Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 Din
tj;
Leto II. (IX.), štev. 152
Maribor, sobota 7. julija 1928
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.<3
Oglati po tarif*
Oglat« sprejema tudi oglasni oddelek .Jetra" v Ljubljani, Prebere«* uUa*r*.'4
Pred drugo, prebarvano Izdajo starega režima
RADIKALI IN DEMOKRATI ŽE BARANTAJO ZA RAZDELITEV PORTFE-LJEV. — KRIZA NEPOSREDNO PRED ODLOČITVIJO.
BEOGRAD, 7. julija. Konzultacije na dvoru so se včeraj nadaljevale ves dan in so bili v avdijenci razen Ace Stanojeviča še Ljuba Davidovič in dr. Korošec.
Pozno zvečer so se začele iz vladnih krogov širiti vesti, da je koncentracija definitivno propadla in da je mogoče sedaj samo še obnovitev dosedanje koalicije. Zatrjevalo se je, da bo dobil mandat najbrž Aca Stanojevič. Ker pa on radi starosti in bolehnosti ne bi mogel izvrševati predsedniških poslov, bi bil imenovan za podpredsednika vlade dr. Lazar Markovič ali dr. Stojadinovič. Od dosedanjih ministrov bi po tej verziji ostala v vladi samo agrarni minister dr. Andrič in trgovinski minister dr. Spaho, vse ostale portfelje pa bi zasedli najuglednejši politiki koaliranih strank, tako da bi stara vlada dobila povsem novo lice. V enakem smislu pišejo tudi današnji beograjski listi.
Na drugi strani pa se obenem še vedno razpravlja o možnosti, da se ugodi zahtevam opozicije, razpusti skupščina in razpišejo nove volitve. Vest, da je Italija pripravljena privoliti v odgoditev ratifikacije nettunskih konvencij, je vplivala tudi na demokrate toliko, da so sinoči govorili o možnosti sestave izvenparlamentar-ne vlade. Kompromis glede razpisa volitev naj bi se po mnenju teh krogov našel na ta način, da bi bila sedanja skupščina odgodena do jeseni, nato pa za spomlad razpisane nove volitve. Nova skupščina naj bi nato razpravljala o drugi zahtevi Kmečko-demokratske koalicije, o reviziji ustave. Najhujši nasprotniki take rešitve krize so seveda Vukičevičevci.
BEOGRAD, 7. julija. Ob 9.30 do
10.30	je bil na dvoru minister Spaho. Po avdijenci je bil zelo rezerviran in je odklonil novinarjem vsako izjavo. Poroča pa se, da je Spaho zastopal stališče, da lahko dosedanje skupine sestavijo novo vlado in nadaljujejo delo v skupščini. V predsedništvu vlade so se vse dopoldne vršile konference. Radikali so prepričani, da je iVukičevič propadel in že iščejo novo osebo za predsednika vlade. V prvi vrsti se imenujeta Aca Stanoje-yič in Marko Trifkovič.
Danes dopoldne sta imela Aca Stanojevič in Ljuba Davidovič daljši sestanek izven Beograda. Kakor se zatrjuje, sta se sporazumela o načinu re šitve vladne krize, ker sta oba mnenja, da radikali in demokrati ne smelo pustiti položaja iz rok.
Po tem sestanku so se lansirale vesti, da je že vse gotovo in da se že vrše pogajanja za razdelitev portfe-Ijev. Predsedstvo bi prevzel Aca Stanojevič, njegov pomočnik pa bi bil Ljuba Davidovič kot minister brez portfelja. Razen tega zahtevajo demokrati še sledeče portfelje: notranji, zunanji in prosvetni ter ministrstvo za šume in rude. Notranji minister bi postal demokrat dr. Pečič, finančni minister dr. Spaho.
| Ljuba Davidovič je dopoldne v demokratskem klubu referiral o položaju, Demokratski poslanci so po seji
izjavljali, da je čisto verjetno, da bo obnovljena stara vlada z novimi osebami, ki bodo kolikor toliko po volji opozicije. Nova vlada bi nekaj časa nadaljevala delo v skupščini, nato pa iskala novih stikov s Kmečko-demo-kratsko koalicijo. Po tej konferenci sta se Davidovič in Aca Stanojevič sestala vnovič in razpravljala o osebnosti, ki jo bosta predlagala kralju za mandatarja.
Dopoldne se je dalje vršil sestanek med Svetozarjem Pribičevičem, Na-stasom Petrovičem in Joco Jovanovičem. Po sestanku je Jovanovič izjavil novinarjem: »Razpravljali smo o političnem položaju, ker se nahaja kriza pred odločitvijo. Če Radič jutri odpotuje v Zagreb, dobimo jutri najbrž staro vlado. To bo le prebarvana vlada Velje Vukičeviča. Mesto Velje bi prišel Aca Stanojevič, vse drugo ostane pri starem. Vsekakor pa je treba sprejeti vse te vesti z rezervo, ker še ni nič gotovo in se lahko vsak čas zopet vse izpremeni.«_________
Letalec Sondermajer u maribaru
Danes zveč. pride v naše mesto naš najboljši letalec, dir. Vazduhoplov-nega društva ing. avljacije M. T. Son dermajer, ki je spomladi lanskega leta s kapetanom Leonidom Bajdakom preletel na aeroplanu Potez XXV (motor Loraine Dietrich 450 HP) iz Pariza preko Evrope, Male Azije, Sirije, Arabije, Mezopotamije, Perzije, Beludžistana, do centra Indije—Bombaja in nazaj v. Beograd. Preletefa sta v večjih etapah progo 14.860 km. v 89 urah in z poprečno brzino 166 kilometrov.
V nedeljo bo imel tudi Maribor priliko prvič pozdraviti svetovnega letalca. G. ing. Sondermajer bo imel iz prijaznosti v nedeljo zvečer ob pol 9. uri v kinu Apolo predavanje o svojem poletu v Indijo in o prometni avi-jaciji. Na to zanimivo predavanje opo zarjamo, da se ga občinstvo v čim večjem številu udeleži.
DUNAJ, 6. junija. Na letališču v Aspernu se je danes ob desetih dogodila težka nesreča, ki je zahtevala dvoje človeških žrtev. Iz višine dobrih 100 m se je zrušilo športno letalo tipa Udet-Flamingo, ker je izgubilo ravnotežje ob izvajanju neke zračno-akrobatske točke. S prednjim delom se je zarilo v zemljo ter razbilo. Rešilno moštvo je našlo oba pilota že mrtva. To sta 301etni kapetan Zdiarsky in 281etni poročnik Manner, ki sta se poslužila športnega letala ; samo radi vaje. Nesrečno letalo, je j bilo samo shranjeno na letališču, ki i služi zračno prometni zvezi »Luft-' verkehr-A.-G.«, ki s svojimi letali še i ni imela nobene nesreče. Kapetan si | je razbil glavo in zlomil tilnik, njegov ; tovariš pa je imel razbito glavo in | zlomljene roke in noge. Oba sta bila takoj mrtva.
Kaznilnica — pbbollSevalnlca
(Ob tridesetletnem jubileju pedagoga g. Miška Cizelja). -
Kam nedeljo?
Na Tržaško cesto v gostilno Žohar! Vabijo pevci »Zarje« in tamburaši »Zvona«. -*	342
Ugleden slovenski pravnik-strokov-njak je priobčil pred nekaj leti v »Zborniku znanstvenih razprav« razmotriva-nja o problemu izvrševanja kazni na prostosti v naši kraljevini. V § 1. navaja avtor definicijo občega pomena kazni in pravi:	»Kazen je normativno usta-
novljeno prisilno sredstvo za pojačenje zaščite pravnih dobrin«. Klasična šola je smatrala za dosego te naloge za zadostno, da »država kot nositeljica pravice kaznovanja vrača zlo za zlo« in na ta način »daje pravično povračilo za storjen zločin«. Moderna šola je omilila to neizprosno stališče z nazorom, da naj ne gre zgolj za povračilo zla, ampak tudi za poboljšanje hudodelca in za ostra-šenje drugih, da ne store enakega zločina. Prvo imenujejo juristi specialna pre-vencija, drugo generalna pfevencija- Načelo o specialni prevenciji je omogočilo kaznilniško šolo s smotrnim vzgojnim programom. V mariborski kaznilnici, ki je urejena še po določilih starih avstrijskih predpisov o kazenski izvršitvi, je obvezno obiskovanje šole za vse mladoletne kaznence in za ne nad petintrideset let stare; šolskega pouka potrebne obsojence.
Vzgojno delo v moških kaznilnicah v Karlau v Gradcu in v Mariboru je v zadnjih treh desetletjih v ozki zvezi z imenom moža, ki je znan širom Slovenije ne samo tistim, ki jih je vodilo življenje skozi mrko hišo pokore, ampak tudi takim, ki se zanimajo za usodo bednih jetnikov in spoštujejo človekoljubno vzgojno delo v kaznilnici. Ob tridesetletnici kaznilniškega učiteljevanja, ki jo slavi dne 10. t. m. gospod nadučitelj Miško Cizelj, sem ga prosil za odgovor na nekatera aktualna vprašanja, tičoča se kaznilniške vzgoje. G. jubilant je drage volje ugodil in si dovoljujem nekatera splošnejša vprašanja tega interviewa objaviti.
Ali je Vaša tridesetletna Izkušnja potrdila, da so kaznenci vobče poboljšljlvl?
' Prepričan sem, da je vsak kaznenec poboljšljiv, ako je duševno normalno razvit. V vsej svoji službeni dobi nisem srečal nobenega, v katerem bi ne bil zasledil vsaj iskrice dobrega. Ni pa človeka, ki bi se ne dal pohujšati- Razume se, da je pohujšanje lažje izvedljivo, ker je človeška narava bolj podrejena negativnim kot pozitivnim vplivom. A spre jemljiva je v obe smeri. Saj poznate načelo Dostojevskega, ki pravi, da v Človeku nikoli popolnoma ne zaide lice božje...
S kakšnimi sredstvi se najlažje doseže poboljšanje zločinca?
S tistimi, ki jih pozna klasična šola, prav gotovo ne. Sila vedno rodi odpor. Najuspešnejše splošno poboljševalno sredstvo je smotrna fizična in duševna zaposlitev. Ta je kaznencu življenjska potreba in če bi mu jo vzeli, bi postal ta-korekoč iz volka tiger.
Kaznenci, ki so dodeljeni v samotni zapor, ne morejo biti tako intenzivno telesno zaposleni, kot oni, ki delajo v o-bratlb ali na polju. Kako so zavarovani pred kvarnim vplivom samote in dolgQ-časnega lepljenja papirnatih vrečic?
Pozabljate, da ti kaznenci obiskujejo trikrat na teden šolo, da se jim vsak petek menja čtivo in da prejmejo pri etičnih pogovorih v šoli dovolj gradiva za me-ditacize.
Ali Je pri osamljenih kaznenclh vzgoj no delo kaj olajšano?
Z mojimi izkušnjami je v načelni opreki naziranje nemškega jurista Liep m a n n a, ki meni, naj bi se glavna težnja vzgoje usmerila na skupni zapor. — Samota v celici premaga zakrknjenost in razvije jetnikovo dušo v rahle brazde, kamor se dado uspešno polagati semena prevzgoje. Kaznenec v posam-nem zaporu je izoliran pred slabimi vplivi skupnega zapora in navezan izključno na vzgojna prizadevanja šole, cerkve, dobre knjige. Ugodno vpliva na dušo kaznencev zlasti petje in godba... Le žal, da v danih razmerah ne morejo o-stati vsi tisti, ki so bili dodeljeni ob prihodu v samotni zapor, do konca kazni osamljeni. S premestitvijo v skupni zapor dostikrat zamro v prebujenih dušah vse dobre kali, ki so pognale za časa o-samljenja.
Kaj Vam Je dalo povod za prirejanje javnih koncertnih nastopov kaznencev?
Pred dvajsetimi leti se mi je posrečilo, doseči dovoljenje, da je smel pred zbranimi kaznenci v kaznilnici Karlau koncertirati pokojni virtuoz na gosli Beno Serajnik. Več mesecev so potem kaznenci razpravljali o tem in me prosili, naj jim še kaj takega poskrbim-Prepričal sem se, da je napravil ta do-godek na jetnike izredno mogočen in blažilen vtis. Od tedaj je živela v meni misel na glasbeni nastop kaznencev pred javnostjo. Naletel pa sem na oviro v pogostem menjavanju kaznencev, kat je onemogočevalo sestavo stalnega pevskega zbora, predvsem pa v neumeva-nju predstojnikov. Šele pred dvema letoma se mi je javna prireditev posrečila. Predstojniki so s polnim umevanjem pozdravili pomen takih prireditev in jih brez ugovora dovolili. Prostovoljni denarni prispevki publike so šli v korist podpornega društva za odpuščene kaznence. Gojitev glasbe med kaznenci ne blaži samo njihove sirove usode, ampak vedri tudi razpoloženje duše, ki je v razneženem nastroju veliko dovzetnejšs za dobre vplive, kot sicer.
Ali Vam Je znano, če so pri osnutka novega zakona o izvrševanju kazni v naši kraljevini sodelovali tudi kaznilniški pedagogi?
Ni mi znano. Pravilno pa gotovo n!, da vprašanja o načrtih zakonskih določil glede vzgoje kaznencev rešujejo samo pravniki, in še to dostikrat na osnovi vtisov, ki so jih dobili pri slučajnih obiskih kaznilnice...
Nadučitelj Miško Cizelj praznuje svo) jubilej telesno čvrst in duševno mlad-Njegova mladeniška podjetnost, ki jo kaže v snovanju vedno svežih potov v svojih vzgojnih stremljenjih, je simpatičen pojav na plemenitem značaju moža, ki je dolgo dobo treh desetletij vztrajal v nehvaležni službi nesebičnega človekoljubja in ki je še danes zvest svojemu poklicu z enako vnemo, kot tedaj, lio je zaoral prvo brazdo v trdo ledino zastrupljenih src. Globoko izobraženi, izkušeni šolnik uživa radi svoje osebne dobrote in sočutnega umevanja jetniških usod med kaznenci iskreno spoštovanje in hvaležno udanost, a izven kaznilnice splošen ugled.
Ob njegovem zaslužnem jubileju mu želimo še obilo solnčnih let zdravega življenja, kaznilniški šoli pa dosego vseh tistih plemenitih namenov, za katerimi stremi njen požrtvovalni vodja gosp-Miško Cizelj	Božv	a.
/uknie dol?
MARIBORSKA KOPALNA BEDA. — PREDLOG ZA PASJE DNI. — POLETIJ	JE	PRI	NAS	IN DRUGOD.
C	Maribor, 7. julija.
Dušeča sopara zadnjih dni in bližajoči se pasji dnevi so med našimi meščani načeli resen problem, ki ga je mestna občina letos blagovolila »prezreti«: mestno kopališče v Dravi. Pred dnevi nas je nekdo v »Večerniku« potolažil s kopališčem pri Katri v Studencih. Saj je pa to kopališče res praktično in primerno, v sredo je pa obala že skoraj postala premajhna. Zraven tega se je na stotine kopalcev utaborilo kar visavisv Koroškem predmestju, kjer je že tudi bilo projektirano veliko kopališče mestne občine. Kopalci si pomagajo s tem, da se utaborijo kar na prostem, kar pa marsikdo iz varnostnih ozirov nikakor ni voljan riskirati- Dejstvo je, da so nas občinski očetje letos pustili na cedilu in povzročili s tem neprijetno životarenje med žgočimi mestnimi stenami — vsem onim skromnim mariborskim zemljanom, ki jim čas in denar ne dopušča, da bi si poiskali osvežujoče morske ali jezerske .valove. Kaj torej storiti?
Ker bo hladna dravska voda v letošnjem poletju jako problematičen lek za dušečo soparo v mestnem obzidju, so podjetnejši mariborski Adamovi potomci sklenili, pomagati si na zelo praktičen način. »Suknje dol!« je parola, ki jo že deloma izvajajo.
Ni to nikaka nova moda, saj so gospodje brez jopičev že nekaj običajnega v vseh letoviščih, letos se je ta »navada« prenesla tudi v mesta. Dunaj je v tem oziru prelomil s preteklostjo, saj vidiš na Ringu in celo v znani »Karntneri-ci« na vsak korak, posebno pa še na kavarniških terasah, gospode v lahkih srajcah in športnih hlačah ala tenis. V dnevnika se tretira to vprašanje od vseh strani. Seveda se javljajo tudi pro-tivniki z zastarelimi estetskimi nazori In s citati iz »Bontona«. Značilno pa je, da se večina »nežnega« spola izjavlja jproti zoprnim suknenim jopičem, kar je
povsem v skladu s higijeničniml atesti zdravnikov, ki so v ženski modi že dav' no dosegli ono, česar se nekateri možakarji krčevito branijo.
Le poglejmo nedeljsko promenado mariborskem parku v vročem julijskem vzhodu! Dame v zračnih, prozornih to aletah iz etamina, batista itd., gospodje pa v težkih, iz najboljšega angleškega ali vsaj češkega balga krojenih suknjah z dvojno podlago in še podložen telovnik — čudno, da še sploh morejo dihati! Tu di svetli ali listrasti jopiči ne koristijo mnogo. Ilustrovani listi so prinesli te dni slike ameriških volilnih manifestacij, ki so se nekdaj vršile v paradnem obele žju, dočim je letos prišlo vse brez jopičev kot na športni prostor. Listi pozdrav ljajo ta pfeokret in ga stavljajo v vrsto amerikanskih »rekordov«. Pravijo, da konvencijonalni družabni takt ne bo brez jopiča prav nič prizadet.
Brezdvomno tudi v Mariboru ne bo nastala revolucija, če se moški svet ob pasjih dneh korporativno pojavi— brez jopičev na ulici. Mogoče nežnemu žen skemu spolu, ki strogo simpatizira s pra> vili lepega vedenja gospe Scheibenhof, znane predavateljice »Ljudske univerze« iz pretekle zime, nova popaganda ne bo všeč. Svetoval bi jim resno, da same preizkušajo naš položaj s poletnimi toaletami svoje prababice in stavim glavo, da ne bodo zdržale pičle četrt ure v te^ snem oklepu.
Torej. V koliko bo vsled nesrečnega jopiča tangirana zakonska sreča, naj u-gotovi poznejše poročilo, oziroma prizadeti sami.
Sigurno bo ta propaganda dobrodošla vsem mariborskim Adamovcem, posebno pa še občinskim očetom, ki bodo nad iZ' bornim kopalnim nadomestilom našli posebno dopadenje.
Zato pa le vsi — suknje dol! —
— C a 1 d o.
Dež in toča
(Običaji v naših krajih.)
Ako že dolgo časa trpi suša, moraš plug ali voz zavleči v vodo, pa suša kmalu neha.	(Ormož).
*
Suša kmalu mine, če nedolžna deklina zakuri v košari in jo spusti po Muri, kar (e pravi »na Muri kuriti«.
(Mursko polje-)
Ce Pohorci želijo dežja, mislijo, da ga gotovo dobijo, če vržejo mačka v Ribniško jezero.
w
Ako dežuje na Petrovo, bodo orehi »piškavi«.	(Slov.	gor.)
*
~e na dan Marijinega obiskovanja (2. julija) dežuje, bo grozdja malo. Grozdje gre namreč ta dan romat; če pa dež pride, se ne more v- vinograd vrniti, vi	.	l (Slov. gorice.)
•
Trstenjak v »Novicah« iz leta 1857 poroča, da so v Ščavniški dolini znali pastirji dobro prositi za dež. Izbrali so si deklico in ji na nožni palec privezali ptičje pero. Nato so jo gnali k potoku in so jo neusmiljeno škropili, kričeč:	»Bog
daj nam dežja, oj doda, doda!« Beseda je gotovo staroslovanskega izvora in se danes ne sliši več-
♦
Kadar se nevihta bliža, napravijo na kamenu ogenj iz tistega lesa, ki je bil na cvetno nedeljo blagoslovljen v pre-smecu.	(Slov. gorice-Pohorje).
*
Ako začne toča klati, moraš kuhinjske vile navskriž pred hišni prag položiti.
•(Ormož.)
•
Prvo točo, ki pade, je treba hitro pobrati in v peč vreči, ker potem neha.
^ (Mursko polje.)
Duhovniki lahko svojo župnijo prod točo branijo in oblake kam drugam naženejo, čerie hočejo potrebne molitve o-pravitj. Včasih pa duhovniki raje pustijo, da toča vse pobije, ker bi ljudje sicer preveč prevzetni postali. Ko je v Strani-
cah toča hudo pobila, so kmeti kar nad župnika segli, ki se jim je le s teža vo obranil.
(Iz Pohorja v »Novicah« 1858.)
*
Toča bo vse pobila, če.je gospodinja po porodu pred cerkvenim blagoslovom prestopila hišni prag.	(Sl. gor.)
Zaslužena blamaža
je naslov članka v četrtkovi številki »Slovenca« ki pere g. Alojza Neubauerja. — »Slovenec« se sam tolče po zobeh, ko pripoveduje, da je tajnik Posojilnice v Gornji Radgoni, torej mesečno plačan uradnik zavoda, izplačal oz. dvignil brez dovoljenja načelstva »malenkostno svotico od 1,500.000 dinarjev. •. »Slovenec ostaja le pri spoznanju, da se je Npudauer »le v toliko spozabil (dobesedno), da je izplačal itd.« To si je treba zapomniti, ker bodo vsi sodobni in bodoči posojilnični tajniki preko kompetentnega načelstva razpolagali z zadruž nim denarjem po mili volji in to nekaznovano. Kje je tu morala? »Slovenec« nadalje zatrjuje, da se bo Neubauer vrnil in da bo zadevo — »uredil«. Radi ugleda stranke, za katero je Neu-dauer »nesebično« vihtel bojno kopje, je potrebno, da se reši čast stranke in naj velja kar hoče... Res ganljiva skrb za rehabilitacijo strankinega eksponenta! »Zadružna zveza je takoj nakazala denar« — piše »Slovenec«, ki pa previdno zamolči, kakšno kreganje je bilo v Ljubljani radi opisanega brodoloma. — Filip Logar si je privoščil kmečke žepe. Neu-dauer pa žepe svojih žirantov, ki so tudi kmetje. Duo quutn faclunt ideni, non est idem... — Zanimiva pa je tudi ugotovitev »Slovenca«, da krije vrednost Neudauerjevega posestva oz. premoženja vso škodo- Gornjeradgončani vedo dobro, kako -je bil Neudauer situiran od 1. 1918 naprej in da razen uradniške plače ni imel drugih dohodkov. —
Nenavadni lovski blagor.
Šef železniške stanice v Sv. Lovrencu na Pohorju je ustrelil dne 4. tm. srnjaka šesteraka, težkega 30 kg, kar je za tu-kajšne razmere nenavadno srečen slučaj. —
Mariborski	in
Uremensfca
Vreme — četudi muhasto spomladi in začetkom poletja — je že par let naklonjeno juliju — počitniškemu mesecu-Tudi letos se doslej še nismo mogli pritožiti. Bilo je vreme, kakoršno spada v to dobo. Tudi za bodoče so izgledi dobri, vsaj po pratiki in po vremenskih prerokih, ki končno tudi niso od muh že radi tega, ker so tako stari in ker jim toliko ljudi verjame.
V vremenskem prorokovanju je drugi dan julija zelo pomemben in kritičen. — Drugi dan malega srpana lepo. tudi še štirideset dni bo tako — pravi vremenski pregovor. To velja tudi za narobe. Ker je bil drugi dan julija lep, bi lahko že rekli, da smo za 40 dni na dobrem. Da bo bolj zaleglo, so vremenski preroki postavili na pomembno mesto še en dan in sicer deseti. O njem pravijo: kakor bo vreme ta dan, tako bosta mali in veliki srpan. Bomo videli! Letoviščarji se držijo prvega pomembnega dne in če se njegovo dobro prerokovanje ne izpolni, bodo imeli samo pratikarji škodo na dobrem imenu. —
Abiturijčntl srednje vinarske In sadjarske šole
v Mariboru, ki so položili letos zrelostni izpit in so se napotili dne 30. junija pod vodstvom svojih profesorjev na poučni zlet v Avstrijo in Češkoslovaško, so bili zlasti lepo sprejeti na nižji kmetijski šoli v Gumpoldskirchenu in na srednji kmetijski šoli v Klosterneuburgu pri Dunaju. Potem ko so si naši mladi kmetijski strokovnjaki ogledali zanimivosti Dunaia, so v torek 3. tm. zjutraj stopili na češkoslovaška tla, kjer so bili nad vse prijetno presenečeni po iskrenem bratskem sprejemu s strani Čehov. Tekom dne so obiskali srednjo vrtnarsko in sadjarsko šolo v Lednicah pri Budjejovicah, potem znane vrtove kneza Lichtensteina, nakar so bili pogoščeni na nižji vinarski in sadjarski šoli v Valticih.
Poslanec Ivan Pucelj je danes predpoldne dospel v Maribor, da referira na seji okrožnega odbora SKS, ki se točasno vrši ob veliki udeležbi v dvorani hotela »Kosovo« — o krvavih dogodkih ter o sedanji politični situaciji-
Avtobus Maribor—Jarenina.
Jutri, ob 2-30 pop. vozi avtobus od gostilne Spatzek v Jarenino. Po potrebi večkrat. Zvečer pa nazaj.
Kako daleč je iz Maribora v Studence?
Od Glavnega trga do cerkve je približno 1 km. Pismo pa, katero je prejelo naše uredništvo kot »corpus delicti« pravi nesporno, da so Studenci, to mariborsko »predmestje« oddaljeni od Maribora celih — 52 dni... Dnč 15. maja oddano od znane tvrdke na Koroški cesti, je prišlo kljub razločnemu naslovu in brez iskanja včeraj, dne 6. t- m., torej po 52 dneh v roke naslovljenca... Sicer je lepo, da trgovski opomini tako dolgo romajo iz Maribora v Studence, vendar lahko postane taka uprava v gotovih slučajih usodepolna. —
Borza dela išče 18 zidarjev, ki dobe posei pri gradbi železnice Rogatec—Krapina, za drage službe pa 2 sodarja, 4 kolarje in 1 kurjača- —
Po Kopališki ulici
bodo po sklepu zadnje seje mestnega občinskega odbora vozili mestni avtobusi, da se razbremeni ozka in v prometnem oziru preobložena Vetrinjska u-lica. Avtobusi, ki vozijo na progi glavni colodvor — glavni trg in preko mosta, se ne bodo več vračali po Vetrinjski, tem več skozi Kopališko ulico na Aleksandrovo cesto. V Kopališki ulici so včeraj od spodnjega vogala navzgor že začeli podirati kostanje. Radi prometa bo odstranjeno zgoraj tudi stranišče ki itak ni bilo na primernem mestu.
Komanda dravske divizijske oblasti razglaša, da se vrši v pisarni inženjer-skega odeljenja dravske divizijske oblasti v Ljubljani 5. avgusta ob 11. uri prva ofertalna licitacija za napravo električne instalacije v vojaški bolnici v Mariboru. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ci je interesentom na vpogled v mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 5 I, med uradnimi urami. —,	i
Vsem, ki gredo jutri k Šmarjeti!
Z glavnega kolodvora vozi jutri k šmarješki slavnosti ob enih, dveh in treh popoldne veliki mestni avtobus za 40 oseb. Udeleženci se prosijo, da so ob tem času na glavnem kolodvoru, ob dveh namreč se peljejo matičarji. Med temi urami zbrani udeleženci (15—20) pa naj telefonično pozovejo vsakikrat g. Linin-gerja, ki bo tudi s svojim avtobusom na razpolago. Še enkrat: jutri vsi in vse lj Šmarjeti! —
Težka in nevarna vožnja.
Prevoznik Aleksander Veronik je vozil včeraj težak dvovprežni voz gramoza skozi Melje. Pred nekim avtomobilom sta se mu splašila konja ter začela dirjati. Voznik, stoječ na vozu, je izgubil vso oblast nad njima. Na mostu, kraj posestva šolskih sester se je gramoz zrušil z voza, voznik je padel in konja sta zdirjala s praznim vozom proti Sv. Petru. Bogzna kaj bi se bilo še vse zgodilo, če ne bi bil kraj Melja konj ustavil kleparski pomočnik Anton Ser-nec, ki je pogumno in predrzno tvegal svojo moč- Ustavljena konja sta se takoj pomirila, voznika, ki si je močno poškodoval levo roko, je pa rešilni avto odpeljal domov. —
Onesvestila se je
vsled vročine in oslabelosti včeraj okrog poldne med delom v neki meljski tovarni 211etna delavka Alojzija Spaner. Iz tovarne so poklicali rešilno postajo, ki je delavko odpeljala v bolnišnico.
Kos gibanc pol zastonj se dobi 8. julija v Jarenini, v šotorih, p* pristno slovenjegoriških, pa pesivo, razni drugi prigrizki, kava, malinovec, izborne trsne solze itd. Pa igrokazi, tamburi-ca in pevski zbori — cela olimpijada v prid šolske mladine in »Jugoslovenske Matice«. Vlak ob 13.30 na Pesnico, ob
20.30	nazaj. Pesnica-Jarenina okroglo pol ure hoda- Tudi avtobus bo za »zaostale ptiče« na razpolago. —
Mariborski javnosti!
V nedeljo dne 8. tm. otvarja športni klub Železničar pri kadetnici svoj novi športni prostor, ki ga je zgradilo lastno članstvo- Klub podaja s tem prve račune svojega enoletnega trudapolnega delovanja, in apelira pri tej priliki na vso športno javnost zlasti na železničarje, da s številnim nedeljskim obiskom podprejo nadaljnje uspešno delovanje društva. Preskrbljeno je, da pride cenjeno občinstvo na svoj račun tako v športnem u-žitku kakor tudi v neprisiljeni zabavi. —< Otvoritveno tekmo odigra naše moštvo s prvakom Slovenije ASK Primorjem. Nastopijo tudi težkoatleti (rokoborba in boks), med njimi jugoslovenski prvak g. Arzenšek. — Po športnih prireditvah je preskrbljeno z najrazličnejšimi atrakcijami za čim izdatnejšo zabavo. V šotorih se bodo dobila vsa okrepčila. Svirala bo železničarska godba pod vodstvom kapelnika g. Schonherrja. — Začetek prireditve ob 15. — Predprodaja vstopnic pri Zlati Brišnik in v glavni trafiki-
1336
Udruženie rezervnih oficirjev v Mariboru.
Izlet 14- tm. Ruška koča. Prenočišče preskrbljeno v šotorih. Prijave predsedniku. —	1358
Ure, zlatnina na obroke
brez poviška — Jlger, Maribor, Go moška ulica 15. —	IX
Mariborčani, na izleti
Prostovoljno gasilno društvo pri Svt Martinu pod Vurbergom priredi o priliki blagoslovljenja Gasilnega doma v nedeljo dne 8. t. m. veliko veselico s sre-čolovom in z raznimi drugimi zabavami na vrtu trgovca KostajnŠka. — Za izvrstno postrežbo bo skrbelo gasilno društvo. Ker je Čisti dobiček v korist društva, se prosi za obilno udeležbo! — Mestni avtobus bo z glavnega trga k Sv. Martinu vozil ob 1.30, 2.30 in 3.30 pop. — Odbor.	1335
Pri odebelelosti
pomaga naravna Franc-Jožefova voda, da postane telo zopet vitko in da črevesje redno deluje. Mnogi profesorji odrejajo vporabo Franc-Jožefove vode cot dragoceno sredstvo proti odebelelosti srca. V takih slučajih se vzame zjutraj in zvečer po ena tretina čaše. —»
j Marino ra, 'dne 7- VII. 1928.
MarlbVrat?! V F C F * W I K Tutr*
ŠTranA
r»XraP3SS333C3Br7/ei8W
Obregon, novoizvoljeni mehi-kanski predsednik
GENERAL, KI NE MISLI NA DIKTATURO. — AGRARNA REFORMA IN
SOCIJALNA POLITIKA.
S 1. julijem je po republikanski mehi-fcanski ustavi potekla dosedanja in začela nova predsedniška doba, ki traja vedno po šest let. Za državnega predsednika je bil izvoljen skoraj s popolno večino oddanih glasov general Obre-gon. Obregon ni poklicni vojak, general ie njegov nekak častni naslov in ni v nobeni zvezi s tem, kar si na splošno predstavljamo pod tem činom.
Obregon ni nepopisan list v ameriški jn svetovni politiki. Mehikanski predsednik je bil že enkrat in sicer v najtežjih časih svoje domovine. Ko je svojo šestletno predsedniško dobo dokončal, se je mirno umaknil na svoje posestvo v Sonoro- Posestvo Obregona ni kaka razkošna graščina, temneč enostavno, vzorno kmetsko posestvo. Svoj dom je moral zapustiti leta 1913, ko je v Mehiki izbruhnila revolucija.
Vlada je izdala poziv vsem županom, naj zbirajo dobrovoljce proti ustašem. Obregon je bil župan ter je na poziv takoj privedel 300 kmetov. Z njimi se je kakor Andrej Hofer podal v boj. Še pred koncem enega leta je zapovedoval diviziji.
Ko. je izbruhnila Villova ustaja, je bi! Obregon poveljnik celokupne vojske. Predno je posegel v boj, je Villa premagal 30.000 vladnih vojakov. Ko je pa poveljeval Obregon, je 12.000 vladnih do-brovoljcev premagalo 25.000 dobro organiziranih in oboroženih ustašev- Sredi aprila 1915 je Villa zopet poskusil svojo srečo. Imel je močno artiljerijo. Obrego-novi delavski in kmetski bataljoni so pa v par dneh premagali tudi to močno vojske. Obregon je v boju zgubil roko in je postal radi tega še posebno popularen. Vso oblast je imel v državi, 60-000 oboroženih mož je sledilo vsakemu njegovemu migljaju, ni mu pa . prišlo niti na misel, da bi proglasil diktaturo, kakor store to mnogi drugi možje sreče in oblasti tudi brez prave popularnosti. Komaj je bil mir, se je že umaknil v za-
sebno življenje. Domovina ga je poklicala na najvišje državno mesto.
Ko je prevzel vlado, so bile blagajne prazne, grozil je bankrot in tudi ameriška Unija, ki je imela tedaj še dosti obla-' sti nad Mehiko, ni hotela priznati Obre-gonove vlade. Obregon je pa ostal ter uredil finance brez vsake tuje pomoči. Potem je reduciral vojsko. 30-000 vojakov je naselil kot kmete in za prihranjen denar je dal zgraditi 2000 Šol- Izvršil je tudi veliko agrarno reformo, na podlagi katere je nastalo 300.000 novih kmetskih posestev. Uvedel je tudi mnogo socijalnih zakonov ter jih najboljše udejstvil v praksi. Delavci in kmetje so postali njegovi zvesti pristaši. V zunanjepolitičnem pogledu je bil silno energičen. Otresel se je vseh vplivov Unije in v patetični dobi ob zaključku vojne je bil tako odločen in prevdaren, da je prepovedal n. pr. vse filme s hujskajočo tendenco proti nekdanjim nasprotnikom. V najtežjem povojnem času je tako dobro gospodaril, da je našel njegov naslednik Calles največji red in tudi blagostanje v državi.
Ko se je Callesova doba nagibala h koncu, so trume delavcev in kmetov potovale v Sonoro k staremu generalu, da ga nagovorijo, naj sprejme kandidaturo-Ko je dal besedo, da kandidaturo sprejme, je bilo vse prepričano o njegovi zmagi. Vstaje Comeza in Almadasa ter atentati patra Prounda lani v jeseni niso imeli nobenega uspeha in pomena.
Obregonova politika se od Callesove ne bo razlikovala. Agrarna reforma se nadaljuje, šolska tudi in s cerkvijo, za katero se skrivajo najbogatejši veleposestniki — cerkveni dostojanstveniki — bodo ostali isti odnusaji- Zunanjepolitično se bo pa nadaljevala simpatija do Francije, Japonske in Nemčije. Vladni program je jasen: Kruh in zemlja kmetu, mir in red deželi, odločnost napram nasprotniku.
5kančal na neuuyor5ki policiji
Naslednji slučaj kaže, da se tudi v Ameriki državna oblast ne more zanesti brezpogojno na zvestobo izvrševalcev svoje volje. Pred nekaj dnevi so na policijski direkciji v Newyorku odkrili škandal, ki je dvignil med Američane razumljivo nemalo prahu. Direktor policije je prejel anonimno ovadbo, da je med njegovim uradništvom najhujše leglo prepovedanega trgovanja z narkotičnimi sredstvi! Šef je dal takoj izvršiti v vseh uradih direkcije hišno preiskavo, ki je imela naravnost presenetljiv uspeh. V neštevilnih predalih miz in omar policijskih uradnikov ne izvzemši detektivov so našli velikanske množine narkotičnih sredstev in priprav za njihovo uporabo. Takoj je bila odpuščena iz službe cela vrsta uslužbencev in uradnikov, ki bodo vrh vsega tega še primerno kaznovani. Mnogo jih je bilo le degradiranih z višjih položajev na običajne stražnike. Policijski agenti New-Yorka so namreč vse prepovedane predmete, ki so jih zaplenili v službi, pridržali za sebe in jih drago naprej prodajali. Pa so le končno zašili tudi te gospode, ki so mislili, da so nad vsemi zakoni.
Železnicam bo odklenkala?
Tako hitro sicer še ne, vendar se že jasno pozna manjša frekvenca potnikov na železnicah, ki jim konkurira avtomobilizem. V prav lahni meri je to opažati že v mariborski oblasti sami, vse kaj drugega pa kaže statistika železnic in avtomobilizma v Ameriki! Od 1. 1920. do letos je padlo število potnikov na železnici za celih 25 odstotkov! Razumljivo, saj pride v Ameriki na pet prebivalcev en avto, brez katerega ni skoro nobene familije. Bencin, avtomobilski deli In popravila so onkraj luže neverjetno po ceni; zakaj se ne bi raje posluževal torej avtomobila, ki je tudi mnogo udobnejši in pa bolj higijenski kakor železnica. Ameriške železniške družbe napenjajo vse sile, da pobijejo konkurenco
avtomobila. Nekatere so morale celo same uvesti potniški promet z avtobusi, ker bi bile sicer propadle. Podoben pojav je opažati že tudi na Angleškem, kjer so imele železnice v potniškem prometu 1. 1927. okoli dve milijardi našega denarja deficita ...
Rufomobil zagazil u kino
Večje avtomobilske nesreče v velemestih so na dnevnem redu in ne vzbujajo že skoro nobene senzacije. Te dni pa se je pripetila v Parizu težka nesreča, o kateri se še vedno govori po vsem mestu. Na neki prazni parceli je otvoril pod milim nebom podjetnik Cafille kino, ki je bil zelo dobro obiskan- V soboto zvečer je vozil po cesti proti travniku tovorni avto s šoferjem Cotinom in pri ovinku zavozil v plitev jarek, kar je šoferja spravilo iz duševnega ravno težja, da je pozabil ustaviti motor. Avto se je v hipu znašel med občudovalci filma in jih pričel gaziti kakor kakšen tank na bojišču. Več kot dvajset nesrečnih žrtev je pobrala rešilna postaja na prostoru kinematografa.
milijonska kazen
ČikaŠki župan Thompson, o katerem se je že toliko pisalo po listih, je bil te dni obsojen, da mora vrniti milijon dolarjev, ki jih je nepravilnim potom izdal kot cenilne pristojbine. Ta razsodba predstavlja višek boja, ki ga je pričelo pred sedmimi leti čikaško sodišče imenom številnih davkoplačevalcev. Pri ocenjevanju zemljišč, ki so bila razlaščena za regulacijo mesta, je priznal župan izvedencem mnogo previsoke pristojbine iz občinske blagajne. Skupno so dobili izvedenci približno dva milijona dolarjev, vendar pa so morali znaten del od tega izročiti potem Thompsonovi politični organizaciji. Šlo je približno za milijon dolarjev, ki jih je Thompson preveč izdal na škodo mestne občine in sedaj bo moral ta denar vrniti-
Spari
Jutrišnji šport Igrišče SK Železničarja:
ob 8.30: nogometna tekma drugih naraščajev Rapida in Železničarja; ob 10-: nog. t. rezerv Rapida in Železničarja; ob 14.30 nog. t. prvih naraščajev ASK Primorja in Železničarja; ob 16.: nog- t. prvih moštev ASK Primorja in Železničarja; v odmoru glavne tekme rokoborba in boks.
Igrišče ISSK Maribora: ob 93 nog. t. mladin Svobode in ISSK Maribora.
Prvak Slovenije v Mariboru*
Športna publika našega mesta je gotovo hvaležna Železničarjem, da so povabili k slovesni otvoritvi svojega igrišča novega prvaka Slovenije ASK Primorje, ki prispe jutri v Maribor s svojim prvim moštvom in mladino. Znanje in sposobnost ljubljanskih akademikov dokumentira najbolj prvenstvo podsaveza, ki so ga letos prvič dosegli po težkem a vztrajnem delu. Naši Železničarji se pripravljajo jako vestno k svojemu slovesnemu nastopu in bodo dali gotovo vse iz sebe, da dosežejo časten rezultat.
Hazena Zagreb—Maribor.
Jutri ob 5.20 odpotuje hazenska družina ISSK Maribora v Zagreb, kjer bo v medmestni tekmi predstavljala hazeno našega mesta. V zagrebških športnih poročilih čitamo danes priznanje, da je »Mariborova« družina v najboljši formi, da pa se o Zagrebčankah to ne more trditi, ker bo nastopilo več rezerv. Na training matchu je bila v četrtek zvečer baje blesirana Tomljenovičeva, a tudi Flikova in Balzarenova bosta baje manjkali. Potemtakem postavi Zagreb naslednjo reprezentanco: Neferovič (ASK), Kremsir Vera in Nada (Gradj.), Šojat (ASK), Bobinsky (Cone.), Radovič (ASK), Žnidaršič (Cone-). Tekmo, ki se bo vršila ob 11. na igrišču Concordije, bo sodil g. Bosner. Marljivi sedmorici ISSK Maribora želimo čim lepši uspeh! Nastopila bo v naslednji postavi: Breda, Zinka, Hilda, Vida, Verica, Olga, Danu-ška-
1
sije na nočnem nebu in lake tvori celoto.
Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima
išcfell
Terpentin=
Mite1'
majhna uojna na Kreft
' Med vasicami Lakoi in Karanosefida na Kreti je prišlo do težjega boja, čegar predzgodovina je sledeča:	Prebivalci
vasi Karanosefida so ukradli 5 koštru-nov iz vasi Lakoi. Tatovi so bili aretirani, a so jih prebivalci vasi Karanosefida nasilno osvobodili. Ko so za to zvedeli prebivalci sosednje vasi, so se vsi oborožili. Okrog 400 oboroženih ščani zasedli gričevje okrog Karauošefi-Kljub intervenciji orožnikov, ki se je izkazala brezuspešna, so vojujoči se vaščani zasedli gričevje okrog Kananosefi-de in pričeli streljati v vas, odkoder pa so kmalu pričeli odgovarjati. Bitka je trajala ves dan in je bilo tekom boja izstreljenih na obeh straneh okoli 10-000 sterlov. Šele vojaštvo, orožniki in avto-kolone so ločili srdite sovražnike. K sre-či je padel v bitki samo en — koŠtrun, en orožnik in neka ženska, ki je nesla' municijo, pa sta bila težko ranjena.
SK Železničar — postava moštev.
Jutri ob 16. igrajo v prvem moštvu: Štrukelj, Jakovljevič, Wagner, Ravnjak, Frangeš I, Stauber, Jurko, Kopčič, Polak, Pavlin, Konrad, v rezervi ob 10. pa: Mernik I (Pasternjak),, Mernik II, Podja-veršek, Frangeš II, Oman, Krieger, In-kert, Vauda, Petan, Bauer, Jančič (rez. Koren).
Tekma »Maribor—Železničar (Zagreb) odgodena.
Radi nogometne tekme delavskih reprezentanc Zagreb—Osjek je prijateljska tekma ISSK Maribor—SK Železničar (Zagreb) odgodena.
ISSK Maribor — nogometna sekcija.
Postava prve mladine, ki nastopi jutri dopoldne ob 9- proti mladini Svobode, je razvidna z oglasne deske na igrišču.
Športni prostor odda
v uporabo dnevno od 8. do 17. ure proti nizki najemnini SK Železničar. Vprašati je pri M. Rajhu, delavnice drž. železnic.
1356
Sokolstvo
Mariborsko okrožje priredi v nedeljo 8. t. m. v Slovenski Bistrici svoj okrožni zlet. Za vse telovadce našega mariborskega društva je poset tega nastopa obvezen. Odhod in zbirališče na glavnem kolodvoru ob 5. uri 20 minut- Naklonjeno nam občinstvo prosimo, da poseti mogoče zlet s popoldanskim vlakom. Vožnja je polovična- Udeležba v kroju.
Neuspeli izgovor.
Joško pride iz šole z novimi packami v zvezku: »Papa, tokrat sem pa popolnoma nedolžen. Polce mene sedi namreč mali zamorček — in' temu ie tekla danes kri iz nosa.«
Kakor nekčaj u starih časih
tako se še danes rešujejo častne afere na Poljskem. Te dni je bil bivši državni pravdnik Bilaževski obsojen radi žalje-f nja nekih oficirjev na večjo denarno kazen- Predigra te afere je naslednja. Pred štirimi leti je sin obsojenca razžalil v neki restavraciji kapetana Krusanovske-ga in poročnika Kakuščinskega, oficirja’ 15. ulanskega polka. Razžaljena oficirja sta si na licu mesta poiskala zadoščenja in brez pomisleka ustrelila mladeniča. -Vojaško sodišče pa je oprostilo oba ob-toženca, češ, da sta izvršila dejanje v obrambi svoje oficirske časti. Ob neki priliki je videl lani Bilaževski. stati imenovana dva oficirja na častni straži pred nekim spomenikom, kar je očeta umorjenega mladeniča tako ,razburilo, da jd poslal poveljniku polka pismo z vpra-i šanjem, ali res ni imel dostojnejših ofici-rov za vršenje častne službe. Radi te ža* litve je bil Bilaževski obsojen na denarno kazen.
  ^-—4
Poslano
ZATVORITEV KINA UNION.
Javnosti je znano, da se nahajajo mariborska kinopodjetja vsled dalekovidne in skoro sistematične davčne' politiko države, občine in oblasti v tako obupnem položaju, da je vkljub temu, da obratujeta samo dva kina, nadaljnje obratovanje brez občutne izgube onemogočeno, ker samo razne dajatve na taksah' in davkih znašajo okroglo 50% od hrutto inkasa.
Radi tega sem se odloči! z obratovanjem prenehati, ter zaprem kino dne 12, julija t. 1.
Ob tej žalostni priliki si usojasti staviti cenj. javnosti skromno vprašanje, s čim na tem ljubem svetu se more utemeljiti oz- opravičiti tako obdavčenje, Id presega najskrajnejšo plačilno možnost podjetnika, in ga s tem spravi ob vksi-jstenco?	OJURO	VALJAK,
lastnik kina Union.
Maribor, 7. julija 1923,
1359
višjih cenah. — Dger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
Vsakovrstno angleško,
češko in jugoslovansko sukno že od 24 Din naprej dobite pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg.__________________________________________________
Stanovanje 2 sob s pritiklinami
išče trgovec za takoj ali drugo polovico tega meseca. Ponudbe na upravo pod: 2 sobi.________________________________ 1349
Iščem solnčno prosto stanovanje
3—4 sob s pritiklinami. Pritličje izključeno. Odrasle osebe. Plačam naprej. Dam nagrado. Ponudbe na upravo pod Z- S.___________________________________1351
Prazno sobo
s kabinetom v mestu, ali Krčevini išče miren starejši samostojen gospod s 1. avguston^ ali 1. septembrom. Separaten vhod in elektrika. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Starejši gospod«.
telj se prosi, naj jo odda v hotelu »Mc-ran v Mariboru« pri portirju ali pri upravi »Večernika« odnosno, da jo pošlje na naslov pisem in faktur, ki se v njej na-hajajo, proti nagradi._________________1360
Sprejmem natakarico
pridno in pošteno, za prevzem dobroido-če gostilne, z znanostjo slovenskega in nemškega jezika. Potrebna kavcija Din 4000—5000. Ponudbe na upravo lista pod »Gostilna T. M.«______________________ 1361
Meblirano solnčna soba
se odda gospodu ali gospodični. Vpraša-ti: Pristan št- 6, I. nad. ____________1354
Prazno sobo
oddam takoj. Dušanova ulica št. 9- 1352 Trajne kodre po najnovejšem sistemu. Vodna ondulacija, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul. št. 1.	"77
DECVO
v vseh obstoječih barvah, navadno in svileno dobite nri tvrdki
L. ORP5K, MARIBOR KOROŠKA CESTA 9
NI VSEENO
Gostilna Rado Starman
1834	Mlinska ulica št. 9
priredi v soboto, dne 7. julija
Največja izbira jestvin za izletnike in turiste najceneje v delikatesni trgovini
L. UHLER, MARIBOR
GLAVNI TRG (Rotovž). 1017
katero znamko kolesa si kupite. Vedeti mBUvSOGu7	morate, da so kolesa po Din 2300 —. 1600'—
(ril W	’n 10°°’—• Varujte se najcenejših koles,
sjsEfM L/m F	ker se podražijo vsled popravil.
lilij	W a	Kupite samo
®|	M	STEYR - WAFFENRAD
„* I	z	dve	letnim	jamstvom.
Glavno zastopstvo in zaloga	3107
Bogomir Divjak, Maribor, Glav. trg 17
KONCERT
Začetek ob 19. uri — Pojedina piščancev Z izbornim vinčkom in vedno svežim pivom iz sodčkov je dobro priskrbljeno Za obilen obisk se priporoča R. Starman
Otvoritveno naznanilo!
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prevzel znano gostilne
„Pri starem mostu**
(preje Lešnik) v Dravski ulici št. 13.
Točil bom pristno dalmatinsko vino iz domačega kraja. Mrzla in
gorka jedila bodo cenj. gostom vedno na razpolago. Specijalitete: »almatinska šunka, ovčji sir itd. Za mnogobtojni obisk se priporoča:
Juro Kafunlč	1343
Razstava energij, gospodarstva In umetnosti :: glasbene in športne prireditve :: jubilejna razstava :: gospodarski ogled, razstava mesta
Pojasnila vseh vrst daje
far jir&t danes v soboto, due 7. mM vslučaju lepega vremena
M PRI „GAMBRINU“^
W Igra SchOnherr-jeva godba. Obče- ’ ' znana dobra kuhinja, prvovrstna vina, Tscheligl-jevo marčno pivo in pivo „a la Plzen". Vstop pros
Vinotoč Palzl
Laiteršberg
vino po 10 in 14 dina^ev liter 1844
Gr a z, Landhausgasse Nr. 7
Od 23. janija do 31. oktobra
E 3665/28-4
V pondeljek, dne 16. julija 1928 se bode pri Okrajnem sodišču v Mariboru ob 9. uri dopoldne v sobi št. 27 na dražbi prodalo lepo enonadstropno stanovanjsko hišo Meljsi & cesta št. 29 s trgovino, obsežnimi skladišči in pisarniškimi prostori ter velikim dvoriščem. Hiša je prikladna posebno za špedicijsko podjetje ali pa veletrgovino. Stanovanja in prostori takoj na razpolago. Sodna cenitev Din 670.000— Ne zamudite ugodne prilike.
Dražbeni oklic
Ifcie 31. avgusta 1928 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Sv. Magdalena vi. ft. 327, cenilna vrednost 104.263*50 D, najmanjši ponudek 52.126*75 D. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni dedki sodišča v Mariboru.
Okrajno sodlšfe v Mariboru,
dne 29. junija 1928.	1347
***** K0MOTC,i *Jutra‘ v Ljubljan,; Predstavnik izdajatelja In urednik Pran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. cL. predstavnik
btanko Uetelav Mariboru.
Ker ni denarja, jamra staro, mlado; za 2-dinarja greš v studenški »grado«! — Vabi Vas na obisk Katra Štehlik, lastnica obalnega kopališča v Studencih.
Gostilna »DRAVOGRAD« Maribor, Smetanova ulica št. 54, toči naravno framsko vino od gospe Frangesch. Topla in mrzla jedila vsak čas na razpolago. Za obisk prosita gostilničarja J. M.
Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po naj-
Pozor!
Ročna potna torba rdečkasto rujava s tremi ključavnicami, vsebujoča spise, fakture, beležke, stampilje, legitimacijo »Udruženja trgovaca i putnika« s fotografijo, ki je za vsakega drugega brez vrednosti, nadalje z večim okroglim medaljonom se je izgubila med vožnjo Maribor—Zidanimost v četrtek dne 5. julija v nočnem vlaku 23-25, nekemu u-službencu, ki je brez premoženja in mora skrbeti za revne sorodnike. Najdi-
Instruktorja
se išče za slovensko stenografijo. Po-t nudbe na upravo lista pod »resen«- 1350
Hiša v Račjem
s stanovanjem blizu postaje ugodno na prodaj. Vprašati Mlinska ul- 30.	1327
Sobo- in črkoslškanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	1348
Dvokolo zastonj
dobi oni, ki se odvadi tobaka. Zahtevajte prospekte. Milko Škerlec, trgovina dvokoles in šivalnih strojev Sv. Tomaž-Ormož.	1355
Gonilni jermeni za mlatilnice, žage, mline itd. v vseh širokostih v zalogi pri Ivanu Kravos-u, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13-	1253