STEV.-NUMBER 261 tluild«/«. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS K im. VE AR XXIV. Ift PROTI «E-JUEMIII-JElOieEI „ agent je aretira* nekate-roditelje krotka* ki vtiho- tujerodce ^o, 6. nov. — Vladni go-, proti nezaieljenim tujerod-H je bila v zadnjih tednih ' gghu v Chicagu, se je raz-m na druga mesta in Ktfna-Poročila se glase, da so bili jji krožka, ki ae bavi z Vti-^jenjem tujerodcev, areti-i v Milwaukeeju, Detroitu in orju, Kanada, ge kampanja em o tujerodnih čikaških jv nadaljuje. James Bel-je bil vderaj zaslišan pred W. Garsfconom, uradni-zveznega delavskega deta, ki vodi preiskavo v m okolišu. On in Dago Caponejev pobočnik upad ni strani mesta, sta idmet obširni preiskavi z na-Bom, da ae ju deportira. An-Volpe, član Caponejeve I«, se še vednc\ bori na aodi-proti deportaciji. O ftjego-prizivu proti deportaciji se vršilo zaslišanje v januarju, idnji naval na kitajski die-t, v katerem je bilo več Ki-■aretiranih, je rezultiral v [ritju voditeljev krožka, ki iplja tujerodce v Zdruie-ttave. n od teh voditeljev, Ge-i Franci«, je bil aretiran v troitu. Garsson je izjavil, da Francis vtihotapljal tujerod-več let. Lastoval je potniško llo, v katerem je bilo prosto-a dvanajst in v kate je prevažal Kitajce ln LINI BO OBISKAL PAPEŽA pomeni obnovitev prija-■Mva med Vatikanom ta fa- »m nov. — Za uradni o-v Waahington, IX C — (FP) — Medtem, ko predsednik Hoover biča Mornariško ligo, ker se je drznila kritizirati njegov program itedenja v gradnji bojnih ladij, je načelnik zveznega mor nariškega departmenta Adam« obdolžil Ustanovo za svetovni mir, da je objavila zavajalno poročilo, ki prikazuje mornarico v škodljivi luči. Ustanova za svetovni mir ima svoj glavni stan v Boatonu, Adamsovem rojstnem mestu. Poročilo, ki ga je objavila, se glasi, da so Združene države izdale l 1930 $810,000,000 več za bojno mor-narico kot Anglija. Adams pravi, da je ta organizacija s svojo interpretacijo številski jih je zbrala Liga narodov, ustvarila razpoloženje, ki je škodljivo za Združene države, koristno pa obrambnim interesom tujih držav. A Ta argument, ki ga je podal načelnik mornariškega departmenta v času, ko skuša predsednik utihniti propagando aktivnih in upokojenih admiralov, kateri imajo zaslombo v Mornariški ligi, bo morda dovedel do Adamsove resignacije, daai administracija zanika govorice, da se bo Adams umaknH is urada, ker ae ne strinja s Hoover-jevim načrtom štedenja v bojni mornarici. Zadeva je vsekakor zamotana, kajti Adams ni sinil niti besede v obrambo predsednikove taktike, ko je bil slednji predmet ostrim napadom s stra-ni u*dnikw tlorn»rilk« lige. To pdfuuj«, 4> govoric« o A- ----------» i- »j i ... .• ruovi ivaifnaciji niso samo prazno besedičenje. I ■■ i I I..I1 Hitlžtfirfi Mfrudft ■ Tako je dejal Član Hooverjeve- Beltimor«, Md---(FP) — Tajnik zveznega departmenta sa notranje zadeve in Hooverjev prijatelj Bay WUbur je v svojem govoru na banketu, ki ga je priredila tukajšnja organizacija za pobijanje brezposelnosti, kri. tiziral tiste, ki zahtevajo direktno federalno podporo za nasiče-vanje brezposelnih, Vi so postali žrtve depresije. Dejal je, da je pomožni program le začasen pojav v ameriškem življenju in da ae ne sme podvzeti nobene akcije, ki bi naložila1 breme pro-tekcije brezposelnih na pleča zvesne vlade. Federalne apropriacije za da-lavce in delavke, ki ne morejo dobiti dela, bi bila nevarnost, ker bi dovedla do permanentne obveznosti vladne blagajne, kar K 6. ■ ■julijanskega diktatorja «e pripravljajo javne e, ki imajo namen ■ vsemu svetu, da Je ... ________ I"*1 Papežem in italijansko i bi pomenilo povečanje bremena Poravnan in da je prija- davkoplačevalcem, je dejal Wil-I" '•':/-mom ponovno u-1 bur. To bi bila velika napaka, "UMolini se bo sestal s Prihodnji pondeljek. »ni »jo m preje t v Vatika-BJi častmi, ki pristojajo h uradu. Dogovor med m in vlado je bil skle-I »eptembra in od tistega g^J« M ur solini pripravljal p *v»-te stolice, da s tem ■ da \|aosredovalnlos pa se morajo Izboljšati pri upravi, ki mora biti na najvišji točki, je rekla delavska komisarka. O Zborovanja republikanskih * * voditeljev Washington, D. Q, — Wmeon Fess, nsčelnik eksektttlvnega komiteje republikanske ,grenke, je poz vsi Člsne tega Mmite-ja na konferenoo, ki sa otvori IS. novembre v Wsshlnfltonu In na kateri ae bo določila mesto prihodnje republikanske kon venelje. larijav v Angliji, je pr, Anglšihi kralj $prejel Gandija Bleek kraljevega dvora nI omamil vaditelja ladijskih nacio-nalletov London, 6. nov, — Mahatma Gandi se Je včeraj udeleill formalnega sprejema v Bucking-hamakl palači in se sestal s kraljem, iz čigar rok akuša že dolgo vrsto let istrgsti ogromni indijski imperij. To je bilo prvič, da se je Gandi, voditelj indijskih nacionalistov. se*al s kraljem in izgledalo je, da mu je to silno ugajalo. "Kralj in kraljica sta bila nadvse prijasna", je dejal Gandi. "Dopadel ae ml je tudi wale-ški princ.** Princ Ja doepel s aeroplanom v London In se udeležil partije v kraljevi palači, na katero je bilo povabljenih več kot šeato gostov. Prodno sb oeremonlje bile kon-čane, Je Oandl zapustil palačo, ker on ne Vnore trpeti govoranc, ki so obojne ob takih prirod-bah. ^ Od goatov ae nt zahtevalo, da bi delali poeebne poklone spoštovanja pred kraljem. Gandi sovraži take geite ln ko se mu je kralj v svoji drtcooeni obleki približal in mu ponudil svojo roko. Jo je Gandi prisrčno stisnil in napravil poklon. Oba kralj in kraljica sta se nekaj časa pogovarjala s Gandi jem. Gandi Je bil v svoji običajni obleki, koe blaga okoli ledja, o-grinjača in aandall, pravi kontrast napram drugim indijem princem, ki so v dragooenlh obl^ kah prišli v kraljevo palačo. Počim so ti pili čaj ln Jedli alad-čioe ln sladoled, je Gandi srkal kuhano koaje mleko, ki js bilo priprevU«H> zanj. Blesk ni na-pmetl adbsn^P vtha nanj in pokazal je svojo navadno mih-noet, ki je močan ln glavni faktor njegove oaetpofti. IrnalU mM/Me h ftirlftl department linan-' dra kiittce zakona, drugi Jih lovi, oba pa sapravijata ljad-skl denar , Waehlagtpa. — Fsderalni sodnik v Kt.'touhiu, ki Je proglasil "vlnsks koncentrate" sa kršitev prohiblelje, ja pokazal ves ameriški vladni ustroj v fantastični luči. V fantastični radi tega, ker imajtf Izdelovalci "vinskih opek" ali koncentratov vlsdno finančno podporo, medtem ko jih drugI tiadnl depaftment lovi kot kršilce ,askona/ In oba departmenta pa tapravljata Obtoženi trgovci so pred sodiščem Izjavili, da > kupili "viaske opeke" od Callfornia Frult Industries, Ltd., ki Js pre. Jela v sVrtio gojenja vlnorej-stva, posojilo 000,000 od zvssnsgs farmskega odbora. In ako izdelovanja vinskih opek nI protlpoetkvno, bi tudi prodajanje Istih n« smelo biti protizakonito. Ta Ironični slučaj ameriškega vladnega eistema, ki omogoča konfllktno razmetavanje denarja dvema depertmentoma, nI edini, ampak eden izmed mnogih sličnfh slučajev. In vendar slepi patrioti grmijo vse križem, da Je ameriški vladni sistem najperfektnejšl In da je vsak nelojalne*, ki Je drugačnih misli. Pleče m farmah najnižje v IS letih Waahington. — Zvezal poljedelski department poroča, da so plače na farmah nižje kot kdaj prej v za'In Jih 1» letih. Bo V 1g% vli/e kot Je bil povprečen zaslužek na farmah v dobi od 1910 do 1*14. V Um leta so bi-le znižana še za 14% In zalite* va sa delavce je le od nor-melne. i; HODGES 0 ODPRAVI G0SP0-MISKEKRIZE Voditelj elektrlčarjev urgira kontrola nad uvajanjem strojev v industrije in gradnjo stanovanj v m satih VVaahlngton. — "Pri uvajanju novih atrojev v tovarne bi se moralo delavce vsaj toliko u-poštevatl kot se upošteva kapital," je rekel M. H. Hodgts od unije elektrlčarjev pred ekupi-no ekonomov, blznlsmanov ln dobroMnlh delavcev. Predno al podjetje nabavi nove atroje ali pa apremeni pro-dukcljaki sistem, skrbno preštudira In preračuna, aH je to koristno sa delničarje. Kakšne poaledioe prinesejo novi stroji dslaveam, za to ae podjetje ne zmeni. In novi stroji se običajno nikdar ne uvedejo, ako to ne pomeni snišanja števila de-lavoav ln svlšanja profitov. Hadgas pravi, da bi moral biti pri vaakem podjetju odbor dslavpav ln delodajaloev, ki bi raspravljal In odobril ali pa odklonil uvedbo novih strojev ali izboljšanja produkoljškega aia-tema. Glavni faktor, ki bi moral priti pri tem v podtev, bi naj bilo vprašanje, kako bi sprs-memba vplivala na delavou: koliko bi^bllo vršenlh na ceeto, kje dobijo drugo delo, in ako ga ni mogoče dobiti, naj bi sa skrajšal pa delovni Čas. (Ja to sdrava sugestij*, ampak pod kapitallsmom ne bo |a-vedens, ker bi' to pomenilo ko-nec profltarstva. Izvedena bo šele v delavski državi, ko bo in-dustrija slušlls ljudem In ne profitu.) Hadgas Js rsksl, da je bilo praktičnih sugestij sa odpravo krise Aa veliko. Potrebujemo le državnikov, ki bi jih lsvedll. Njegova prva remedura Ja U-vedba splošnega petdnsvnlka» In ako bi v šestih msseolh na bili uposlenl vsi delavci, bi moral biti delovnlk snižan na Štiri dni na teden. Vsliko se tudi govori o potrebi Javnih del v svrho ublažitve krise. i Pri tem pa Ima večina sagovornlkov v mislih to, da naj bi vlada aproprilrala veliko vsote sa gradnjo vladnih poslopij, oest In parkov. Hsdges pa pravi, da Je veliko vočja potreba nadomestiti slum-ske distrikta * po velikih mestih s boljšimi stanovanj! sa nižje plačan« delavca, v kateri namen naj bi v prvi vrsti veljala vladna apropriacije. Bančna reforma je druga večja potreba kot podlaga za zdravo funkcioniranje Industrij. Ta reforma bi morala biti ''Javna ln socialna kontrols kredita," po satrdllu Hodgaea. Ker Je v svrho produkcije opaziti pomanjkanje kapitala, naj bi se organizirala centralna banka, ki naj bi poepeševala produkcijo ln v U namen nudila elastične kredite. Vašna potreba Je tudi rehabilitacija mednarodne trgovino. V ta namen je potrebna mednarodna konvencija sa aanlranje denarnih valut, predvsem srebrnega denarja. Več kot polovico sveta ima srebrno valuto, ampak radi njene znižane vred-noetl. Je padla tfedl nakupovalna moč teh dežel, radi česar trpi Mvetovna trgovina. Volile! glasoval! sa mrtvega kandidata Gate City, Va. — Mrtvec U dobil 1.790 glasov pri volitvah v okraju ftcott. W. C. Co*, demokratski kandidat za državnega pravdnlka, je umri pred par tedni na f»»i< dicah operacije, a njegovo ime je ostalo na gla-eovnlci, ker nI bil nihče nomi-nI ran aa njegovo mesto. Frank Kargfnt republikanski kandidat je dobil 4,2*4 glasov. t PEOSVETA I ENUOBTKNMBKT m LMMMA ŠLOVMM« ta Omm ffJf mmtmMm. SMS » nt M» M Ml b« IM KM. H, 1MI». lu $ IM ANHM Kakor piha veter ... Pri volitvah v nekaterih državah in ma-gtih zadnji torak Jt potegnila demokratka sapa. Demokrat je ao odnesli večino kongresni-kov, governerjev in županov. To Jih Je tako okorajžilo, da al zdaj smelo obetajo splošno zmago v prihodnjem leto, ko bodo predsedniške In kongresne volitve. Prihodnje leto bo "demokratsko leto", pravijo. • Nekaj kaže, da bo ameriško ljudstvo po dvanajstih letih spet presedlalo s slona na ma-ga res. Današnja depresija je le toliko podrezala volilce, da so jezni na Hooverja jn republikance, ki so jih dobro opeharili z obljubljeno proaperiteto. Posebno farmarji in delavci ao srditi. Dalj ne morejo. Samo Jezni so — brez jasnega spoznanja in globokega prepričanja glede pravih vzrokov depresije in prave odpomoči. Nekaj jih tišči, a ne vedo kaj in kje. Ljudje — farmarskl In delavski ljudje — čutijo, da Je danes neka) narobe. Danes! Pred nosom! Ne čutijo pa več, kako je bilo takrat, ko so vladali demokratje. Na tiete občutke so le pozabili. What the hecki ... Kaj bi se človek učil iz preteklosti, iz prošlih izkušenj?, Kdor se hoče učiti, da bo nekaj vedel, mora precej misliti; mora upreči svoj« možgane. Povprečni ameriški delavec in farmar je pa silno len za razmišljanje. Kakor njegov oče ta* ko še on I Ali — kamor večina, tja tudi on. Za vetrom 1 Ne sa lastnim razumom I Tako maha nihalo ameriške politike Še desetletja sem in tja. Zdaj sem, zdaj tja. Ampak nihalo je vedno v istem starem ekonomskem aparatu, kl mu je vseeno, na kaiero stran nihalo mahne in zapiha veter. Po demokratakl krizi mahne nihalo na rspubllkanako stran, po republikanski krizi na demokratsko stran —-ampak stari aparat oetane. To sa ponavljfc žs petdeset let. Leta 1920, ko je bilo konec Wllsona U njegove sleparske demokracije, so republikanci trdili, da je demokrataka stranka tako ubita in razbita, da se nikdar več ne pobere in ne zbera svojih razbitih koscev, lato so rekli de-mokratje o republikancih leta 1912. Prvi kakor drugi strašno "uničujejo" drug drugega, tako strašno, da Je vsafc po avojem "porazu" le bolj šiv in močan kot ni bU nikdar pij. Samo lenuh na možganih, ki nič ne razmišlja, ne vidi te sleparije, katere žrtev Ja voleča masa. Moreča in gnusna lfra, kateri noče biti konca ne kraj«, Edino v tistih mestih, kjer ao delavci toliko zavedni, da orgaairirajo močno socialistično opozuijo, je konec te sleparaHe Igre. Tam ni več republikancev In demokratov, pač pa so oboji skupaj ek. !)• Utl f šla kttif IM. Z njo so bik še tri druge ženske, ki so se vse štiri umaknile prihajajočemu s-vtu. Zadel je v prvo, ostale tri so pa srečno ušW smrti, ki jo je povzročil pijani mladenič. Po nesreči je hotel pobegniti, pa je pri vernim osebam, ds aaj prično z (ifcjom, ali pa podpiraj* brezposelne delavce v toliki meri, da bo zadostovalo nJim in njihovim družinam za pošteno življenje. Ce pa delodajalci nočejo podvzeti tega koraka, bomo pa pritianiH na governerja in leglalaturo, da »prejme zakon, ki bo določal, da morajo delodajalci plačati potom davka v toliki meri, da bo zadostovalo za pošteno življenje vsem brezposelnim delavcem in njihovim družinam. Slo je tudi, da ae pritisne na leglslaturo, katera se snJde k izrednemu zasedanju 14 novembra, da sprejme zakon za brezposelnosti10 zavarovanje, V ta namen je bila soglasno sprejeta tudi resolucija, katera bo poslana govsrperju, da jo priporoča leglslaturo v sprejme. Pirfllo je na shod tudi kakih 10 komunistov, ki ao ae posedli tuptfftm po vsej dvorani, z namenom, da nerede nemir in raz-bljsjo shod, kar se jim pa ni posrečilo. (Nastopilo je * govornikov, med katerimi je bil tudi župan Danlel W. Hoan. Kakor hitro j? Al Benaon, sedanji socialistični' šerif, ki je predsedoval k hodu, pričel s svojim govorom, so začeli ti komunistični provo-katorji vpiti po dvorani in lučati v zrak letake, da ao se vsipali med navzpče. Dva, menda največja razgrajača, sta sedela blizu mene in videl sem, da jo je eden dobil precej trdo po glavi, da se mu ni ljubilo več vpiti. Drugega je p* nekdo zagrabil sa tilnik in ga popeljal iz dvorane, nakar se js shod nadaljeval min*. Včasih se je dul medklic kake komuni-stičns deklice, kar pa ni oviralo shoda. Govorniki so ožigosali sedanji kanltaliatlčni sistem in apelirali na delavstva, da se naj organizira pomične v socialistični strsn- kl. "T® Od sto vas Je brez dela, ali ste organizirani 75%?" jih je vprašal govornik in apeliral na navzoče, da se naj organizirajo politično v socialistični stranki, da bomo preuredili ta krivični sistem In Človeško družbo sploh. Nadalje: "Včeraj 80. oktebra smo zaprli 6 mladih fsn-tev, najmlajši 17 let, najstarej šl pa 28, radi tatvine. Ti mlade-niči fto izjavili, da so brss dela oni in njihovi starši. Bili soskoro bost oblake niso imeli tudi nič več kakor tisto, v,kateri so blU oblečeni, in še ta je bila slaba 'Kako bo na zimo zadostovalo?' ao rekli. 'Bili amo paimorani iti krast*' Kdo kvari Jbveško družbo, kdo Ura mladeniče v taka kriminalna dejanja? AH ne ae-danjlikrlvlčnl sistem ?Ce bi ljudje Imeli delo ln bi zaslužili toliko, da bi Imeli pošteno življenje, pa ae ne bi lotili kriminalnih de janj kakor ae sedal Očetje, po-primlte se akcije, da ho, odpravi to zla, ker taka usoda lahko ledene tudi vaše otroke." Apeliram tudi ja« na aloven sko publiko, da prietopi v socialistično stranko ia kadar so volitve, volite ga socialistične kandidate. Ce bodo izvoljeni, bodo odpravili sedanji krivični sistem. I m H Ula. Mihraukae, Wi*. V soboto 81. oktobru so imeli tukajšnji brezposelni delavci velik Javen shod, katerega se Je udeležilo več tisož delavcev. Vršil se je v velikem mestnem avditoriju, »hod Je bil namenjen depresije odgo- tem zavozil v drugi avto in nje Smrtna kosa 1'itUburgh. Pa. — Dne M. okt. sem se Dodal v to mesto. poma. % Farrellu sem bil deset dni, da sem se malo odpočil. Vremp Ji bilo lepo. pa sem šal vsakt popoldne na sprehod po farraUikUi ln sharonsklh ulicah. Opaaoval sem dimnike, pa ae je It njih le malo kadilo, To sna*, da tamkajšnje tevaroe slabo obratuje* jo. Nekatere po par dni v tednu, polovica tovarn pa Je popolnoma zaprtih. To n*J služi f vednost vsem tistim, kl bU! namenjeni tja sa delom, kaj« več kot polovica ljudi Je v teh dvak mtHitlh brez dela. Na Mldway sem dospel še dne ti. okt. kjer ssm zvedel, da H neki pijani poljski fant. atar tt H. vozil svoj avto TO milj na uro ln pri tem ubil naše rojakinjo Juhano Urbančič. .Uro 20 Wt H+*r+lm se Je pripetila bllau Slovanakegk dama. Pokojna je gavo vozilo ae je Moral je čakati, da ga je rojak Lukan potegnil izpod avtomobila. Na ta način je bil prijet in poslan v zapor, kjer ga čaka plačila za njegovo delo. Dne 28. okt. so žrtev pokopali na pokopališču v Midwayju, kjer smo pred 25 dnevi položili ^počitku Johano 2ust, kakor sem že poročal v Proaveti dne 12. oktobre. Tako je v štirih mesecih naselbina Midway zgubila tri slovenske gospodinje. Pokojna Joti sna Urbančič zapušča žalujoče- 8a moža ln 6-letnega sinčka tevilnl venci ob njeni kreti so pričali, da Je bile zelo priljubljena, tako tudi velika udeležba pri pogrebu. V stari domovini zapušča starše, tukaj pa včč sorodnikov. Moje iskreno sožalje pre-oetallm! Po več meeecev bolehanja je tine 24. okt. preminula rojakinja Liza Dernovšek, dobroznana aoproga trgovca z mešanim blagom Alojza Demovška^ Z marljivim delom ata ai pripravila lepo premoženje, pe usoda ni hotela, da bi ga skupaj uiivala. Pokojna zapušča štiri mladoletne otroke, najstarejši je 11 let star, najmlajši pa 8 leta. Umrla je bila šele 31 let stara. Pogrsfc pe je vršil dne 27. okt na pokopališče v Brldgevillu, kjer počiva njen oče. Pokojna zapujča tudi žalujočo mater, brate in sestre. Moje sožalje sorodnikom! Dne okt. sem zapustil prijazne midwayške rojake in sem šel v naselbini 6ygan in Bridge-ville. Tudi na Sfganu ni nfe-areča počivala. Margaret Buchte je dne 24. okt. naprosila svojo prijateljico, da gresta z avtom po Margaretinega moža, ki je delal blizu Brownevilla. Avto se je prekucnil tako nesrečno, da je bila Margareta Bucht na mestu mrtva. Stara jo bila šala 27 let. V avtu sta bili tudi hčeri* pokojne Margarete in hčerka njene prijateljice Dremotove, katerima pa se nI ničesar zgodilo. Pokojna zapušča moža, hčerko, več sester in bratov. Pogreb ae je vršil dne 27. okt. na narodno pokopališče v Brldgevillu. Možu in sorodnikom mcjje iskreno sožalje l—Anton Zidaniek, zastopnik Prosvete. V redakciji Vlrgiala, Mlan. — Po dolgem času ssm zopet stopil v uredni-štvo malega lists. Predstavil aem tiskarju načrt kako organizirati Malo. Ta me pošlje k drugemu tlakarju, očividno k uredniku. Vstal js Izza miza ter ae napotil nasproti. (Val me poznajo.) RaZ-motrivala sva nekaj Šasa o načrtu, se malo nasmehnila in zopet me je oddal v druge roke. Ni< časa za dolge pogovore. Mlada uradnica Je s zanimanjem sled!-Ia moji razlagi. "Zakaj ne greš h kakemu znancu, ki razume tvoj Jezik f ^ zate, ear ešoriU. H proučevala načrt ga PBZumeti." / Od dekleta aem prišel k drugemu uredniku. Ta mu je napotil k glavnemu uredniku. Obrazložil me je noja želje, napisane na papir, na to je odiel. Urednik se je ozrl na papir ter v mene. "Dobro izraza* svttfe ielje", Je rekel. "Ali človek, te js malo! Ti moraš v šolp za pet let. Zato pojdi in padi pred učitelje in ji» reci: 'Nevedne* sem! Ničesar ne znam! Učite me! Učite me kako organizirati ljudi, učite jezika, katerega bo ljudstvo razumelo'. Ip te bodo naučili karkoli potrebuješ. Cez pet let se boš vrnil z zakladi jesika ter boš nas vse prehitel. Pojdi v šolo." Mož se je po malem razvnemal — poslušal aem ga, ali moje miall ao bile drugod. Nisem mogel nasprotovati; nisem hotel. Spoštujem urednike kakor vse druge ljudi, ki se bore z nevednostjo. Človek ne more biti neti ljuden, ko išče poti. Človek mora biti odkritosrčen — pa bodi prvo ali zadnje srečanje. MoJe pravo mnenje je to-le: Nikdar ne priznaj, ne sebi ne drugim, da si neveden, ako le moreš. Priznati svojo nevednost pomeni ropati samege sebe. Priznanje nevednosti krepi nevednosti "Cemu ne začneš izdajati sam svoj lfstr Je vprašal. "TI nI prišlo v glavo?" "Je prišlo", sem rekel. "2e več let nosim to- idejo v glavi. 2e sem imel zbrane ljudi — ssmi mladeniči in mladi mo&js in žene. Ze smo krstili Ust z "Zalet v cvetu", a takoj so se pojavile težit oče, katerih nismo mogli prebroditi. Začeti ne moremo ! Vsak ima svojo pot in miloščine bi se pa radi izognili. Hočemo biti svobodni ljudje. Pride čas, za vsako reč pride in tedaj .. . J. Kovaeic. '"i ' Proti registracijskemu zakonu Datroit, Mleh. — Upam, da je že znana slehernemu zavednemu Slovencu ln Hrvatu, kakor tudi ostalim inosemcem, nakana, katero je organizirana družba bankirjev, avtomobilskih ma-gnatov in raznih trustov države Michigan, ki so uspeli uzakoniti predlogo proti Inoaemoem. Pri tem jim je šel na roko guverner Brocker. Vsebina: registracija in odtis prstov inozemcev. Glasi se, da se bo moral sleherni ino^ mec registrirati in dati odtis prstov, tako da ti dragi delavec nikomur ne prideš prav danes, povsod si odveč, boš moral nositi takozvano registracijsko karto vedno pri sebi (kakor pes, če nima medalce, ga pasji lovec sme ujeti, kjer ga najde in lastnik plača globo). Ako je ne boš slučajno imel in da te mož postave ustavi, zapadeš kazni in luknja sledi. Na primer, greš za delom, ali alučajner da naletiš na delo, pa nimaš dotične karte, pa da ti delodajalec da delo, zapade on kazni $100 ln 90 dni "špsh kamre". Seveda zate, krotko, ponižno jagnje velja isto I ■Leta nazaj, ko so ti mogotci! videli prosperiteto v polni meri, ao btfa vrata na široko odprta vseni.inozemcem brez razlike, a ko ao železnice, mostovi, tovafte ogromne zgradbe (vsega v izobilju) dograjene, sedaj pa a ''fornerji" ven od koder «o prišli 1 Jih ne rabimo več. Ustva-rimo »akon, da se jih izneblmo. Tako je! Proti tej nakani Je pedvzela prve korake organizacija American Clvil Llbertlea unija. Za deva je na višjem aodlšču. I-atotako je komunistična atranka organizirala grupo "COuncil for proteetion of foreignborn work-"ers", katera Je pozvala vsa ino-zemska društva ln klube, da sodelujmo ln jih je rasdellla v narodne grupe. Jugoslovana skupaj Itd. Ia to zato. da ss bolje razu-meaK>. Naloga js ena ln ista. brez kake politične podlage. To v pilošnom zadene nas vse brez rasli ke. pa bil črn ali rdeč, anarhist ali socfcllst. Dobro sem Informirsn, da so dotični mogotci dobro ujsdtnje-ni in organizirani, pa bodi republikanec ali demokrat, da ee pogosteje seatajajo, ker predobro veda, da ae Jim bliža konec. Kako ee naši rojaki, zaveidejo tega. Je pokazal shod prošlo sobo. to. Kljub temu. da je bilo objavljeno v listih in naše brate sem Obvestil na društveni seji. na ža-toet pa meram priznati, da edino Boj • pleša ^mbu vostjo v fiinitd Ptatatm. Kay Franele každ, kako ee bogate dame oblačijo te dni pomanjkanja fc bede med bilijoni delavcev. Denar, Izdan za obleko, ki jo ima na sebi, bi nasitil eno družino čez zimo. naših dobrih Slovencev ni bilo več kot 4 člani z delegati vred. "Kaj bom hodil, saj bo brez mene tudi minilp, pa bile posledice take ali take". Omenil aem, da bo odvetnik Sugar glavni govornik, kateri je podal vse podrobnosti. Seveda od poedinih. rojakov je bil odgovor: "A kaj on! On je komunist. Ker je komunist, ga nI vredno iti poslušat". Odgovor vsem tistim naj bo* da danes sem se udeležil ssje organizacije G. L. U. Odvetnik M Sugar je bil navzoč, ker je član kl,žfg» ^ približno 150 na shodu. Oni so pokazali voljo, da so pripravljeni braniti svojo eksistenco. Jaz ko delegat ne vidim nič več kot potrebno, da branimo in širimo propagando in tako zgradimo močno fronto in pokažemo kapitalističnemu sistemu in nakanam kot takim konec, kar je dolžnost (več kot sveta dolžnost) vsakega poedlnega delavca, da se nam priključi in stopi v našo fronto in se z nami bori. Le tako bo možno strmoglaviti idejo tistih krokodilov in vreči postavo kot tako v koš. Vsi za enega, eden za vse, kajti le v slogi je moč, pa naj bo črn ali bel, socialist ali'komunist. Pokažimo, da smo res demokratični in ena kopravni. Slišal aem ie mnogo o demokraciji. Torej, rojaki, ravno sedaj se vam nudi prilika, da pokafcate, da ste res demokrstič-ni. H Naznanjam, da se bo vršila 14. in 16. novembra konvencija drž. MICh. v Finski dvorani. Delegati bodo prihiteli iz raznih mest države. Vspored bo oglašen pozneje. Vabljeni ate vsi Jugoslovani brez razlike, da se udeležite in tako pokažemo našim izkoriščevalcem, da smo mi gradili to bogastvo in sedaj zahtevamo, da smo tudi upravičeni do uživanja. V slučaju, da višje sodišča u-veljavi ta zakon sa državo Michigan, oatale drŽave Amerike ao že pripravljene, da stors isto. Za-| toraj, rojaki žirom Amerike, bodite oprezni in pripravljeni. Pro-šeni ste vsi člani (ce) društev št 121 in 664, da ss udeležite prihodnje redne seje 16. novem brs. Bo več važnih točk na dnevnem redu in poleg tega sem kot delegat povabil C. Parker, tajnica C. L. U., da vam ona v kratkem razjasni rezultat ln to v koliko da je ta boj ln Širjenje pro-pagande potreben. 8eveda. ako ji bo članatvo dalo dovoljenje, kar upam da bo. Val 16. nov. na ae-jo. Naj omenim še to, da aled-njlč ae je vendar društ. it. 121 [priključilo detroit. federaciji A-pellram na društvo št. 564, da mu sledi v najkrajšem času. J. Ji L", Ustnica uredništva F. K., Ročk Sprinjra. Wfo. — Hottfne knjižice ni več. Vse po-slano i*lds na vrsto. Lani ja imel čisto plešasto gUvo » enega laska ni bilo na njej kakor na biij krogli — letos Je pa njegova glava polnT atihlaai. Drugemu ao na na goli gkvi J najprvo sivi, zda j pa ao črni, naravni ta To ni oglas kakega maaača, ki ,iro< patentirane medicine, temveč izjava dveh kaianov, katerima je dr. M. Norman g! stan v eksperimentalni balnišmci ilUnoitke! verze vbrizgnil izločevlne iz pituitarn« tka gor omenjenim rezultatom. Okrog p^JT oseb obeh spolof in raznih stapoeti ter IHm ngsme ali deloma plešastih zdaj ob^uj* * perimentalno bolnUnieo ali kliniko iUamoi univerze, 180? West Polk st., v to svrha Dr. Bengston je te dni povedal časop nim poročevalce«, da ie od leta 1926 ekmj mentira na podlagi svoje doameve, da virajo Iz kemičnih snovi v pttuitarui i\tll se nahaja pod možgani. Dokler je ta žleta t sta, rastejo človeku mladi lasje, čim pa ta j za onemore, začnejo lasje izpadati in aiveti nič več ne raatejo. To svojo teorijo je Bengston potrdil s poskušnjami, vendar svari občinstvo, da je stvar še vedno v utad eksperimenta in nihče ne sme verjeti ma čem, ki bodo zdaj navalili na trg z nešteti "Žleznlmi ekstrakti". Poakušnja se mora obneeti najmanj v I slučajih, prodno bo medicinska veda na j ,lKpu glede kakovosti in efektivnosti ek»trai prav^ dr. Bengston. Prvi od dveh Čikašanov, ki se pohvali je Herman Strandberg, 4462 Mason ave. "1 ja glava je prejibfla gola >kot biljardna krogi ft refce.1, "toda po poldrugem letu injekcij glejte me!" Ponosno je pogladH avoje go svetle lase. ''Sprva so mi zrastli beli laij« polagoma so se spremenili v prejšnjo ruji svetlo barvo kakor Jih zdaj vidite." Drugi je Albert J. Rousseau, 1519 So. ave., Maywood, ki pravi: "Pred več kot dvema letoma sem izgi vae lase, ki ao bili frni. Nato mi je dr. Be ston začel dajati injekcije iz pituitarne žk V štirih meeacih ao se pojavili beli in slabi 1 je. Potem ao se gostili in mestoma so poi j ali črni. Najprej ao počrneli na sencih, n pa zadaj na vratu, nakar so se črne pege i širile povsod in vsa glava je počrnela. T obrvi, Id so bile sprva bele, ao počrnele, kdar bi ne bil verjel, da je to mogoče." Rouaeau ima lepe goste in črne lase ka mladenič. Dr. Bengaton sdaj pričakuje aiinega vala na kliniko. Koliko računa za injekc ni povedal. i življeja Trditev, da je smrt pogoj Življenja, nam zdi čudna, pa je le resnična, kajti de večno živela, vsa žfva bitja samo ene vrste, bi bilo v 1000 letih na svetu nič več pro«t za nobeno živo bitje. O tej stvari je objavil južno-smerUki //Jfl Criterio" te dni zanimive podatke. 1 drugim pravi, da je glavni pomen smrti ta, mora smrt omogočati solnčnim žarkom pot zemlje; kajti če bi ptiči večno živeli, bi jih t toliko, da noben aolnčni žarek ne bi mogel« prodreti do zemlje in vsega življenja na « Ml bi bilo konec. Človeški razum si nfkakor ne more pr stavljati števila, ki ga aapišemo, če zapiše številko 77 in ji dodamo še 88 ničel. To I vilo je 77 milijard trilijonov. Toliko rw< pa bi srastlo na tem aH onem kraju zemlje v 10 letih, če bi vsako seme samo ene rasti ske vrste dozorelo in rastjo. Podobno je f valmi. Sloni n. pr. se nrnoše v dobi od 30. «0. let, torej 60 let; v teh 60 letih se jih n trikrat po 1 par, torej šest. Ce sloni ne bi < , mirali, bi jih živelo V 600 letih na zemlji ie milijonov od enega samega para! In če bi ,^elo večno vse ribe v morju, bi se morje m izpremenilo v celino. 6e hitreje se mnoie i clli, ki se pomnože v par urah na milijan Zanimiv je tudi račun z makom: če bi »e P jelo na leto le 10 semenakih zrn maka, bi^ vsa zemlja v 9 krtih tako z makom porsjce da za nobeno drugo rastHnon ne bi bilo v prostora. Ta opazovanja dokasujsjo, kako velita portena je za naravo "boj za obstanek Solnčna peč Iz Kalifornije poročajo, ds aoi na M« Wllaonu zgradili "aolnčno peč", ki bo lovua koncetrirala solnčne Urke ter producirais' ko vročino, da se bo lahko v njej talilo in ** pelo železo. Aparat solnčne peči esstoji ii dawttj stih posameznih leč in vsaka leče dvajset palcev v diametru. Te P«""1*1" A so kombiniranf s osemnajstimi zrcali is ^ vetnajstiml kondsedranimi lečam H in zrcala bodo reflektirale Jih osredotočile na eno samo točko. V" zbirala vročina. (N^al^rmajs a »r* Volilne tekme med republlkanc ^ krati ao cirkus. (To je vidsl in * »»g pričal vsakdo, kdor je sadnj« j* ^ aka dnevnika Iz Oevalanda.) Clrnu» saalepljeoega volllstva. f. N0VEMB1A.' Vesti iz Jugoslavije (Urim* porsiila U JsgssUriJ«.) r f Spuhljl pri [poslopij igorele 17 oktobra lfttt-r«5. t. m. je popoldne požar v Spuhlji bli- Požar ae je pojavil v za gospodarskim posestnika Alojae Zeie- osestnik je opazil ogenj, -do sosede, ki so začeli ■Umo, a mot*ti vihar je -jpalil ter fa zanesel v bedenj, ki je bil nenedo-L v plamenih. Ogenj jo Luščil na stanovanjsko ^tnika Tomsše Brenko. •clopje je bilo nenadoma Učenih in pogorelo je do Cio ge je vnela in pogodi Brenkovičevo gospo-poslopje. Družina je re« ^ in iivino. Skoda tednika znala krog 70.- Ij je zajel tudi lesene svi-io iivinski hlev poseetnice , jolcerjeve. Svinjaki in i pogoreli do tal nepoško-, pa je ostala atanovanj-|l pocestnice. 0 ler je nosil zublje po vaei Util še poslopja želeani-Ujoifa RosenfsMa ia po-fci Antona Harvata. Že-5»r li je šele pred kratkim ■ svoj dom. Zdaj mu je hnučil hišo do tal. Bflftili sekaj pohtftva in iivino. rid se je pri reševanju In i opekel po vsem telesu, ima za 200.000 Din. Potovanj ske hiše mu je po-iimreč tudi gospodarsko t Antonu Horvatu pa je hiša in gospodarsko E rešili pa so le nekaj po-Tudi nekaj živine mu ja r iflci, ki so prihiteli fa vse K, niso mogli nič proti [ki ga je razdivjal in tU in šel lezenj. Šofer je Mereče izgubil oblast na trotoar, kjer je Nal. Janež* je lelcl na Waki krvi, poleg njega Pjlo strto kolo. va iena je jodv* U-■>- Naglo je skočila s lp planila k svojemu pa je bil v zadnjih iz-Takoj poklicani rešc-F^ J«' dospel na mesto ■•odpeljal Janežiča v bol-" Janežič je te mad ml Pri pregledu trupla pred kolesa dolenjskega FIOBVTK * Rdetelasci izvrnirajo (Izvor rdečih Ia*) i ' Pred nekaj dnevi sta zagovela gozdova posestnikov Lotriča iz Jamnika in BrtooeUa ia Podbli-ce. Ogenj se je redi suše celo razširil in uničil obema possat-nikoma S orale gozda. Ptžar je zanetil ogljar, ki je požigal grmovje krog kope. Pod vlak ae je vrgla . Na dolenjskem kolodvoru v Ljubljeni ee je lfc t» m. zvečer 24-letna zobotehnica Rica Kavčičeva, hčerka nekdanjega trgovca Kavčiča Edmunde, vrgla pod vlak. Legla je zadnjega vagona vlaka. Ko je vlak odhajal, so koleaa mladenki odrezala glavo. Smrtne neareče w Ljubljeni Ne Dunajeki cesti je mastni avtobus povozil delavca Andreja Janežiča, ki se je peljal z kolesom iz Duplice v Ljubljano. Jenešič je med prevozom v bolnico umrl. 2ena, ki se je peljala z možem na avojem kolesu, je jedva ušla nesreči. Otrok utonil V Jablancah pri Litiji je brezposelni ruder Potiaek poslal bvo* jo 2 in pol leta stero hčerko po seno. Ker se dolgo češe ni vrnU le, je stopil iz hiše pogledat ter opszil svojo hčerko v potoku. Hitro jo je potegnil is vode ter skušal z umetnim dihanjem oživeti hčerko, a je bilo semen. Požeri ne vseh straneh V. Slapah pri Devici Mariji V Polju, nedaleč od Ljubljene, je pogorelo veliko goepodersko poslopje posestnike Ivsns Dovče, fikode je za 150.000 Din. Za-žgal je iz maščevanja oče Dov-čeve žene, ki eo ga aretirali—V Cakovokem vrhu pri «v. Antonu v Slov. goricah pa je zgorelo se« dem viničortj posestnikov: Ceh, Ljube, Žižek, Brumen in Sever. Zgorelo jim je vse, ker eo imeli v hišah ia poslopjih.—V Podli« piči pri Zsgorju ob Sevi so otro-d zanetili sltfM 90šmM* Franceta Lipovška (pri Hribarju), nekdanjega ruder je. Ogenj se je s skednfle rsziiril ne hlev in hišo ter vm upepelil. fikode je krog 150.000. lipo viko v I otroci so bili eemi doma, igrali so ee s vtigslleeMl ter teke upro-pastfll vso douiačijo. — Jakcfcu Lesniki ne Gubnem pri PUšUjnu je zgorela hiša. Požar je naštel redi sej, ki so se vnele ter ce-žgale slamnato streho. Peier pri PttftUjeu Prejšnji teden je poier snlčU hišo posestniku Jekobu Lesniki na Gubnem pri PUšUjnu. Gospodar je bil ne semnju ns Planini, doma je bila njegova lene t o-troki. Proti večeru je nseUl po-tar. Vnele so se ssj<% ki ao zsž-gsle slamnato streho. Bosedj«* *> rešili is hiše nekaj pohištva, hiša pe je pogorele do tel Gesfl-cem se je j neoporečno pojasniti, sekaj je veliko manj rdečelaaih moških nego rdečelaslh šenak. Na daset takšnih moških pride nič manj nego pet ln dvajset nJečelasttl žensk, fcl ifk} . Se bolj zanimivo je, da so ss rdeče|asci med ljudmi v Vseh časih posebno izkaaovali oziroma da sb presegali povprečnost. Kriftanje plemenskih tipov, ki vodijo do otrok s rdečimi lasmi, prozvaja, kakor vse kaše, v mnogih primerih močne, prevladujoče osebaoati, oaebnoati, ki so rojene sa voditeijako vlogo. Prsv tako redke kakor rdeči lasje so Čiste sinje oči. Znanstveniki nam vedo povedati, da vssbujejo skoraj vse navidezop modre ofi rjavo barvilo, ki ka« še na neštevilne mešane zakone v teku mnogih stoletij. Ugotovili eo preoej neoporočeno, da obstojajo čiste modre oči samo Še v nekih določenih ozemljih severnih cletel. Gregor Mendfl, avstrijski menih, je odkril sakon značilnih dednih znakov, ko je nekega dne delal poskuse s dozorelimi in venečimi čajnimi rastlinami. In pred kratkim se je vršila v Zdrušenlh državah pravda, pri kateri je imel Mendlov zakon odločilno vlogo. Slo je za neko dedščino in v sveži s tem aa vprašanje, ali moreta roditelje z modrimi očmi spočeti sina s rjavimi očmi. Uspeh je bil dokaj senzacijo-nalen, kajti cela vrsta strokov-^ njakov je zastopala stališče, d*, morejo *ainjeoki atarši v naših dneh apočeti le rjavoake otroke,, kar je v zvezi z dejstvom/ da su čisto pleve oči a križanji v preteklih stoletjih tako razbarvana, da vsebujejo skoraj bres izjeme sledove rjave barve in rjavo ss, kakor znano, lažje podeduje nego modro. J In ker so njegove oči vsebo-vaie rjsve pegice — točka, ki jo je biatroumni zagovornik še posebno podčrtal — js mlsdi mož po tej prsvdi podedoval imetje milijone dolarjev, čeprav eo meli njegovi starši čieto modre oči ... r^rri Podporna Jednoti ■ ■ 1 _ a uiHU Vm 18P * MMVtpopvaMillMl,,!q «... ,j Preveč izumiteljev Ceškoslovsški pstentnl ursd prejme vssko leto povprečno 10,-000' prijev sa patentiranje no-vlh lzumov, **l katerih pa more rešiti le kakšnih 20 odstotkov, Sicsr pa je od vseh novih izumov komaj tretjina praktično upon veČJlde! obleži po primanjkuje finančnih aredatev za maano fabrikacijo. Le melo izumiteljev osjde Mudi, ki eo jih pripravljeni financirati. Zanimivo Je, da sta v prejšnjih časih ressvetljevelna tehnika in e lektrična stroke nejveC vzpodbujali izumitelje, danes ps je nsjveč izumov strojne stroke. Sledijo kemične industrijs, živil-ns stroka, šele nato električna stroka in končno gradbena etro- H -'Tr Zlobni Feraln V dobi Dreyfussove afere Je vprašal HiM'ni 967, Htrsbsns, Ps. FRANK PODBOJ.!*.............................Bos 61, Park HUI, Ps, PRANCS8 ZAKOVBEK..................1010 Adams St, No. Chlosfo, III. ' OKBOftNI ZASTOPNIK 11 GEORCH SHRBKAR, prvo okroftjs......117 Ifaia Avs., W. AUqulpps. Pa. JOHN LOK AR JR., dniss okroAjs........006 B. 108od SlH Clsvsl.nd, Ohlo. PRANK KltUN, trstjs okroljs...................Bos 080, Ohi.holm, llinn. J08KPH RRAT1COVICH, Sstrto okroljo.......*,.R. R. 6, Pltt.hurv, Ksn>. FRANK KLOPpiC, psto okroljs..............Bos 100, Ročk Spriasa, Wyo. NADZORNI ODBBKt FRANK ZAIT3L prsdiodnlk.................0000 W. tOtb 8tH Chlosfo, III. ALBERT HRAif«.................... 1016 W. Pisros St., Mllwaukss, Wls, FRBD M ALG Al...............................86 Osatral Park, Paru, 111. vm nadeve linms a* kalsUki sadsin »i M salilis^ aa kal lalslllva. y IUmLiIMiiI BIlH 2 M ItlllCS M hles*i»U«V*r ali moralno dvemljlvlh lmontudl ne dovoljujejo. Cs pe sshteve- Nsnevadna Imena V iMfiji eo seteli ssdnjs le-tndujeti otrokom nensvsdns i-mens. Nekdaj so kršševali tudi Nomčijl otroke se Jošete, Ja-ness, Antone Itd., kakor pri nea, deklice pe se AnCke in Mieks in Mete in Jere. " Dandanes pa ime "Zeppelina" ni nobena redkost ved. Tudi Ime "Bedania" aH pa "Tonnonborgie** ao je še tisto udomačilo. Uredniki pe nloe dovolili imenovati dedkov "Mladonburf", pa£ pa so 7. julija 11. dovolili de se neki de-fiek imenuje *Ho<>ver". PolltlŠno ttUl ■■^Mf jo oteršl ea evoje hčsrke imene: Hiamarckine" sil ps "Koenivr rutiia", jim te JovoUjo. Dovo-lili ao oelo nekomu dečku Ime "Klassenkampf" (rasredni boj). V rojstni knjlfl bsremo dalje imena i Seledis Mueller, Ptole-meus jLrhmenn, Epsminondas schaloe 1.1, d. Arhitekt lleiee pe je del svojsmu prvorojencu ime Kuri Hoehheua Moier. Neki ključavničarja hotel deti svojemu alnu ime frans Baron X. To ao odklonili, ker plemenl-takkih naalovov ss lmens ne do-voljujejo. Tudi Me niso dovoljene m ime. Nekdo jb eabieval, naj da-jo njsflevemn otroku ime Fraes H. Jorus. Kar ps moš nI vedel povedetl kaj naj U "H" pomeni, se njefov%šeljo odklonili. Ženskam pa dajejo te*na4e 1» menetSk ali ly (KHsebe-ts) t Helen (Helene) i Glaar COi-aele); .pote«! Flockina, Kil. \hk Kise, Yeune (Yoone) j Yett (Yvette) i Truus; Corry; Yol, Le; dalje: Wft: Mtli Claa, c:iio;Mely; Velery; Merfite; Dina. Nibde pa ne ve, kom bo te spe-kovanje s Imeni še prlpeUelo. Vsak hočs peč na < sebi Imstl "nekaj poeeueteH, pe noj b^ U "posebnost" še teke budeloet, AN Je nee dol HevoAefe lelsee , "govedo JoM, 1>odo rekli vsi. No, v Angliji pa oo bili še pred ko leti drufcfs mnenja. Tem ie šele posebna postava proflasila nos se del dnreškeffs telesa. Okoli l HM. Je v Londonu nekdo odBrientl nos svojemu so-M«lu tedeve Je prišle pred po-rolo. Zagovornik "8mogriw^s" Je trdil de nos sploh ni del šlove-skega telese, kajti del človeškega teieee Je le tek del, ki obstoji s mišk, ŠU in Šiveev itd.. noše pe Je ee« kmetenes. I*re-metee odvetifk je porotnike/es prepričal, de ees nI del člove- škofa telooa. in porotniki oo "no-Hogrlaca" oprostili. Ta modreot pa ni ugajala fo-apedem v miniatretvu se prevo-aodje in tudi drugim ljudem ne. Zeto oo lsdell jx>stsvo In Jo pre-dlošili parlamentu, da Je tudi noa d«I £loveškeurs telesa Parlament Je predtašeeo postavo odobril In Ima na Angleškem tudi noo o pravico. * Rdeči kriš o Weehinfton. — le poročila med fiMMljl ki oo bili Ionsko leto juisedeti ripdi poplava ob Je bile v ta namen potrošenih flO*»4,QOa Rdeči kriš Je vršil pomošno dele v dršavah In podpore Je bilo delešnlh 2,7M,000 oseb. Po-trošena vsota snaša manj kot f4 ne osebo, Po povodnjl so bilo najbolj prisadete tri drševe — Arkenses, Kentucky in Oklaho-ma, v katerih Je bilo potrošenih okrog šest milijonov dolarjev, v avtni Indnetriji padle Lensln«, Mlch. — Avtni dele vol, uposleni vri 7t kompenl-Jeh v d rta vi Mlchlgan, prejemajo povprečno $6.4! manj na teden v tem letu v primeri o prejšnjim, kot Je resvldno Ia poročila drševnefe delavskega de-pertmente. Poročilo Je beeirano na statistiki sa prvih devet Avtne Industrija v Miehigenu Je Imele aa potisnih t. oktobre 140,407 delsveev, 18,17» menj mMd*J t mmmmmmmmmmmrnm Pomeril ee merejo plačevati Weehington. FsrmsrJI v nekaterih krajih MInneaoU, N. Dekete le AfonUne se v velikih škripcih in ae morejo poravnati posojil, katere ee dobili len-sko leto od vladnih farmskih bank v svrho setve. Od šUrth milijonov, IU ee bili posojeni v svrho setve v teh dr-Uveh se eeo leto, Je bUc ob koncu roke vrpjenlh le $147,000. V vseh drievob Je bilo v U nemen Upooojenlk 4B milijonov, dolga pe Je bilo porevnenese ob koncu septembre, ko so pM^kla posojilo, le se $1,000,000. Virok temu oo niske cene pridelkom in v omenjenih treh drševgk tudi suše, ki Je farmarje« tudi letos as Mir* t Stliikar Ton* PAVLA V nedeljo hodi k mali in popoldne tudi k nauku, materin« be-ed. Irfi * Tra, . tod* idi ^ Ji vendarle, da •ojrtni^ lepše od njenih zajčkov in papeievih .v*, da »o vendarle udobnejše kakor raxv^ v»; tke poti. da je njena sobica kakor raj proti temnemu kotu v koči in da Je vje, UrkcMJo obdaja, nekako bolj »prodno in razgibano, bolj usmerjeno in dognsno kakor doma. Doma je prišla zbita In razbolela odl letve in se je vlegla ter zaupala in ko ae je zbudik, U Z kar letala, -j je bila no* prekratka, da M izbrisala skeleče bolečina 1» njenih udov. Tu je sedaj spočita, »veta in kar ne da Od pomladi aem je marsikaj videla, mnofoieaa ae naučila, zanimive .tv.ri.lUal. in g<*pa j« bila dobra z njo. 6e preveč. Kar razvad1U jo je In ialila «a j« i njo po domače ter Ji Je zaupala. Kadar Jo je obUkal doktor Rejc, Jo dejala: — Pospravi liker in kozarce nazaj v omaro. Goapodu nI všeč, de Jo doktor tu! Ko je bU gospod za par dni v Beogradu Jo bil doktor vsak veder njen gost Sedeta rta na rofi in Pavla Je videla .koal priprta vrata, da jo Je poljuboval. .. . ~ _ Bog ne daj, da zvo ta to gospod! Ji Jo zaMčevala. Pavla pa Ja mislil. In ugibala, kako jo vse to dudno ? mestu. Mola poljubuje, doktorja poljubuje .. . Gospa ima mola, doktor ima leno*', . ' flH . . Gospod Ja proeej molčeč. Zjutraj vstane, tajtrkuje In gra v službo. Po kosilu so viole, popoldne odide. Pred polnočjo ga ni nikoli domov. Nekod Je slišala, da Ja prilel z nJim tuj Ionski glas. Ko Je pospravila spalnico, Je našla na nodni omarici srebrno dozo za puder, ki ni bila gospe j i ns ... i Ko Jo vderaj analila gospodovo obleko, jo naila v lopu fotografija. Na ovitku jo bilo napisano "Nur ffl reife Minner." Gledala Je sliko za sliko. Lopo, golo Ionsko so so udajale moškim . . . V njej Jo bil duden nemir in zamišljeno ja slonela sveder na oknu In nod Jo bila topla. Iz zemlje Jo dehtel gorak vonj po prati kakor Iz prekopane njivo. Po ulici ata šla fant in dekle toano objeta in zdaj pa zdaj se je on sklonil nad njen obraz. V Pavli se je dramlla lenaka. Zasanjala Jo o prelepem fantu, ki bo prišel mimo in ae ji bo nasmehnil. Mogode bal oni Iz pojoče dete, ki Jo je prvi pozdravil v mestu. Ah, morda p. Anza, ki je dale*, daled v Holandiji. O o,o. Spala Jo v aoblel poleg kuhinje. Imela je lepo, belo posteljo, omaro, skozi okno se Je videlo na vrt. Slekla so Jo In v postelji Jo pod svotUJko brala ic molitvenika, ki JI ga je dal goapod Župnik. Molitev, ki Ji Jo bila pred očmi, se je vedno U)lj razblinjala ob dereh novih misli, ki* so tkale hrepenedo lelje, katero ja do sedaj gasil strah materinih besed. V nji Je rastla ljubezen ko nema nlla, ko neznana sladka bolest, ki Jo dlovek obdutl pred trenutkom spoznanja. Njeno mlado, polno, zdravo telo Je koprnelo po doli vetju in v mislih je ljubita vojaka, ki se ji Je naamehnil. Slonela je na komolcu In so potapljala v morja prsdstav, ki so bile mikavne in lopo. Kmalu po polnodl je slllala na dlld živahno govorjenje In smeh ter Je kmalu sa tem du- la, kako režija kljud v ključavnici. Spoznala Je gospodov glas, drugI »o bili tuji, neznani. Vsa drulba Jo odšla v sobo. Slišala Je Ivenket kozarcev in pesem, ki so Jo peli. Potem Je nekdo hodil po kuhinji in modno potrkal na njena vrata. Takoj nato so se vrata odprla in goapod Je stal na pragu. Njegov obraz Je bil rded od ameha In vina. Mialll J«, da spi. Ko jo je zagledal v postelji, vso toplo od odej in rjuh, ter njene gole roke In iznena-donl obraz, v njenih odeh pa vso tisto dekliško nedolžnost, je stopil za korak naprej, pa se premislil in dejal: —. Pavla, drno kavo nam skuhajte! * Sel Je. Pavla se Je hitro oblekla, pristavil. vodo na plin in pripravila skodelice. V jedilnici Je bilo veselje. Gospod je pripeljal s seboj tri prijatelje, s katerimi ae je KeMf v restavraciji in vsi so bili polni vina, brezskrbnosti in razposajenosti. Pili so liker, se smejali dovtipom in zakadili sobo do stropa. — Samo še deklet nam manjka! je vzkliknil star goapod, ki Jo na široko sedel v fotelju. — Kaj boš z dekleti! so so smejali mlajši. Na bodi tako nougnan. Dovolj si grešil! Sedaj misli na pokoro!. — Saj nisem trotjerednik. hehe! Malce vampast aem res, ampak ženske mi Še vedno teknejo! Kar silijo vame. — V tvojo listnico, ne vate! Kar vzdlgo-valo jih Je od smeha, spiejali so se vsaki malenkosti. Kako je človek otrodji od vina! Pavla je prinosla kavo. Vsi so utihnili in gostje so jo premerili od nog do glave, jo z očmi razgalili do kolo in se nasmihali zalemu dekletu. - ~y. " ' 1 ' - . .* ' — Sedaj grel lahko spat! Je dejal gospod Drganc. Ko so bili •atoi, Jo debelinko v fotelju vstal, se naklonil goopodarju in zadeklamlral: — Čast i ta m! Imenitno deklico imaš v hiši! Gospod so je nasmehnil in se za trenutek zamislil. BU Je baft toliko pijan, da so bile misli dvignjene preko vsakdanjosti In si je zaželel, da bi odšli. Gostja so si pomelikovali in debeli se je. udobno naalonil na naslonjad, srkal drno kavo in modroval: — Takole, dragi moji, se kar prijetno živi. Kadar imaš poln trebuh in pod jezikom sladko pijačo ter v mislih lensko, ki te čaka v topli postelji. — Ampak, pojdimo še v bar! Gremo —? Dve zamorski baletki sta baje prav brhki deklini. Hajdimo! — Dobra ideja! »ta dejala outala dva. Saj grel z nami, Drganc — ? Tožil ja, da ga glava boli In da mora biti zgodaj v uradu. — To je malenkost! Izrabi vendar pri-lolnoat! Žene nimaš doma, glavobol pa ti bodo pregnale samorke! 811111 so vanj, pregovarjali ga, toda se nI vdal. Med vrati je debelinko zaiepetal sosedu: — Ko bi imel jsz doma tako poslastico, ne bi silil v bar . . . * • • Sedaj Je bil sam. Hodil je nekaj dasa po sobi sem in tja, izpil par kozarcev likerja, kadil cigareto ter atopll v kuhinjo. Tam Je bila tema. Obstal je nekaj hipov, potem se je na prstih približal njenim vratom. Skozi špranjo na pragu je .1111 !«rek luči. Naglo je odpri vrata. (Daljt prihodnjič.) bmno si roj ne puške, lz-nate in plinske bombe. oboroftevuti armado do zob ter graditi trdnjave, da obranijo svoje gr.. in sveto privatno lastnino, ljudstvu so i>a, pripovedovali različne pravljice, da. bi njih jezo odvalili od e. Rekli so, da niso oni krivi bede, pač pa voditelji ljudstva in da ne obuboža delavce njih hrepenenje po bogaatvu, pač pa kri m nosovi nekaterih vspodbujovalcev. Kekli so nadalje, da ni odgovoren grablji-vi podjetnik, pač pa oni, ki straži oplenjen denar v velikih jeklenih blagajnah in ga skriva v drugih tovarnah, Sklicavali so se tudi na td, da jo vendar stvarnik ?vaega sveta posestvo tako razdelil in mora tako prav biti; bogataš je prav za prav mnogo retaejšl od delavca, ker ima zadnji v nebesih zasigura-no brezplačno mesto, kjer bo lahko v«0n<> pel Hosano, medtem ko Jo bogataš izključen iz tega kondfcrta ... Tod* vne laži jim niso pomagale. Godrnjanje je naraščalo k bobnenju, ki se je razlegalo po vseh dešelah, budilo utrujene ki obupano in spodbujalo k zadnji bitki sa sveto človeške pravico. Megleni pajčalani nevednosti, . katerim so mogočneži pokrivali toisli mnogim ljudem, so se raztrgali. Laž se je razšla kakor megla v solnčni svetlobi, resnica je zmagala. Cisto so spoznali vsi delavci, da so bili le predmet izsesavanja bogatašem in^celi potlačeni narod jo bil edin v mržnji proti svojemu izkoriščevalcu. Verige, katere jo narod le dolgo nosil, so se raztrgale. Votlo ao odmevali koraki mase, ki jo korakala proti zadnji obrambo mogočnih gospodarjev, kakor bleiketajoča solnčna kri so plapolale nad njo rdeče zastave, rdoča znamenja v plamenih nad temno armado. Vojaki so korakali skupno v vrstah vstalev, tudi njih možgani so počeli miHliti, in topovne cevi so bile obrnjene na nasprotno stran. . - ["■ Z velikim hruščem so fcadale trdnjavo bogatašev vsied juri-ša mase na njih, kmalu so plapolale na njih razvalinah zastave revolucije, plameni zmago so svetili daleč v ono dežejo, ki ni poznala več zatoženih in potlačenih ljudi in ki ni bila več dolina gorja, pač pa kraj veselja in miru. • • ♦ I * /' ! Janezek je pozabit v nalogi omeniti ženo in otroke, zato mu je učitelj zapisal "dobro" mesto rpravdobro". Gospa Veriinikova se zgraža: "Poslušaj, žena, tik Smrekfr-jevi morajo biti pa Čudni ljudje. Danes mi je ona rekla, da leži njen sin le štiri dni na angini. Fejr ' " Ko pa Je zadel govoriti, da ima rabin razmerje z Izakovičevo leno — tedaj pa se nisem več po-mišljal: pograbil sem g. in ga vrgel skozi okno, da je na me* stu utonil." 'Prav ai storil, sin moj! Trda koia Ribeien ima trdo kožo. Posebno ha jugu hrbta. To pride od neprestanega sedenja. • In Ribeien je sedel. Tedne, me- Govorsfi pes Neki madžarski rabin je bral v časopisu, da na Dunaju .laven drpser pse uči govorjenja in da stane pouk samo 2,000 šilingov. - —— ™ Ce je to res, si Je rekel rabin, se JJ* mora tudi moj pes naučiti go- vorjenja. In je takoj poiskal potnika Zuckertorta, mu dal na roko 2000 šilingov in ga po.lal s, svojim psom vred na Dunaj, da bi ga tam naučili, kako se govori. h*» J' Zuckertort je ostal na Dunaju 14 dni, potem se je brez psa vrnil v Miškolc. ' V1 M< r %"AJi si znorel? Kako moreš psa, ki zna govoriti^vreči v vodo? In z njim mojfh 2000 šilingov?" <„' jR "Poslušajte, rabin! Ko sem se vozil nazaj, mi ja bilo v vlaku dolg čas, in psu je bilo tudi dolg čas, hi nenadoma je pes začel z menoj govoriti." • * ' "Kaj Je govoril?" * "Kaj Je govoril? Rekel je, da je škandal, kar se dogaja v Miš-kolcu, da je Baumduft slepar in da ima nepošteno vago, da je Morgentau po krivem prisegel, da je Mosesleben svojo hišo za-žgal..." tem na klopi (obtoini), potem na siamnjači. Odtod ima Ribeien trdo kolo. Nekega večera se klati po predmestnih krčmah. Tam, kjer si nazdravljajo s pivom in kroglami. Tedaj se Ribeien stepe. Vzame stol, razbije drugemu roko, stolče mu nos, razcefra jezik in mu skače po trebuhu. Na-poslej mu je dovolj. "Kaj bi se prepiral r' si reče, izpije svoje pivo in se obrne domov. Ko odhaja, potegne drugi revolver in ustreli. Zadene Ribrfna, v jug hrbta. "Ee(" se Rlpežen nejevoljno obrne. "Kdo me^pa $gečka?'^ Mož nima nikoli prav "Srček, razmišljali sem o na-jinem snočnjem nesoglasju in prišel do sklepa, da si imela ti prav, "Prav šal, sdaj je le prepozno. Med tem sem tudi jaz izpreme-nila svojo sodbo." Na postaji teka tujec ves obupan od vrat do vrat. "Ali iščete restavracijo?" mu hoče sopotnik pomagati. "No! Nasprotno!" T NOVKMBaj Potrcinuet L Povabljen JTJ J* na vse pretege kmalu opazi. Boječe "Ali imate zmeraj uv® ren tek?" Oh, danes še nt nič'C. videli, kadar ie k«, a'^7 mizi!" 1 • Mali Moric je moral ffi da mu operirajo poliv« " Mati mu vliva poguma I Moric obljubi, da i* pri ubogljiv. Vendar pa *eu! . M1AWk tlkeK« kričav, troka," pravi, "kakor so J tebi, ko si zadnjič priiul niče, si ne bom dal obesit ZAHVAL^ Zahvaliva se tudi dru Mr. in mrs. Anton Kafer in mrs. Anton Volk in| mrs. Mačkovšek. Prosim, ma oprostite. V najini ® priobčeni z dne 2. novembi so bila vsa ta imena pon izpuščena, po krivdi tiskaj škrata, ki ae kaj rad vrine gaja v listu. Prosimo, da v ta to na znanje. Ostanevi hvaležna do najine smrti ton in Elizabeth Laurič dale, Pa.—(Adv.) HAYES DE X-RAY Olatoviti »obotdravnik, čigar [ nahaja na znani 8Ute ulici bU Buren. — Pulte na popravki sob. — Izdelek in adroUajj vratno in pooolno. Točna po« smerne cene. ;> t Dr. ROBERT 8. H0WE, i m geetfc Štete Street. Ckiekj Mihev c Naee: ^olsk® rsIo^s Is leta Ril je nekdaj čaa, ko je bilo vn ljudstvo neproato ln zaau* tujeno, moralo Jo garati v sivih tovarnah ln prašnih premogo-kopih, v temnih delavnicah In na kamnitih poljih, pod šarsčl ml solnčnlml ftarkl In na škrl psjočem mrazu. Ali vse, kar m j« izdelovalo. nI bila le last delavcev ln obratovodlj — ne Čudno. bila je last maloštevilnih, katerim se je posrečilo priti v posest tovarn in zemljišč s stalnim opeharjenjom delavcev, ti molje so imeli vi6 moč v rokah. Veak človek je moral za nje doleti, oni ao lahko pu«tili delavce stradati ln tudi umreti od lakote, ako ao hoteli, la nob*n vrag m nI brigal sa to, če eo to v resnici Izvrševali, kajti ljudj« so ponilno in potrpežljivo prenašali naloiens jim bremena ln Vendar so nekoč vstali med ljudstvom apodbudnlkl. ki ao dela ve* m rekli, da je nepravično. da bi vetvarjajoči ne dobival ničesar od izkupička evojega dela. medtem ko Ima Uutnlk kar si p«išell in to. ne da bi mig-r.fl s prstom. Delo da nI več blagoslov, pač pa prekletstvu, delavec ni več prost človek, ampak Miftenj. Spodbudnimi so dali ljudstvu nalog, naj gre pred hiše bogatašev ln naj zahteva, da se da delavcem vas izkupiček lastnega dela. Gocpoda so Je prestrašila jezne mase ln obrnila aa ja na svojo prijatelje, vladna mole, ki so btlt njih bllšji sorodniki. Ti m razumeli potrebo svojih prijateljev ln poslali ao takoj vojaštvo, kateremu so rekli, da ata drša-va ln ljubi Bog v nevarnosti, ljudstvo da hoče obeh pokončati. Vojaki so Imeli ošala It stekla v driavnih barvah ln ni so toraj videli, da ao delavci njih bratje, ki brltko trpe. nlao videli, da sicer dobiček bogatašev nikakor ne ogroia d rta v o — in atreljali so na zbrano ljudstvo ■ zvite moše, kateri so izvršili proti plačilu vsako željo. Poslali so Jih v tovarne s nebroj obljubami in obtožbami, tam so prsvili ti lažnlkl, da ao voditelji ljudstva izdajalci, ki hočejo »ljudstvo opehariti ter naj se jih S^eai na kole, kakor zaslužijo. sli so ljudstvu Črne, rdečepla-vebele ln temnordeče srajce, o-krašene s zvezdami in križci, ter obljubili, da bo kmalo teklo mleko in med, ako bo vsak delavec oblekel tako srajco. Toda ko je šlo ljudstvo sopet na prosto. da bi demonstriralo proti avojlm Izkoriščevalcem, ao vodili zviti možje delavce po raa-ličnih ulicah. Jih našuntali, da ao ae medaebpj bojevali in .I ter ga porinili nazaj v tovarne in bedna atanovanja. , Veliko ve*lje Je zavladalo pri gospodi strojev in dežele. Clta-le so ee zahvalne maše, sezidala m Je nova cerkev ln vojaki so bili odlikovani. Sto podčastnikov. ki ao sa posebno izkazali. Je napredovalo v častnike ln tisoč ujetih delavcev Je bilo u-emrčenlh. Ali ljudstvo j« počelo sopet godrnjati, in spodbudntki so šli k vojakom ter jim rekli, da so Jih bogataši nalagali ter da so smatral I pirtvorjena očala sa domovino, sa denarne mošnlicke 'Uudstve oklic bogatašev in aa ljubega Boga. vsi naj glave pobili. Oni so pa seideli v palačah bogatašev ter ae veselili njih zmage. Ps nI trajalo dolgo, ko je ljudatvo spoznalo neodkritosrč-noat zvitih govornikov ter Jih vrglo It tovarn in is shajališč, kjer so se vršili shodi. Nato so pustili mogočneži sa-prvti mnotfb tovarn, češ, da vlada krita In da ni več dela. Ljudatvo je stradalo In godrnjalo povaod radi velikega pomanjkanja In sopet *P vstali povaod voditelji ljudstva In njih o-tnanjevalcl. Napravili ao • na za boj proti Se ko ae mu je bližala smrt, ta satirik nI znal molčati. Zdravnik, ki Je Foraina zdravil, Je skušal njegovo ženo potolažiti: "Srce dobro bije, obistl funk-cijonirajo zadovoljivo . . Forain, ki Je imel Jako dober sluh in je vte čul, Je nato povzel z Istim pritajenim glasom kakor je govoril zdravnik: ". . . splošno stanje lzborno, in bo, rešen vseh bolezni, umrl." STAR IN ZVESTI PRIJATELJ Je ta poznana banka vsem avojlm odjemalcem, katerim vodno amui ŠBM daie «9asvetsu^ obavijfc mi btn^nt posle in prodaja "šifkarte" vseh drsib. No poaabite ae obrniti kadar kaj potrebsjetc ; na ajo Vaši prihranki so zavarovani pri KASPAI AMERICAN STATE BM CHICAGO, n. nu>. Mnogo vojakov J# porazbllo o-čala In uvidelo bedo ljudstva. NaU» ao gospodje okoreli U bi vatall ln po- NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Oct. 31, 1931), po-da vam jo naročnina pota dan. Ponovite jo pra-da vam Usta ne. nota-vimo. Ako Usta ne prejmete, je mogoče ustavljen, ker al bU plačan. Ako je vaš listi ln ga ne prejmete, je ustavljen valed napačnega aa-alova, pišite nam deplaiiko In navedite stari in novi aaaftv. Naši zartopalkl ao vai drs-fttvssii te laiki la drugI za. t opni-ki pri katerih lahko plačate na-ročalno. f Naročnlaa sa osle leto jo M.00 in ta pol IsU pa 13.00. Clanl I 8NPJ doplačajo $4.80 sa lato, aa pol let« $1.40. Za mesto Chkago la Cteere aa loto $7^0,^01 leta 13.71, za čla-MM. Zs Evrope Mane sa pol leta | $4.ft0. za vsa lete pa 99.00. Tednik atane aa Evrope 31.79. j Člani doplačajo aa paAtalao TJjjT Mladlnakl Uat sUne s Me 91.20. Naročnine lahko todl 1900 BLUE ISLAND AVENUE TELEFON ROCKVVKLL 4904 SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela vabila sa veselico In shode, vizltnlce. časniks. knjige, koledarje, leUkc slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nomlkem, angleškem jesika ia drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaanila daje vodstvo tiskarno Cm smerna, unijsko delo prvo vrste rušili njih gradove. Vladajoči mogotci v d rta v i aoUprnvništvo "PROSVETA*! 1 ***** ^vamoftl. Z J987 S. I-atmdalt Avt, OHcago Pišite po informacije na naslov: S.N.P.J. PRINTERY 2667-59 So. Uimdsle A ven ne • CHICAGO, 1LU % TAM 8E DOBE NA 2EUO TUDI VSA U8TKEN4 POJASNILA