznati razmere tega mladega viteza, in ali ima mater ali sestre ali ženo ali drago ? No, tukaj imam vezenja za vse." Naročil je služabniku prinesti mu balo, ki jo je razrezal in začel razkazovati svoje blago, ki je bilo zares krasno. Ko-nečno je Wulf kupil pajčolan iz koprenaste svile z zlatimi zvezdami, kot božično darilo za Rozamundo. Ko se je malo kasneje spomnil, da ne sme prekositi svojega brata v tem pogledu, je kupil še jopič, prevezen z zlatimi in srebrnimi cveticami, kakor jih še nikoli ni Videl — bili so namreč tulipani in vetrnice iz jutrovega — da bi tudi Godvin dal kako darilo, ako bi želel.
Te svilnate stvari so bile dragocene in Wulf se je obrnil do prijor j a, da mu posodi nekaj denarja; ali prijor ga ni imel pri sebi. Giorgios pa je dejal, da nima to nič pomena, ker namerava najeti v mestu vodnika in itak sam pripelje vino; tedaj tudi lahko prejme plačilo za blago, ki ga upa še več prodati ženskam v gradu.
Ponudil se je tudi podati se s prijorjem in Wulfom tja, kjer je ležala ladija zasidrana v reki, da jima razkaže še razno drugo blago, ki je bilo last — kakor je pravil — večje družbe ciprskih trgovcev, ki so skupaj z njim naložili na ladijo. Te ponube pa nista sprejela, ker se je že nočilo; a Wulf je obljubil, da si pride po božiču ogledat z bratom ladijo, ki je naredila tako dolgo pot. Georgios je odvrnil, da bosta brata jako dobrodošla; pristavil pa je ako se mu posreči kmalu popraviti krmilo, da namerava odjadrati v London, dokler je vreme mirno, kajti tam je upal, da lahko proda svoje blago. Povedal je tudi, da je nameraval prebiti božične praznike v onem mestu; ker pa se jim je v viharju zlomilo krmilo, jih je vihar gnal mimo ustja reke Temze, in da se jim ni posrečilo dospeti v listje reke Crouch, bi se bili gotovo potopili. Nato se je poslovil za trenutek, poprej pa je še zaprosil prijorja za blagoslov in ga prejel.
Tako so se ločili, onadva, zadovoljna z nakupom, in Ciperian Georgios, ki sta v njem našla zelo prijaznega trgovca. Prijor se je onega večera ustavil v'gradu, kjer je skupno z Wulfom pripovedoval o njunem kupče-vanju s tem človekom. Sir Andrej se je smejal celi zgodi ter jima dokazoval, kako ju je Jutrovec pregovoril, da sta kupila dokaj več vina nego sta ga potrebovala ,da je toraj on naredil najboljšo kupčijo in ne onadva. Nato pa je fačel pripovedovati razne stvari o bogatem otoku Cipru, kjer je pred mnogo leti »topil na suho in nekaj časa tam bival, o sijajnem dvoru« ondotnega kralja in njegovih prebivalcih. Ti so bili, je pravil, najbolj premeteni trgovci celega sveta — tako premeteni, da jih noben zid ni mogel prekositi; dalje drzni mornarji, kojih predniki so bili Feničani
in Grki, ter je še pristavil, da se vse dobro vjema z značajem tega ljudstva, kar sta mu doslej povedala o tem Giorgiosu.
Tako se je zgodilo, da se ni pojavila nobena sumnja glede Georgiosa in njegove ladije niti pri enem izmed njih; saj ni bilo nič čudnega na celi stvari, ko so videli, kako se je zlagala cela njegova povest in kako enostavni so bili vzroki njegovega ondotnega bivanja in namen njegove kupčije z vinom in svileno robo.
Božičnica v steeplskem gradu.
Četrti dan po Wulfovem obisku v South-minstru je bil božični dan; ker je bilo vreme slabo, sir Andrej in njegovi domači niso jezdili v Stangate, temveč so se udeležili maše v steeplski cerkvi. Po cerkvenem opravilu je sir Andrej razdelil med svoje najemnike in kmete razna darila, kot je bilo-običajno tega dne, jim izrekel svoje čestitke ter jih opozoril, da naj se ne opijanijo pri gostovanju, kot je bilo tiste čase splošna navada.
"To nam ne bo mogoče," je rekel Wulf na potu v grad, "kajti trgovec Georgios še ni pripeljal vina ,ki sem si ga upal drevi privoščiti malo kupico."
"Morda ga je prodal po boljši ceni komu drugemu; to bi bilo prav cipersko," je odgovoril sir Andrej.
Nato so odšli v grad, kjer sta brata po medsebojnem dogovoru izročila Rozamundi svoja božična darila. Prijazno se jima je zahvalila zanje in zelo občudovala lepoto dela. Ko sta ji povedala, da še ni plačano, se je nasmejala in rekla, da bo nosila zvečer pri božičnici oboje, jopič in pajčolan, četudi sta še — na dolgu.
Okolu dveh popoldne je stopil v sobo služabnik s poročilom, da prihaja po cesti od steeplske vasi sem voz s tremi konji in v spremstvu dveh mož, kojih eden je vodil konje.
"jNaš trgovec — in ravno ob pravem času," je dejal Wolf in mu šel z drugimi vred naproti.
Bil je v resnici Giorgios, zavit v velik plašč iz ovčjih kož, kot jih Ciperčani nosijo pozimi ; sedel je pred enim izmed sodov.
"Odpustite, vitezi," je rekel, ko je zlezel ponižno na zemljo. "Ceste so v tej deželi take, da sem potreboval cele štiri dolge ure od samostana do tukaj, čeprav sem pustil skoro polovico svojega tovora v Stangatu; in večino tega časa smo prebili po blatnih luknjah, tako da so konji močno utrujeni in kolesa tega voza zlomljena, kakor se bojim. Vseeno ^pa smo dospeli semkaj, in plemeniti gospod," je pristavil ter se poklonil sir Andreju, "tukaj je tudi vino, ki ga je bil kupil vaš sin od mene."
"Moj nečak," mu je segel sir Andrej v besedo.
"Vnovič prosim odpuščanja. Ker sta vam-ta dva viteza tako močno podobna, sem ši mislil, da sta vaša'sinova."
"Ali je kupil vso to robo?" je vprašal sir Andrej — na vozu je bilo namreč pet bed-njev, eden in dva manjša sodčeka in nekaj zavojev, zavitih v ovčjo kožo.

TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
4
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajo&a dela, kakor društvene .uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PRE-1 MALO — NOBENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.
KANADSKI ŽELEZNIČARJI železničarji so izvojevali zma-
DOBIJO 2 CENTA VEČ NA URO.
Montreal, Que. — Kanadski
go; dobili bodo po dva centa več na uro. Povišanja bo delež-; nih 35,000 mož.	'
Veliki stenski zemljevid
"Amerikanski Slovenec" ima v zalogi najnovejši stenski zemljevid celega sveta. Zemljevid meri 25x 8 palcev (inčev) in ima tri liste z zemljevidi in raznisii nad vse koristnimi geografičnimf podatki.
Prva stran predstavlja zemljevid celega sveta, vzhodno in zapadno hemisfero, narodne zastave vseh držav in narodov; dalje celo remeljsko površje, na katerem je zaznamovano, koliko je ob enem in istem času tira v raznih delih sveta.
Druga stran podaja število prebivalstva vseh sedanjih obstoječih držav, večjih mest, opis otočij, rek itd.
Tretja stran predstavlja zemljevid Severne in Južne Amerike, Evrope, Azije, Afrike in Avstralije.
Četrta stran kaže vsa morja, vode in otočja.
Na peti strani je tabela pristojbin za paketno pošto.
Na šesti strani je podrobni zemljevid Združenih držav, na katerem so označene vse cementovane avtomobilske ceste, kar je pripravno za avto-voznike.
Ta zemljevid stane s poštnino $1.00.
Brezplačno pa ga dobi vsak,-kdor pridobi listu Amer. Slovenec enega celoletnega ali dva polletna nova naročnika.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 West 22nd Street,	Chicago, III.
PISANO POLJE
■^oooooooooooooooooooooooooooooooooo<>oo
Zakaj se mučite
S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI!
Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00.
EICHHOLZER & CO.
527 MAIN STREET,	FOREST CITY, PA.
Pristopajte
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGAN IZ ACUI
Kranjsko — Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku
$2,825,153.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD roO-PROCENTNA.
Njeno premoženje znaša $1,600,000.00.
Članstva v obeh oddelkih šteje nad 30,000. Ima 170 krajevnih društev sirom države.
Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) nadega krajevnega društva. — Glede
ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pl-
' i
Site ma glavnega tajnika: Jo®. Zalarja, 1004 N. Chicago it, Joliet, III. Nn grada za ustanovitev znala $20.00.
V MLADINSKI ODDELEK 5E SPREJEMA ČLANE V STAROSTI OD 1—16 LETA.
KATOLIŠKI SLOVENCI* PRISTOPAJTE K NAŠI K. S. K. JEDNOTI!
Ali bodo razumeli?
Včasih človek naleti na člane SNPJ., ki ugovarjajo, da bi bila njih organizacija protika-toliška. Ti seveda najbrže ne razumejo fundamentalne podlage SNPJ. na kateri stoji, oz. na katero so jo postavili slovenski socialisti v Ameriki. Taki čestokrat trdijo tako, kljub temu, da ima SNPJ. jasno zapisano v svojih pravilih točko, ki jednoto dovolj jasno karakteri-'zira v tem oziru. Zato pa taki potem tudi ne vedo, da denar s katerim se vzdrž-uje jednotin tisk, kot Prosveta, ki piše pro-tikatoliško, prihaja tudi iz njih žepa, kar je nazadnje koncem konca direktno podpiranje katoliški cerkvi sovražnega tiska.
Prosveta je prinesla z dne 12. januarja 1927 to le v svojem editorialu:
Eden in dvajseta točka tega člena prepoveduje društvom se udeleževati oficijelno cerkvenih slavnosti. Ta točka je sicer zapopadena že v načelni izjavi. Povedano je bilo že v drugih člankih, da se morajo nekatere stvari povedati po dvakrat ali še večkrat, ker jih nekateri člani ne razumejo ali jih pa nočejo razumeti, da se vpošteva to ,kar načelna izjava tako jasno in razumljivo pove, da o u-mevanju načelne izjave ne more biti nobenega dvoma. Ta točka torej le podrobnejše razlaga, kar načelna izjava pove. Točka se glasi:
"21. Društva izvrše kaznjivo dejanje, če se oficijelno udeleže cerkvenih slavnosti ali kakih prireditev ali slavnosti in prireditev katoliških društev, ki se prirede v propagandistične s vrhe, ali če dajo blagosloviti svoje zastave. Taka društva se lahko kaznujejo z ukorom, su-spenzijo ali izključitvijo."
Zdaj naj pa vsi taki člani SNPJ. ki tupatam trdijo, da SNPJ. ni protikatoliška nataknejo očala na svoje oči in naj si raztolmačijo, citirano točko pravil SNPJ. in si naj sami odgovore, ali je SNPJ. protikatoliška ali ni ?—n.
O razvoju rudarstva.
Nemogoče nam je zasledo-! vati zgodovino rudarstva do njega prvih začetkov. Kratek preudarek pa nas pouči, da je ! moralo obstojati neke vrste rudarstvo, preden je človek poznal kovine. Tudi si lahko mi-I slimo, katere so bile one rudni-! ne, ki jih je človek najprej is-[ kal v okrilju matere zemlje. V boju s prirodo mu niso zadostovale njegove naravne moči; zato je začel kmalu razipišljati, kako bi si napravil orožje in o-rodje, s katerim bi se mogel uspešno boriti proti svojim sovražnikom in si pridobivati potrebno hrano. Tako si je gotovo iskal najprej onih snovi, iz katerih si je izdeloval prvo o-rožje in orodje. Razen iz kosti in lesa je človek v davno minuli dobi izdeloval svoje preprosto orodje iz kanrena, v prvi vrsti iz kresilnega kamena. Kresilni kamen spada torej gotovo k onim rudninam, ki jih je človek iskal med drugim kamenjem. Moral je kmalu zapa žiti, da se da s kresilnim ka-menom delati ogenj. Tako mu je bila ta rudnina v dvojno korist: %
Poleg: kresilnega kamena smemo prištevati k prvim rudninam, ki so se pridobivale z najenostavnejšim rudarstvom, še celo vrsto drugih, ,kakor na primer lahko gnetljivo glino, iz.kamere so izdelovali posodo, dalje sol, ki se nahaja na mnogih krajih v zemlji, kredo, okro in druge za slikanje in barvanje pripravne rudnine ter slednjič vse one snovi, k! so služile za okras. > Med kovinamr je iskal človek brez dvoma najprej take, ki se
nahajajo v naravi v čistem stanju, torej zlato, srebro, morda tudi baker, ki se da s toplje-njem prav lahko izločiti iz drugih primesi.
Katera izmed omenjenih kovin je bila najprej znana, ne vemo. Niti ne moremo trditi, da je človek spoznaval kovine v naštetem redu, čeprav govore nekatere okolnosti za to, v prvi vrsti okoliščina, da se nahajata zlato in srebro prosta in čista v naravi, medtem ko moramo pridobivati druge kovine na težavnejši način, na primer železo s topljenjem železne rude. Da sta bili torej zlato in srebro znani pred bronom in železom, smemo smatrati za gotovo dejstvo. Kako pa je bilo z ostalimi kovinami, ne moremo vedeti ničesar gotovega.
Stari Indijci so morali imeti že dolgo pred Kristusom dobro razvito industrijo železa, ker so se nekateri izdelki ohranili do dandanašnjega dne. Tudi stari Egipčani so poznali železo. Ze mnogo višje pa je bila razvita ta industrija pri Rimljanih in Grkih. Posamezni grški rudniki so zaposlovali do šestdesettisoč sužnjev, katerih življenje je moralo biti jako žalostno.
S povečanjem rimskega cesarstva se je pospešil tudi nadaljnji razvoj rudarstva in nekateri rudniki iz one dobe obstojajo še danes.
llud udarec pa je zadobilo rudarstvo za časa preseljevanja narodov, ko je bila v tisočletjih ustvarjena kultura skoro namah uničena. Šele pozni srednji vek je vsaj deloma popravil, kar so bili uničili nemirni časi preseljevanja narodov.
Tu moramo omeniti še neki pojav, ki je močno vplival na razvoj rudarstva. V srednjem veku se je začelo neko čudno gibanje, pričela se je doba alkimije (domneve, da se dado umetno napraviti žlahtne kovine). več stoletij trajajoča doba, v kateri so ljudje mislili, da obstoji neka snov, tako zva-ni kamen modrih, s katerim se bo posrečilo spremeniti ne-žlahtne kovine v žlahtne. Pozneje so pripisovali temu namišljenemu kamenu modrih še druge lastnosti; mislili so, da ozdravlja bolezni, podaljša življenje, da je mogoče z njim doseči celo nesmrtno življenje. V neštetih alkimističnih delavnicah so kuhali in mešali najrazličnejše snovi. Skoro ni bilo kneza ali kakega bogatega človeka, pri katerem bi ne bil delal eden ali še več alkimistov. "Kamna modrih" sicer niso našli, a pri tisoč in tisoč poskusih so odkrili marsikako lastnost kovin, našli so načine, kako je pridobivati kovine iz rud, kako jih čistiti. Z mešanjem najrazličnejših snovi so odkrili nove kovinske spojine z dotlej neznanimi lastnostmi.
Tako je alkimija jako plodo-nosno učinkovala na razvoj rudarstva in plavžarstva,
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi
Phone: Cana! 4340.
1320 W. 18th Št. Chicago, 111.
Vence za pogrebe, šopke' za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela Izvršujem točno po naroČilu. Dostavljam na dom.
Cen« zmerne.
JOS. HLAVATY zanesljivi leksurnar.
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin. .SCodaki m Kamere. Prinesite \ nam filme v iz*
deljavo. 17S8 W. 21* SM fc
. Chicago, 111. Izvrstni sladoled, mize ža goste