68. številka. Ljubljana, v petek 23. marca. XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan zvetfer, izimsi vcdeljc in praznike, ter velja po pošti prejemki) za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za fetrl l>-1 ;i t trld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Setrt leta I gld. 10 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom imuna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znafia Za oznanila plačuje se od četiristopne putit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po o kr., če se dvakrat, in po 4 kr., cc se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in n p r a v n i S t v o je v Rudolfa KirbiSa hiši, ,.Gledališka srolba". Uprfavništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Občni zbor „Narodne Tiskarne", V četrtek dne 22. marca 1888 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se sklicuje nov OBČNI ZBOR delniškega društva 11 na dan 5. aprila 1888 ob 6. uri zvečer v prostorih „Narodne Tiskarne" z istim, za občni zbor dne 22. marca 1888 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočnih delničarjev in število od njih zastopanih glasov. Upravni odbor „Narodne Tiskarno". Iz državnega zbora. Na Dnuaji, 20. marca. [I/.v. dop.| (Konec.) Težaven položaj ustvarila je nebrzdana narava Schonercrjeva političnim prijateljem njegovim, kateri so mu sedaj priskočili na pomoč. Iteči se mora, da je i zbornega zagovornika imel v poslanci Pat-taiji. Z juridičnega stališča pobijal je Pa t ta i poročilo imunitetnega odseka, kazoč na to, da se je zbornici tu baviti s politično in tendencijozno pravdo, proti kateri je varovati imunitetno pravo poslanika. Z veliko spretnostjo razkrije jalovost prvotne ovadbe ter skuša dokazati, da v tem, kar so storili Sehtt-nerer in drugovi, niti sledii ni zločina javnega na-siistva. Govor njegov, kateremu je po svoji navadi privezal patetičen konec, vidno je uplival na poslu šalce. Nasvetuje, naj se stvar vrne imunitetnemu odseku z nalogom, z nova pretresati to zadovo. Da. ui bil Schdnerer s svojo surovostjo splošne nevolje vzbudil mej poslanci, kdo ve, ne bi li Pattaijev predlog, katerega je v danem položaji podpiralo le kakih 30—40 poslancev, vender pridobil si večine? Kar je Pattai popravil, skazil je zopet Scho-nererjev allatus T lir k. Za njegove razprave se sicer zbornica v obte ne zmeni več; danes pa je tudi naj resne j&im in najČmerhejSim parlamentarcem za trenutek izvabil glasno veselost, ko je slikajoč židovska izzivanja, razkačen vskliknil: „In potem zahtevate od nas, da bi postopali po Kniggejevem konverzaciJ8kem slovarji?" Gromoviti smeh sledil je temu dokazu Turkove slovstvene izobraženosti. Jako dobro govoril je proti Schiinererjevi izročitvi tudi dr. Lueger. Karakterističen bil je način njegovega zagovora. Sam je priznaval, da je varovanec njegov nekaj bedastega bil učini 1, ko se je podal v uredništvo. „N. Wiooer Tagblatta" „in tudi danes" — pravi - .napravil je velikansko bedastoćo. Ali zločinec vender ni, če je prav časih nekoliko neotesan." Navedel je Dunajskega volilea, rodom 0 ha, kateri mu je na dušo bil priveza!, naj nikar no izroči Schijneieria, češ, židovskih časnikarjev imamo na Dunaji v izobilji, Schonererja pa jednoga samoga. Konečno priporočajoč, naj zbornica izročitve ne dovoli, pozval je tovariše, s krščansko Ijubeznjijo nasproti stopiti sovraštvu in maščeval Dosti židovskega plemena. Poročevalcu dr. Weeborju ni trebalo, v obširnem govoru braniti stališča odsekove večine. Pattaijev predlog zavrgel se je z velikansko večino; zanj glasovali so le protisemitsko krdelce, Dunajski demokrati, del Steinwenderjeve frakcije, par Trentovoev, potem izmej Mladočehov Vaša ty in grof Kaunic. Nekoliko Slovencev in Poljakov ter precejšen del Lieehtensteinoveev odstranili so se neposredno pred glasovanjem. Sicer je vsa zbornica pritrdila predlogu imunitetnega odseka. Druga točka dnevnega reda bila je zopet — S e h i) n e r e r! Poročevalec dr. II i r s c h nasvetuje imenom imunitetnega odseka, naj se pohujšljivec soduiji izroči zarad tega, ker se je na nekem ko-mersu Dunajske „Tevtonije" p rol ista vi jal policijskemu komisarju ter dijaško sv« j o družbo podšun-tal v istem zmislu. Schdnerer bil je sam oglasen k stvari, toda z ozirom na to, da se mu je beseda preje odtegnila, ko je Slo za mnogo važnejšo reč, odpovedal se jej je sedaj prostovoljno. Pattai in Kron avvetter skušala sta pobijati odsekov predlog, krotki poročevalec niti odgovarjal ni, toda zbornica privolila je brez pomisleka tudi drugi izročitvi. Isto tako je brez razgovora pritrdila zahtevi neke češke okrajne sodnije, katera hrepeneč po zanimivi osobi poslanca grofa Boos-VV al dečka prosi za izročitev tega zastopnika. S tem je seja bila pri kraj. Mej izročenimi interpelacijami, katere so se prečitale koncem de-našnje se|e, omenjam Interpelacijo dra. Zueker-a in dra. Madejskega, katera zadeva jezikovno prakso najvišjega sodnega dvora. Interpelanta in njijini drugovi — mej njimi tudi slovenski poslanci, — povprašujejo voditelja pravosodnega ministerstva, zakaj s«? ne izvršuje določb, ces. paterta / dne 7. avg. 18o0 ter razsodbe najvišjega sodišča ne razglašajo v onem jeziku, v kojem se je obravnavalo pri prvi instanci Dnevni red prihodnjih sej ne bode prouzročil nobene razburjenosti, silno je pohleven. K večjemu pri verifikaciji II e i n r i c h o v i utegne biti nekoliko hrupa. Tem važnejše stvari pa se pripravljajo za kulisami. Dosihmal glede spiritnega davka še ni prišlo do nobenega dogovora mej vlado i u Poljaki. Grochol8ki posreduje, toda situacija je vedno Še napeta, Poljaci Se niso „ mehki" navzlic raznim neutemeljenim govoricam, katere čitamo po Dunajskih listih. Vašega dopisnika obhaja neka slutnja, da bode špirit bržkone razdrobil večino, baj" tudi strmoglavil vlado Naj si bodi. — Slovenci pozitivno ne bodemo po njej tugovali! Slavnosti Djakovske. (Dalje.) JoNipovo. Ko je jela nočna tema umik iti se prodiraj očim sebičnim žarkom, naznanjal je Djakovskemu prebivalstvu strel topičev, da je napočil slavnostni dan. Na ulicah začelo je postajati živahno in na tigu pred stolno cerkvijo in vladiŠkira dvorcem začei se je zbirati praznično oblečeni narod. Ker je bilo ta dan zabranjeno prostemu narodu prihajati v Dja-kovo, pomagal si je marsikdo tako, da je prišel že v soboto ali nedeljo ter pričakal slavnostnega dne LISTEK. Otci in sinovi. Ruski spiaal J. S. Tnrgenftv, preloSil Ivan Gornik. XXIII. (Dalj.-. Pavel Petrovič je odšel, Bazarov pa je postal pred dvermi in na jedenkrat vskliknil: „Za vraga, kako lepo in neumno! Kako glumo smo zaigrali! Učeni psi tako po zadnjih nogah plešejo. Odreči pa bilo je nemogoče; on bi me bil udaril in potem . . . (Bazarov je pri sami ti misli prebledel in ves njegov ponos se je oživil). Potem hi ga bil moral zadušiti, kakor mačka." Povrnil se je k mikroskopu, a srce se mu je vznemirilo in pokoj, potreben za učenje, je izginil. „Videl naju je danes", mislil je, „ali pa je mogoče, da tako brata zastopa? In kaj je pač to takega: poljub? Tu mora hiti kaj druzega. Ha! ali ni morebiti sam zaljubljen? Seveda, zaljubljen je, to je jasno kot beli dan. Kake spletke, kdo bi Si bil mislil! . . . . Grdo!" sodil je konečno: — „grdo, od katere strani pač pogledaš. Prvič treba bo na- staviti glavo in na vsak način odpotovati; in potem Arkadij ... in ta božji volek Nikolaj Petrovič. Grdo, grdo." Dan minil je nekako posebno tiho in zaspano. Feničke kakor da bi ne bilo na svetu; sedela je v svoji sobi, kakor miška v luknji. Nikolaj Petrovič držal se je jako zamišljeno. Izvestili so ga, da se je v njegovi pšenici, na kojo je posebno upal, pokazal snet. Pavel Petrovič mučil je vse, celo Prokulica s svojo ledeno udvornostjo. Bazarov pričel je pisati očetu pismo, a raztrgal jo je ter vrgel pod mizo. „Ako umrem", nii.slil si je, „bodo že izvedeli; a jaz ne bom umrl. Ne, dolgo bodem še na svetu životaril". Ukazal je Petru, da naj pride drugo jutro za rana k njemu, radi nekega važnega opravka : Peter si je domišljeval, da ga kani vzeti saboj v Peterburg. Bazarov legel je pozno, in vso noč mučile so ga čudne sanje . . . Odinoova plavala je pred njim, bila je njegova mati. Za njo hodila je mačića s črnimi brčicami, in ta inačica bila je Fenička; Pavel Petrovič: pa se mu je kazal kot velik gozd s katerim se je on vender moral biti. Peter izbudil ga je ob štirih; takoj se je oblekel in odšel ž njim. Jutro bilo je lejto, sveže. Mali, pisani oblački plavali so kakor macice po bledojasnem azurji ; drobna rosa pokrivala je listje in travo ter blestela kakor srebro po pajčevinah; vlažna, črna zemlja je nekako še hranila rumeni sled zarje, z vsega neba sipale so se pesni skorjančje. Bazarov prišel je do gozda, usedel se v senco na kraji in še-le tedaj razkril Petru, kake usluge pričakuje od njega. Omikani strežnik prestrašil se je na smrt, a Bazarov ga je pomiril z uverjenjem, da mu ne bo treba druzega delati nego pri strani stati ter gledati in da si ne naklada nobene odgovornosti. — »Poleg tega pa", dostavil je, „pomisli, kaka važna uloga ti je namenjena!" Peter mahal je z rokama, povesil glavo ter ves zelen naslonil se ob brezo. Pot iz Marjina vodila je ob gozdićevem robu , lahek prah ležal je na njej, Dotaknilo se ga od včeraj ni še niti kolo niti noga. Bazarov gledal je nehote po tej cesti, odtrgal in grizljal travico ter vedno trdil samemu sebi: „Kaka neumnost!" Ju-tranji hlad prisilil ga je, da je parkrat vzdrhtel... Peter pogledal ga je otožno, Bazarov pa se je le smehljal: bal se ni prav nič. Zacul se je topot kopit po cesti . . . Mužik pokazal se je izza drevja. Gnal je dva opravljena konja pied saboj in gredoč mimo Bazarova pogledal ga \n. nekako čudno »er ni privzdignil čepice , kar je Petra jako vznemirilo kot slabo znamenje, ,'1'a pri svojih znancih ali sorodnikih. Djakovo samo pa je sv. Josipa dan — dasi na Hrvatskem ni zapovedan praznik — praznovalo bolje ko vsak drugi dan v letu. Skoro vse trgovine, še celo židovske, ostale so zaprte; hiše pa so se odičile z zastavami še lepše, ko prejšnji dan. Vladičini gostje zbirali so se v dvoranah vla diškega dvorca. Bilo jib je prispelo od raznih krajev nad sto. Iz Zagreba došli so zastopniki mesta: župan Badovinac ter mestna odbornika grof Kuliner in Lovrenčič; zastopniki akademije: dr. Rački, dr. Pilar in dr. M ar kovic; zastopniki vseučilišča : »1 r. V o j n o v i č, rektor S m i -čiklas in dr. Baron; zastopnika odvetniške zbornice: dr. Mazzura in dr. Vidrič; dalje grof Ivan Draškovič, grot Norman, Derenčin in Karlo pl. Mihajlović. Iz Broda prišel je dr. Brlič na čelu večjemu odposlanstvu; iz Osjeka odposlanstvo deseterih osob, mej katerimi odvetnika dr. Ne uman in dr. Muševič. Večji doposlanstvi prišli sta tudi iz mesta Vinkovcev in trga Iloka. Iz Stare Pazove dospel je evauuelski župnik Sveto z a r H ur b a n , sin nedavno umrlega slovaškega rodoljuba iu prvaka M. llurbana. Tudi duhovništvo Pečuhske vladikoviue poslalo je več zastopnikov v Djakovo. Duhovstva domače vladikoviue razen Djakovskega ni bilo navzočnega, ker so se ta dan po vseh cerkvah vršile svečane službe božje. Ob devetih prišla je duhovščina, na čelu jej prosti dr. Bački, S tre i t i u O. Miler, po pre-vzvišenega vladiko in takoj na to jela se je mej zvonenjetn in grmenjem topičev pomikati procesija iz dvorca preko trga v cerkev. Prvi so šli bogo-slovci, potem redovniki, zu njim ostala k slavuosti došla duhovščina, za njo kanoniki iu potem vladika sam pod dragocenim nebom ograjen z vijoličastim plaščem s bermelinovim kolarjem. Takoj za vladiko razvrstili so se njegovi gostje. Mej mnogoštevilno množico, katere šumenje bilo je podobno bučanju lahno vznemirjenih valov, nastala je praznična tišina. Koder je Bel vladika, padalo je na kolena mlado in staro, križajoč se o njegovem blagoslovu. V cerkvi bili so za \ nanje goste vlad čine pripravljeni po obeh straneh velikega altarja z dragocenimi preprogami pogrnjeni prostori. Ostali prostori — v objemu zu preko 3000 duš — bili so natlačeno polni. Slovesna sv. maša, katero je daroval vladika z veliko asistencijo, začela se je^točno o polu desetih. Glasovi krasno ubranili orgelj, ki so doneli miiobno po veličastnih cerkvenih prostorih, zdeli so se mi podobni angeljskemu petju , prihajajočemu z nebeške višave. Petje Izvrševal je močan mešani zbor pod voditeljstvom cerkvenega pevovodjeTrišlerja, ki je za ta dan uav .aše komponoval sveto mašo, katera se more prištevati uajkrasnejšlra cerkvenim skladbam. Mej sveto mašo obhajal je vladika na stup-njkah velikega altarja mnogo vernikov obojega spola. Po končanem svetem opravilu pa je izpred altaija govoril daljši govor, ki je na vse navzoče naredil tako mogočen utis, da ni bilo videti v cerkvi sulega očesa. Mnogi ihteli bo se glasno. Glavne misli Uga prekrasnega cerkvenega govora so: „Petdeset let je, odkar B6m postal duhovnik. je tudi rano ustal", mislil si je Bazarov, „a on gre vsaj na delo, mi pa V ..." — Menda gredo, zašepetal je najedenkrat Peter- Bazarom privzdignil je glavo in zagledal Pavla Petroviča. Oblečen v lahko kockasto suknjico iu kakor sneg dele hlače korakal je hitro po cesti; pod pazduho nesel je zaboj ček zavit v zeleno sukno. — Oprostite, zdi se mi, da sem vas pustil čakati, rekel je klanjajo se najprej Bazarovu, potem Petru, katerega je znmtral v tem treuotku nekako v ulogi gekundanta. — Buditi nisem hotel svojega strežnika. — Nič ne de, odgovoril je Bazarov, — midva sva tudi ravnokar prišla. — A! Tein bolje! — Pavel Petrovič se je ozrl. — Nikogar ni videti, uihče nas ne bo motil . . 1 Ali začnemo? — Začnimo 1 — Novih razjasueiij, mislim, ne zahtevate V — Ne zahtevam. — Ali hočete nabasati? vprašal je Pavel Petrovič jemaje samokresa iz zabojčka. — Ne, bašite vi, ja« pa bom odmeril korake Jaz imam dolgi nogi, dostavil je Bazarov smehljaje — Jeden, dva, tri. lUuiJL. prih ; Izredna božja milost poklicala me je kmalu na to vladiško stolico, da sem Vam višji dušni pastir. Naj je bila moja volja še tako dobra in moja moč še tako slabotna, jedno je gotovo, da sera vednn imel pred očmi uzvišeni svoj poklic Večna resnica, ki se tazodeva v naukih svete vere; ta resnica, ki je od Boga s onega in ki vodi k Bogu, bila tni je vodilo pri vsem mojem delovanji ; njo ohraniti neoskrunjeno, bilo mi je neprestano hrepenenje. Združeval sem pa v svetem svojem poklici z ljubeznijo do Boga tudi \edno ljubezen do naroda, ljubezen do Vas, ki sb* bili izročeni mojemu vrhovnemu pa-stirstvu. Vest mi zato ne očita ničesar. Duhovnika ne morem si misliti, ki bi poleg Boga ne ljubil svojega naroda; ako pa so vender taki. tedaj niso pravi duhovniki, tedaj ne umejo prav dolžnosti svojega stanu. Pravi pastir mora dati življenje za svoje ovce; te ovce ste mi vi, te ovce mi je narod moj. Naj bi me preganjali in tirali v smrt, ljubezni do naroda ne dam si izruvati iz srca. Jezus Kristus daroval se je na križi v neskončnej svojej dobroti za vesoljno človeštvo; a on —■ sin božji — je še v poslednjih trenotkih prosil nehvaležnemu narodu svojemu odpuščanja, on je izraelski narod v neiz-mernej ljubezni do njega izgovarjal, da ne ve kaj dela. Tudi jaz bodem narod svoj ljubil, zanj gorel, zanj deloval do poslednjega izdihljaja kot pravi duhovnik ; vedite pa tudi vi vsi, da mora v trenotku nevarnosti biti vsak posameznik, gospod ali kmet, duho.nik v službi naroda in domovine. Ako ljubim in blagoslovljam svoj narod, ne ljubim in blago-slovljam le Vas, ki ste mi udani, temveč ljubim in blagoslovljam tudi svoje sovražnike." — Nepopisljiv bil je utis tega govora. Vladika v polnem cerkvenem ornatu z mitro na glavi in pastirsko palico v rokah , praznujoč petdesetletnico svojega mašništva, a govoreč tako živahno in gladko, ko da mu je komaj trideset let; boseda njegova priprosta kljubu temu po!na duševne globokosti; obraz njegov oblit z neko nadzemeljsko niilobo — vse to uplivalo je na navzoče tako harmonično-pobožho, da je po končanem govoru, ko se je vladika vračal na svoj prestol, cela cerkev kakor vsled neznane zapovedi popadala na kolena. Iz src vseh pa so gotovu puhtele k vsemogočnemu Bogu naj-iskrenejše prošnjo, naj bi svojej svetej cerkvi in narodu ohranil še dolgo tega blugovestnika ljubezni in resnice. Ko se je po podelitvi apostolskega blagoslova vrnil vladika v svoi dvorec s procesijo v jednakom redu, kakor je prišla v cerkev, podal se je v ožje prostore svojega stanovanja, da se odpočije; v prostornih dvoranah njegove rezidencije pa so se začele zbirati mnogoštevilne deputacije v tem. ko se je sila navoda zbralo na prostornem trgu pred dvorcem ter v veži in na dvorišči istega. O poludvanajstib začel je vladika vs]>rejemati razna odposlanstva. Prvo bilo je na vrsti odposlan stvo duhovščine domače vludikovine pod voditeljstvom velikega kapiteljskega predstavnika Juraja Tor-din ca, potem odposlanstvo duhovščine pečuhske vladikoviue in odposlanstvo redovnikov. Za duhovščino bilo je vsjirojeto najpreje veliko narodno odposlanstvo, v čegar imenu izročil je grof Ivan Draškovič adreso z 9O0O podpisi z raznih krajev .lomovine in potem takoj odposlanstvo Ljubljanskega nit sta. V imenu poslednjega nagovoril je vladiko mestni odbornik Ivan Hribar takole: gVisokoprevzhoditeljnJ in viso;c>ii>rosvošeeiii gospod! Premilostivi vladika! Petdeset let je minolo, odkar ste, darovavši prvo sveto daritev, posvetili Bogu svoje srce, katero je prej že posvečeno bilo narodu in domovini. Ta trojna posveta bila je izvor velikih dobrot, katere ste skazali svetej cerkvi in domovini. Petdeset let ne poinenja veliko v življenji narodov; a v življenji hrvatskega naroda pomenju teh petdeset let ceia stoletja. Svet poznal je Hrvata le juuaka na bojnem polji; na prosvetnem po[>rišči ni si ga zmatral vrst nega. Začuden si torej mane oči sedaj, ko vidi, da je ta kulturno preziram narod v poslednjih letih napredoval tako orjaški, ko vidi, da se je v hrvat-skej domovini začela tako znamenito gojiti znanost in vazcvetati umetnost. Začuden si mane oči in povprašuje s««: od kod vse to v tako kratkem času? Iu tu postaja pred Vašo uzvišeno osobo in priznati si mora: iz Njega, iz biskupa Strosmajerja. Da, — visokopievzhoditeljni gospod! ves ta velikanski napredek Vašega naroda večinoma Vaše je delo Vi ste radostnega srca pozdravljali vsako zasnovo za napredek naroda in povzdigo domovine ; Vi ste v najboljših srcih hrvatskih budih in gojili nado do slavne bodočnosti ; Vi ste iz darežljive svoje roke sipali brezštevilno dobrot širom domovine; Vi ste hrvatskemu narodu dali onor kar drugim narodom dajo cesarji in kralji: vseučilišče, akademijo, galerijo slik in pa čarokrasno to cerkev, v katerej ste po milosti božjej da'ovali danes zlato sveto mašo in katera je po zasnovi in iavedbi najsvjajnejša priča velicega Vašega uma in bla/.ega Vašega srca. Tacega moža imenovati svojega Častnega meščana jionoano je glavno mesto bi atovskega slovenskega naroda, bela Ljubljana. Zato je nje zakoniti zastop izbral nas iz svoje srede ter nas poslal sem z naročilom, da Vašej Visokoprevzhoditeljnosti sporočimo v današnji slavnostni dan čutila Ljubljanskega prebivalstva, katera se dajo izraziti z malimi besedami, ki slovejo: brezmejno občudovanje in najpopolnejše spoštovanje." (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje Acžclc. V Ljubljani 23. marca. <-'«>s|MHlska /B»os-niva ima danes sejo. Na dnevnem redu je prvo branje zakona o oskrbovanji veronanka na javnih ljudskih in srednjih šolah dmgo branje zakona, s katerim se dovoljuje pobiranje davkov za meseca april iu maj, drugo branje zakona, s katerim se dovoljuje podpora za odpravo velike reve na Goriškem, drugo branje zakona o urejanji [»ravnih razmer židovskih verskih občin. Y n a ii j e «'iai<-i.ji se bode vojaškim intendancijam dodali zastopniki kmetijstva in trgovine in bodo dajali sovete pri nakupovanji potrebščin za voiake. Na Angleškem so vlani naprav.li 29 novih vojnih ladij, več starih so pa popravili. Noveladijeso največ lahke, kakeršnih je največ potrebovala angleška mornarica. V lira .".i I i.j i se je ministerstvo zopet, pre menilo. Konservativno miuisterstvo je odstopilo baš zaradi vprašanja o odpravi robstva. Sedaj so prišli na krmilo liberalci, ki bodo skušali odpraviti hitreje robstvo. Konservativci bi radi, da bi se robstvo še dolgo popolnem ne odpravilo. Načeloma je robstvo že odpravljeno z zakonom z leta 1871., po katerem otroci robov neso več robi. A na ta način bi se še robstvo ne odpravilo popolnem nekaj desetletij. Liberalci in cesar pa žele, da se hitreje odpravi. 1885 leta sklenil se je bil zakon, da se morajo odpustiti vsi šestdesetletni robi, ki se zavežejo, da bodo še tri leta služili svojim prejšnjim gospodarjem. Odprava robstva pa ima velik upliv na narodno gospodarstvo Brazilije. Dopisi. Ođ Savinje 21. sušca. [Izv. dop.] V obče osobito pa v središči slovenskem, v Ljubljani, goje prepričanje naši somišljeniki, da ie Savinjska dolina tako trdna glede narodnosti in neustrašljivosti, da se jej ni nikoli, nikdar bati raznarodeiija Seveda! tajiti ni, da broji ta dolina, in to posebno v okrajih Vransko in Gornjigrad dokaj čilih, zavednih močij, mlajših iu starejših, tajiti se tudi ne da, da Celj skega mesta nemčurska oholost iu Celjskih jauičar-jev neznosno nasilstvo odletava od trdnega narodnega oklepa Savinjčanov, in to ob vsaki priliki. Ali baš te okoliščine iu pa to, da se nemčurjem ni po srečilo še dosihmal pognati v to solzno dolino zu-gvozdo pruskega servilizma, kakeršue zagvozde so n. pr. trgi Vitanje, Luški trg itd, baš to je zazibalo naše iskrene narodnjake v Savinjski dolini v nekako dremanje. To ni varno! Vrag ne spi in ne miruje, tiho se plazi okolu in skuša usejati luliko iu usejal jo bode, ako bi čuvaji dobre setve dremali ali celo res zaspali! Lulika pa hitreje usklije, kakor dobra setev, a se tudi iztrebiti ne da. Upliv Celjanov začel je polagoma stegati tipal-niče svoje ob bistri Savinji navzgor in to od izliva Savinje, kjer se šopiri po rudnikih in kopelih tuja beseda do sinjih Solčavskih planin, kjer strmečgle-daš tujo besedo, pisano po tujih turistih v spomeniške knjige oštnjev. Tja gori tudi čestokrat pritihotapi nemški velmož Gluntsehnigg, akoravno skozi narodno dolino jadra urno kakor vihra, da ga nihče ne ugleda — slaba vest! In komu ni znano Celje! To je otok sredi slovenskega morja, po tein morji so slovenski trgi ladije. Liki v morskem boji mečejo Celjski tevtonje svoje kavlje po teh ladijah in to počenjalo neutrudno, brez prenehanja, mi pa — dremljemo, saj smo narodni. In na vsaki taki ladiji. v vsakem trgu po tej dolini ali po tem morji imajo Celjani svoje pristaše, neumorno delajoče v pomoč sovragu. Nič se ne tolažimo, temveč primimo se dela vzajemno in vstrajno. Mislite H, da po trgih Mozirje, Gornjigrad, Vransko itd. ni nemčurjev V Je, jih je, ; oliko jih je, da skoro več „Vahtere" plačanih iu darovanih zahaja tja, nego „Narodov". Kdo oporeka? Dokazati mu moremo to neugodno prikazen. Se veda imajo ti nemčurji mej saboj tudi take spake, čestokrat pijance, ki store za milo žganja vse; bilo bi jih sram, ako bi jih razpostavil na javen ogled. Pa kdo se ob volitvah meni, kaka katiliuaričua eksistenca se skriva pod nemčurskim plaščem, glas se šteje, pa je ven! ali je volilec žgaujar ali ne, dober je! Cela dolina je vrh tega preprežena z graščaki iu to je škodljivo narodnosti kakor pre-denica detelji. Okolu gradov, po katerih stolujejo nemški baroni, grofi itd., je navadno žalosten pogled ; tam ne cvete oua lepa zavest, ki je po drugih prostih krajih kinč našega slovenskega oratarja; ako v ta kej okolici plemenitaš srpo po strani pogleda kmeta, čuješ pogosto komično-žalosten vsklik trepetajočega kmetica: „ja, ko bi lc malo nemški znal." In če žlopoče pač besed nemških, čuješ ga ob nedeljah — to je groza — v gostilni s kakim lakajem tolči popačeno sodrgo, posebno če je bil pri vojakih. Nedavno še le slišal sem takega junaka, propovedujočega nemški dogodke svoje nekemu graj- skemu strežaju: oblastno se proti sospdu kmetu obrne, ki ni znal nemški, rekoč: „Kaj ti veš, nisi „rajžal* — jaz sem bil v Mantovi, ko je bil „re-beljon" v te najvekši „hici", ko je vsak pes „tibroa imel." In če ne urivajo taki mojstri-skaze svojega neslanega idijoma tod okolu, najde se drug abderit, čegar zibelj je tekla v prijaznem slovenskem kotičku za Dreto, n. pr. g. učitelj iz Celja, ki je na pokopališči svoje rojstne vasi dal napraviti nemšk napis umrlemu očtu — jed in tak napis na tem miro-dvoru! In ravno ta učitelj ima navado, da po letu nabere nekaj nemčurskih pevcev, ki potem, ako prihajajo v hišo narodnega krčmar ja ali trgovca pojo slovenske pesni, da ta raje kupuje blago pri nem čurji! Mej Celjem in gorenjo Savinjsko dolino pa je nameščen v sredi preoblastni g. Lenko, ki posreduje, da pride več lulike mej nas ; temu možu je pač vse jedno, kakega sredstva se posluži, merodajno mu je, kar mu ukaže gosp — Hackelberg. Po Savinjski dolini si zdaj žalibog niti učitelj-stvo ni popolnem vzajemno, odkar je nadzorništvo izvzemši Vranski okraj v znanih rokah in odkar je čf dalje več nameščenih že n s k i h učiteljskih močij; vsak pa ve, da večinoma ne ostanejo dosledne v svojem mišljenji — — Evine hčere. Jedino, kar nam je res pohvalno poudariti, je to, da po Gornjegraškem in Vranskem okraji vsa županstva brez izjeme uradujejo slovenski, tako tudi okrajni zastopi, in da si naraeščijo zmožne in odlično tajnike! Ako se torej še jedenkrat ozremo na vse raz mere po Savinjski dolini, moramo priznati, da 'loslej sicer še ni nič izgubljenega, ali da nam je treba biti ostro opreznim. Pospešujmo torej društveno življenje, budimo slovenskega kmeta, na r o č u j m o .-slovenske časnike in duhovščina, to treba reči, duhovščina naj pomaga! Tako bode Savinjske dolina ostala kar je, v/urni del mile slovenske domovine! \r. HI. Petvit na Notranjskem 22. marca [Izv. dop.] Preteklo je dve leti, odkar smo si ustanovili v Trnji poleg Št. Petra bralno društvo „Mir". Društvo je iz začetka dobro napredovalo in vsi smo se veselili, da se nam bode moči kratkočasiti z raznovrstnimi časniki. Ali komaj je bilo proteklo Štirinajst mesecev ni ga bilo sluha ne duha o dru štvu več, kajti predsednik se je bil odpovedal, udje so začeli iz društva izstopati in ni se ničesar več vedelo o njem, kakor za grešnika v deveti deželi ne. Tako jo bilo ostalo poldrugo leto. G. Jelene, kateri si je mnogo prizadeval in največ zaslug pri tem društvu pridobil, katero je tudi ustanovil, je slednjič le marsikatero zabavlji.o slišal. Toda letos moralo je društvo |>oslati izkaz o svojem delovanji si. c. kr. okrajnemu glavarstvu. Da je tej želji ustreglo, moral se je sklicati občni zbor, kateri je bil 19. februvarja t. I. v društveni sobi v Trnji. Malo število se nas je sešlo k občnemu zboru, g. tajnik je v kratkem a jedrnatem govoru žalibog v imenu predsednika, otvori 1 zbor, oznanjevaje veselo novost, da bodo društvo zopet naprej delov/do. Glavna točka je bila, da bi se društvo prenosio iz Trnja v Št. Peter, kar se je tudi jednoglasan sklenilo, kajti Trnje je vas preveč oddaljena, društvo smo pa večinoma podpirali Št. Peterci. Saj se je pa tudi že mnogo govorilo, da bi se v Št Petru, kot v prvi Pivški vasi, ustanovilo kakšno društvo, kar je bilo pa toliko, kot bob v steno. Sedaj smo vender do tega prišli, da bodemo bralno društvo imeli, katero nain bode gotovo koristilo. Društventkov upisalo se je dozdaj L8, a trdno upamo, da se bo to število še zdatno pomnožilo, ko se prične društvo gibati. Vsak začetek je težak, a ustrašiti se ga pa ne smemo, četudi se pojavljajo različne zapreke v denarnih zadevah. Zanašamo se, da nam bodo nekateri rodoljubi gotovo priskočili v pomoč s knjigami in časniki, vsaj sedaj v začetku. Zato se obračamo do vseh našjh rojakov s prošnjo, naj bi nas blagovolili podpirati, vsaka malost bo z veseljem vsprejeta. V odbor voljeni so sledeči gospodje: predsednik Ivan Korošec, trgovec in posestnik; podpredsednik Štipko Jelene, učitelj1; blagajnik Ljudevit Špilar mlajši; tajnik Miha Kalan, nadučitelj; odbornika Franjo Aucin ia Franjo Jakš, oba trgovca. Mislimo, da bode novi odbor vrlo deloval, da se društvo ohrani, zato pa Bog daj, da bi bolje napredovalo, kakor doueduj, da bi rastlo iu rodilo obilo sadu vasi in domovini naši. Naj bi vedno vladal mir in srčna sloga mej udi in naj bi obilo do- brotnikov pomagalo mu in vsak naj bi /vest svojemu podpisu ostal. V slogi je le prava moč in gasio nam bodi: „Mir in jedinost". Domače stvari. — (Volitve za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani) bile so, kakor smo že javili, na dan 22. marca t. 1. v mestni dvorani. Volilna komisija z načelnikom g. vladnim svetnikom J. Dralko zbrala se je ob devetih predpoludne v mestni dvorani, kjer so volilci ustno glasovali ali pa osobno oddajali napisane glasovnice. Volilna komisija je bila zbrana do šestih popoludne. Koliko živahne so bile te volitve, to se bode videlo šele takrat, bržkone že jutri, ko bode volilna komisija jneštela vse glasove. Za danes omenjamo torej le toliko, da se nasprotna stranka ni udeležila volitve, ker je že davno izprevidela, da ni za njo tal pri nas in da bi po takem bil ves trud brezuspešen, ako bi se hotela uriniti v trgovinsko zbornico kot odločujoča stranka. Ob jednem konstatujemo, da so bili voljeni vs> dozdanji zbornični svetniki, le namesto umrlega Eichhelterja je bil izvoljen gospod Ljudevit Wriesnik, ravnatelj rudokopa v Zagorji. Veliki obrtniki izvolili so si gosp. Maksa Kren-nerja, ravnatelja kranjske stavbene družbe. Oba sta „kranjska" Nemca, iu kakor se vidi, zastopata v naši trgovinski zbornici rudokop in veliki obrt, kateri je na Kranjskem še zvečine v rokah naše nasprotne stranke. Ostali volilni razredi, v katerih so zasto|>ani Slovenci z ogromno, ako ne z absolutno večino, volili so narodne trgovce in obrtuike, in s-cer trgovci 1 iu II. volilnega razreda izbrali so trg.: Frana Hrena, graščaka iu trgovca v Ljubljani ; Ivana Perdana, trgovca in posestnika v Ljub Ijani: Frana.Ks. Souvana, trgovca iu posestnika v Ljubljani; a trgovci III. volilnega razreda gg.: Tomo Pavšlerja, posestnika in trgovca v Kranji in Josipa Ribiča, prodajalca instrumentov v Ljubljani; in konečno obrtniki II. volilnega razieda so izbrali za zbornične svetnike gg.: Oroslava Dolenca, svečarja in hišnega posestnika v Ljubljani; Alojzija Jenka, načelnika pekovske zadruge v Ljubljani; Janka Kersnika, graščaka in posestnika mlina in žage na Brdu; Jarneja Žitnika, hišnega posestnika in č.evljai skega mojstra v Ljubljani, in Filip Zupančiča, hišnega posestnika in stavbenega mojstra v Ljubljani (Osobne vest i), Gosp. Anton grof P a C e, minlsterski tajnik v notranjem ministerstvu, imenovan je n■imestniškem svetnikom pri nauiestniji v Gra> ei. —- Gosp. Anton Bezjak od sv. Trojice v Slov. gor. bil je te dni na vseučilišči v Gradci promoviran doktorjem filozofije. — V Ormozi ua-selil se je letos kot živinozdravnik g. Ivan Murko, ki je kmetom m živinorejcem dobro došel. — (Zabavni v.' čer P i s a t e 1 : s k e g a društva) je odložen na prvo soboto po praznikih, ker je jutri v čitalnici zabavni večer „Sokola" in streljanje strelskega društva. (Na predavanje g. prof. Lev ca o Franu Levstiku,) ki bode v nedeljo ob II. uri dopoludne v dvorani Ljubljanske čitalnice, opozarjamo vse narodne kroge. Ustopniee po GO kraje, za sedeže in po 30 krnje, za partere se dobivajo v trafiki Čitalnični. — (Deželni odbor kranjski) je dovolil 200 gld. podpore iz deželnega zaklada za nakup živeža revnim Karjanom, ki so po povodnji najhujšo zadeti. — (Kranjska hranilnica) dovolili je v včerajšnji soji 20.000 gld. za zgradbo otroške bolnice, prošnjo dež. šoiskoga sveta za doslej navadno podporo v znesku (»000 gold za zgradbo ljudskih šol je pa odklonila, izgovarjajoč se na predlog Liechtensteinov. Nasproti pa je 5000 gld. dovolila nemškemu „Schulvereinu" za Ljubljansko nemško šolo. Sicer pa je dovolila navadne podpore raznim društvom in zavodom. — (Iz Mengša) se nam piše: Mej mnogimi iuimi slovenskimi občinami izvolila je tudi MengiSka vladiko J- d. Strossmayer-ju svojim častnim občanom ter si preskrbela za to krasno diplomo, u Meugšani obračajo, Kamniško glavarstvo pa obrne ter hoče dotični občinski sklep razveljaviti iu se vrše radi tega zanimive obravnave, diploma pa čaka odrešenja. No, kakor čujemo, so Meugšani trdno odločili se, da bodo branili svoj sklep, ko bi bilo treba, tudi do najvišje instance. Vsa čast zavednim Mengšanom! — (Čestitki, odposlanej od slovenskega „ bralnega društva" iz Kranja) vladiki Strossmaver-ju ob priliki zlate njegove maše, zahvalil se je le-ta jak« laskavo v pismu, kojega vsebina ie ta: „Slavnomu bralnomu družtvu na Kranjskom izporočujem oviem najtopliju svoju hvalu na pripo-slanoj mi prijateljskoj čestitci prigodom zlatne moje mise Bog dragi obilno blagoslovio slavno družtvo, pak i svu dragu braću Slovence! Sa bratskom ljubavju Strossmaver 1. r., biskup." — (Popravek.) Telegram iz Djakovega, da je vladika Strossmaver podaril 1000 gld. „Matici Slovenski" popraviti je tako, da je 10O0 gld. podaril „Matici Hrvatski". — (Stavbi nska dela) za zgradbo dveh novih oddelkov v blaznici na Studenci in delavnice v prisilni delavnici so razpisana z obrokom do 30. marca t I. — (Vreme.) Preteklo noč je deževalo, zjutraj jako močno snežilo, potem deževalo. Sneg, ne vemo kolikeri v tej zimi, je kmalu skopnel a pustil nam prav veliko blata. Telegrami f .Slovenskemu Narodu"; Budimpešta 22. marca. Cesar podaril za preplavijence 10.000 gld. Dunaj 22. marca. Iz poslanske zbornice. Predlog poslanca Zeithanunerja, naj se takoj obravnava zakon, ki ga je gospodska zbornica sklenila o odpisu zemljiškega davka vsled elementarnih nezgod, se je zavrnil s 17 glasovi večine. Izvolitev Heinricha poslancem za Litoinšl-Policka se potrdi kljubu Plenerju, ki je izvolitev strastno napadel. Tako tudi izvolitev poslanca Struszkie\vicza. Odobri se pet vladnih predlog brez premembe v drugem in tretjem branji. Potem je bilo več interpelacij. Prihodnja seja jutri, ob jednom zadnja pred počitnicami, ki bodo trajale do G. aprila. Sofija 22. marca. Mada sklenila, da na velikega vezirja telegram ne bode odgovorila. Princesinja Klementina odpotuje jutri. London 22. marca. Kraljica s princem in princesinjo Battenberdko in spremstvom po-poludne v Italijo odpotovala. Dunaj 23. marca. Danes seja gospodske zbornice z dnevnim redom: Prvo branje zakona o plačah veroučiteljev; drugo branje o nadaljiiem pobiranji davkov za april in maj tega leta: drugo branje predloge proti bedi na Goriškem; drugo branje o vnanjem pravnem razmerji židovsko-verske družbe. Bukurešt 23. marca. Bratiano odgovarjajoč interpelaciji protestoval je proti ideji ustanovitve ruumnsko bolgarskega cesarstva. Izjavil je nadalje: Mi ne gojimo za nikoga posebnih simpatij, narodni obstanek zavzema vse naše sile. Oporto 23. marca. Iz gledališnih razvalin izgrebli doslej 66 trupel in ostanke drugih 52 oso h. Vabilo oralom „Sokolom1' in po njih vpeljanim apelom > -{H? i > %r v -1 I«, .-tli-1-i • i 11-i t-» ■. 1 i v soboto dne 24. marca 1888 na čast novoizvoljenemu starosti gospodu. IVANU HRIBARJU v resia vr*aoiji ljubljanske© cita.ln.ioG. VS.Pt)di'En: 1. ) Pozdrav. 2. ) Meglene podobe Bpiritista Dolgonoskega. 3. ) Brati ne zna. Veseloigra v enem dejanji. 4. ) Šaljivo č i t a n j e. 5. ) Komični prizor s petjem. 6. ) Licitacija na korist fondu za Levstikov spo- menik. Mej točkami pojo iz prijaznosti gospodje pevci Začetek ob 8. uri zvečer. Opomba. Ker je večer važnega pomenu in ker linm je dol/.nost ska/.ati povsem gospođu itarotti požrtvovalnost, vabita najuljudnejc k udeležbi Dragotin Hribar in Fran Dežman. \ JJMJANSKI ZVON" j Mtofji (199—258) $> P ' za vse leto gld. 4,60; za pol leta JI gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. ^ I^oterijiie Krećite 21. marca. V Brnu: 82, 80, 34, 27, 13. Tuj c i : 20. marca: Pri MalMfl : Schulhot, Hirsch z Dunaja. — FHegMTt iz Kihcuava. — Kaprotl iz Lipnice. — Barbič iz Zagreba. — Butz iz Trata, \ Pri M......: Klein, Bach, Tauacher, Lichtbleu, Sinek z Dunaja. — Iludoveruik iz Radovljice. — Viconaien iz Trsta. Pri nrslt«\xr^£LJsls:a- borza dne 23 marca t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 77*86 Srebrna renta.....„ 79*10 Zlata renta......„ 109*7f> 6 , marčna renta .... „ !l2-3r> Akcije narodne banke. . . „ 856'— Kreditne akcije.....„ 368*10 London........., 126*96 Srebro........n —'— Napol......... C kr. cekini .... Nemške marke..... 4/ državne srečke iz 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1*64 O^erska zlala renta 4°/0 . . ... Ogenka papirna renta 5°/0 . ... r>'/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunavu rog. srečke f)°/0 . . 100 gld. Zcmlj. ohv. avstr. 4,/»°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig Ferdinandove scv. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 Akiije anglo-BVltr. banko . . 130 „ Trainraway-druSt. velj. 170 gld. a v. 10*05 6'09 62-10 250 gld. :00 . — danes 1— gld. 77-40 —1 79TO — $ 109-K0 — B2*85 — n 8f)G-— — n 2HH-90 — 126*95 _ n 10-0") — 6*99 — gld 62 40 130 36 kr 163 >» n 9H ty 16 w 3 II 16 , 106 »1 ii 117 II 60 „ 127 ii 10 „ 99 1« 80 n 179 II 60 „ 21 » X> „ 100 11 95 „ Trgovska agentura vinske stroke. Zagreb, Nikolićeva ulica št. 4 TOMO STARČEVIĆ, opravlja uvoz in izvoz vseh hrvatskih in dalmatinskih vin na debelo in na drobno, posredno in neposredno, in tudi preskrbuje vse priprave in materijalije kletarake po najnovejših izumih. flaT"" l*ti je kletar •iulumlinsl.r Uleti I*. Dii mi-i- i «• • a trgovine Uiiliuiitinskili in lirvat*Uili vin mi oteljjili. CENIK VINA V BOTELJAH iz ćCstl rsn. atinske kleti P. DUMIČIĆ-A Zrinjski trg 20, v Zagrebu, Zrinjski trg 20. l,r I»n I mul i n«.U i iniišliut roža). 0-7 litra 2t- !»;■" mul i nsU u rumena »peeija- 0-7 » 1 ,r)0 l>« 1 inn 1 insl«h iMiinenn speei)a- litetii tProsekar)...... 0*5 n — 70 l>aIinatiuMU«» rimienn niiznu 0-7 n — r>o IftalmatiiiNlco črno nii/.no vinn 07 — 50 Hrvatska l»el» Npeeijuliteta 07 n — 50 1 Hrvatska graševina (RtesHngJ • 0*7 n — 60 Hrvatsko belo vino..... 07 n j — 50 Na debelo prodajam različna stari vina v kleti od 1» gld. do I5ii gl' sinejo se raztezati ob enem na oboje pod točko a) in h) navedeno delo, ampak vložiti se morajo za vsako delo posebej ponudbe. Po skupinah razvrsteno delo je proračunjeno tako le: K <() Za dopolnilno zgradbo v blaznici na Studenci, in sicer: 1. Kopanje tal in zidarsko delo na........ 34.283 gld. 44 kr. 2. tesarsko delo na . - . . 4.817 „ 78 „ .i. krovsko delo s skalicami na 1.303 „ 30 „ 4. kamnoseško delo na . . . 2.25G „ dO „ 5. kleparsko delo na ... 1 370 „ 06 „ ii. potrebno železje na . . • 3.10(5 „ 04 „ skupaj . . . 47.0w7 gld. 88 kr. K 6) Za zgradbo delarniškega poslopja poleg jnisilne delalnice v Ljubljani, in sicer: 1. Kopanje tal in zidarsko delo na........19.77S gld. 00 kr. 2. kamnoseško delo no . . . 1.293 „ 30 „ 3. tesarsko in krovsko delo na 4.493 „ 90 „ 4. kleparsko delo na . . ._713 „ 39 „ skupaj (219-2) Dotični stavbiriski podatki, namreč: splošni in posebni stavbinski pogoji, crteži in proračuni s«* na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada, deželni dvorec št. 2, v Gospodskih ulicah, v prvem nadstropji, vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne. Ponudniki na) svoje ponudbe vsaj